Starši, odločile se v prid svojemu otroku. Prijavite ga za dvojezični pouk!
LETOXXXIII. —Številka 36	3. septembra 1981 Cena 5. — šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Posvet o severnoevropskih manjšinah
stran 2
Srečanje pisateljev na Obirskem
stran 4
SAK spet neodločeno, Sele zmagale — Šmihel zadnji
stran 8
\______________________J
Ob 90-letnici Posojilnice na Zilski Bistrici so v nedeljo slovesno odprli tudi novo zgradbo, v kateri bo Posojilnica in Zadruga. Novo poslopje je blagoslovil domači župnik Stanko Trap. Na sliki tudi podpredsednik Posojilnice dr. Janko Wiegele.
Dunaj je minulo soboto bil spet središče terorističnega napada. Dva Arabca sta napadla vernike v judovski cerkvi. Pri tem sta koseča ženska in moški izgubila življenje, 18 ljudi je bilo deloma težko ranjenih. Eden od teroristov je bil prav tako ranjen. Policiji je uspelo, da je ugrabila oba zločinca, ki sta s strojnicami in ročnimi granatami napadla cerkev, v kateri je bilo zbranih nad 250 ljudi. Sobotni teroristični akt na judovski tempelj pa ni bil prvi.
leta 1979 so teroristi napadli sinagogo — človeških žrtev tedaj ni bilo. Leta 1975 so prav tako na Dunaju izgubile ob napadu na člane OPEC tri osebe svoje življenje.
Zvezni kancler Kreisky je po so-	tika Izraela in Palestincev. Izrael-
botnem napadu dejal, da je za ta-	sko časopisje pa je glede terori-
ke »izgrede« kriva nespravljiva poli- stičnega napada objavilo, da sode-
Za dvojezični pouk
Učenje dveh jezikov že v osnovni šoli, čemu? Saj to otroka samo po nepotrebnem obremenjuje, mu krade veselje do šole. Čemu naj bi se torej učil dva jezika že v osnovni šoli. Naj se najprej izpopolni v enem jeziku, potem pa, ko bo znal kolikor toliko varno hoditi, naj se nauči še jezditi in plavati. Take in Podobne ugovore čujemo dan na dan. Značilno je le, da so vsi naperjeni proti slovenščini. Pa še nadaljnje dokazilo, s katerim hočejo Prepričati starše in otroke. Slovenščina je tako nepomemben jezik, tako malo ljudi ga govori, da se ga res ne splača učiti. Po drugi strani Pa isti in podobni ljudje zagovarjajo nčenje angleščine že v osnovni šoli, češ, angleščina je najvažnejši svetovni jezik. Treba je znati angleško, če se hočeš znajti.
Nič proti angleščini. Treba se je je naučiti. V mednarodnem poslo-vanju je nujno potrebna. Toda pri nas na Koroškem, v našem zemljepisnem prostoru je znanje slovenščine le bolj potrebno, ne samo za trgovske posle, predvsem za medčloveške odnose. Zamisel rajnega dr. Joška Tischlerja, očeta Slovenske gimnazije, ki je leta 1945 kot elan koroške deželne vlade izbojeval obvezno dvojezično šolo, je bila že mladina naj se nauči oba deželna jezika, sosed naj spozna so-
seda, njegovo kulturo, njegovo zgodovino, njegov narod, njegova čustva, njegov značaj. S tem, da ga spozna, ga bo tudi bolj spoštoval, ga ne bo obremenjeval s predsodki, ki so bili krivi že številnim nesporazumom in tudi spopadom.
Nihče ni utrpel zaradi znanja več jezikov kake škode. Nasprotno, odprlo se mu je okno v svet. Postal je bolj razgledan, bolj sproščen, preskočil je plot utesnjenosti. Dostop do nadaljnjih jezikov mu je veliko lažji. Najlaže pa se nauči jezika otrok. Igraje se ga nauči, ko se igra s sovrstniki.
Slovenščina je pri nas na Koroškem jezik bogate človeške dediščine, jezik neprecenljivega kulturnega izročila in njegovih vrednot. Otroku vzeti pristop k tej dediščini, k temu izročilu, ali bi s tem otroku res koristili? Kakšno korist ima otrok, če zna manj, če duševno in kulturno, s tem tudi človeško obuboža?
Najdragocenejša dota, dragi starši, ki jo lahko daste svojim otrokom, je, da jim zavarujete vse neprecenljivo bogastvo, ki so ga podedovali od svojih staršev, svojih prednikov. Prijavite zato svoje otroke za dvojezični pouk, omogočite jim, da jim bodo vrata v svet čim širše odprta. Omogočite jim pa tudi, da se bojo laže znašli v svetu, da se bojo svobodneje in bolj sproščeno gibali, da bojo brez občutkov manjvrednosti srečavali sosede in se z njimi pogovarjali.
Saj veste. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.
lovanje s teroristi pač zahteva oz. stane gotovo vsoto. Izraelska delavska stranka, ki je doslej politiko Kreiskega zasledovala več ali manj z »belimi rokavicami«, je tokrat označila odnos zveznega kanclerja Kreiskega do PLO kot »zelo trmast«. Zelo ostro je svoje stališče izpovedal nevvjorški župan Edward Koch: »V Avstriji se je krog zaključil — tam se je rodil Hitler, sedaj pa Avstrija pomaga PLO.
Hitler in avstrijski nacisti so prelivali judovsko kri. Danes pa dopuščajo, da potomci nacistov v podobi PLO počenjajo kar hočejo«.
Ravno nasprotno pa trdi ameriško zunanje ministrstvo, da dunajski teroristi niso povezani oz. niso prijatelji PLO. Isto je izjavil tudi zvezni kancler Kreisky ko je dejal, da za zločin ni odgovorna PLO, marveč je to »skuhala« skupina »Abu-Nidal«. Stike Avstrije z Bližnjim vzhodom je Kreisky označil: Avstrija se ne zavzema nič manj in nič več, kot ostale države. Avstrija ima s tako politiko prednosti: ugled, pozornost in priznanje. Nenazadnje pa ima Avstrija zaradi tega tudi odlične gospodarske odnose z arabskimi državami.
Seveda pa je tudi notranjeavstrijsko razpoloženje postalo po napadu zelo »vroče«. Opozicijske
stranke očitajo vladajoči stranki »nezmožnost in neodgovornost«.
Dunajski zločinski napad pa ni bil prvi in ne zadnji. Povsod po svetu se razrašča nasilje. Dnevno umre toliko in toliko ljudi nasilne smrti. Ubijajo se nedolžni ljudje, med njimi otroci, žene, starci, matere ... Teror je v današnjem svetu postal vsakdanjost. Fanatiki in obupanci vedno samozavestneje vzamejo v roke strojnice in bombe. Vsak dan beremo in govorimo, da je svetu potreben mir. Če smo res proti nasilju, pa moramo obsoditi tudi umore in ubijanje palestinskega naroda.
Kajti kateri politični cilj bi nam bil bolj po godu, kot nenasilna in demokratična sredstva za dosego političnih, verskih in drugih ciljev?
Spet film o koroških Slovencih
Kdo pa so te ženske v nenavadni preobleki? Nekaterim se bodo zdele znane; nismo izkopali neke starinske slike kot bi nekateri mislili. Gre za znani Ženski obirski oktet, ki ga je ustanovil in ga vodi obirski učitelj Valentin Polanšek. V nenavadni preobleki in s starinskimi frizurami nastopajo članice okteta v 2. delu filma »Vas ob meji«. Kot smo poročali snema režiser Fritz Lehner drugi del filma v okolici Kort. ORF bo po-
snel po scenariju Celovčana Tomasa Pluha nadaljevanje filma, v katerem bodo spet nastopali znani igralci iz prvega dela, seveda pa bo tudi v tem delu filma nastopilo mnogo domačinov.
Tomas Pluh se je po diskusijah le odločil, da bo napisal nadaljevanje filma o koroških Slovencih, predvsem ker so mu tudi prijatelji očitali, da se boji konfrontacije s sedanjostjo.
Drugi del trilogije bo pripovedoval razvoj fiktivne vasi »Selič« v letih 1947 do 1963. Tretji del pa naj bi segel do leta 1972 in podiranja dvojezičnih napisov. Film že sedaj imenujejo »alpen-sago o koroških Slovencih«.
Režiser Fritz Lehner bi rad zaključil snemanja za drugi del do konca septembra, v začetku prihodnjega leta pa naj bi začeli s snemanjem za tretji del. Vse tri dele bo ORF oddajal v jeseni 1982.
2/politika
MIHA ZABLATNIK, MAKS ZDOVC:	19. del
Kmet v stiski
Od 1.1.1984 naprej proba z določanjem skupnega števila zarodkov
(Gesamtkeimzahlbestimmung)
Ker so si znanstveniki na jasnem, da je reduktase-proba tvegana, bodo ob že omenjenem terminu, kakor so to napravili tudi v drugih državah, nadomestili reduktase-probo s probo o skupnem številu zarodkov. Pri tej probi ne bodo določili kvalitativno, temveč kvantitativno vrednost mleka: skupno število zarodkov. Določanje kvalitete mleka obsega torej skupno število zarodkov, ne pa posameznih zarodkov, ki so važni za nadaljnjo predelavo.
Dodatna zanka!
Namesto, da bi tvegano reduktase-probo odpravili, bodo za »vmesni čas« (od 1. 4. 1981, do 1. 1. 1984) vpeljali še dodatno zaostritev te probe:
Zato pojasnilo: Čim hitreje se razbarva mešanica 10 ml mleka in 1 ml barvila pri konstantni temperaturi 37° C, tem več tvorcev mlečne kisline je v mleku. Do sedaj je bila prisojena mleku kvaliteta 1 (Klasse 1), če je barvilo prestalo razbarvanje pozimi eno uro, poleti pa pol ure. Od 1. 1. 1981 velja sledeče: razbarvanje pozimi, kakor tudi poleti mora znašati eno uro. Posledice za nekatere so pri tem hude, kajti kmetje, ki so imeli do nove zaostritve kvaliteto 1, so lahko »zdrknili« z enakokvali-tetnim mlekom v kategorijo 2 ali 3. Mlekarne na tem mestu nikakor niso pozabile na kmeta ter mu privolile cukrček, ki mu
lajša muke v teh hudih časih. Napravili so sledeče: zvišali so ceno mleka kvalitete 3 za 50 grošev, kategorijo 2 pa za 21,6 grošev (cene mleka prve kategorije se niso dotaknili)!
Posledice, ki jih terja ta uredba:
Ker je za dosego ugodnega rezultata reduktase-probe potrebna čista molža ter hlajenje mleka, si mora kmet nabaviti hladilni stroj (Kühlgerät). Edino to mu lahko pomaga iz te zagate — stroški: 20—40.000 šilin-gov(l). Hlajenje ni 100%-no zdravilo proti »bolezni«, katero je sprožila mlekarna, kajti hlajenje ne zniža števila zarodkov, temveč samo prepreči nadaljnje razmnoževanje. Nabava hladilnih strojev bo v prvi vrsti pomenila veliko obremenitev za manjše liferante ter jim bo otežkoči-la, če ne onemogočila nadaljnjo proizvodnjo mleka.
TEDNIKOV KOMENTAR
TEDNIKOV KOMENTAR
Sobotni dogodki na Dunaju so znova dokazali, da se val organiziranega mednarodnega terorizma ni ne ustavil ne razbil ob kamnih, kolih in plotovih vzdolž avstrijske državne meje. Uresničila se je tudi bojazen tistih, ki so trdili, da sta bila tista dva Palestinca, ki so ju zajeli na dunajskem letališču, le najvišji vrh ledene gore; lahko se le ugiba, koliko orožja so že pretihotapili nastopajoči mednarodnega terorističnega odra v Avstrijo.
Po dogodkih v zadnjih časih in raznih napovedih je bilo skorajda že »treba« pričakovati oborožen napad na kako ugledno, zaradi svojega javnega udejstvovanja izpostavljeno osebnost ali pa na kako izraelsko ali judovsko usta-
novo v Avstriji; zlasti še, ker je bilo že nekaj takih, tudi uspešnih poskusov. A le malokdo si je mogel misliti, da se besnenje ne bo ustavilo niti pred versko ustanovo. Zločinski napad na judovsko shodnico v soboto, 29. avgusta 1981, je izraz in dokaz skrajnega barbarstva, dogodek, ki ga ni mogoče opravičiti z ničimer. Tudi ne z izjavami, da je ta napad samo odgovor na politiko vlade izraelskega ministrskega predsednika Menahema Begina do Palestincev in njihove osvobodilne organizacije.
Sedanja politika Beginove vlade po splošni oceni res ni primerna, da bi se znižala napetost na Bližnjem vzhodu, da bi se ustvarilo človeško zbližanje med Pale-
26. avgusta se je končal pet-	turno avtonomijo zlasti na področ-	Frizov v Severni Friziji ob obali
dnevni seminar o narodni identiteti	ju šol in šolskega centra v Tingle-	pod večno sivim in vetrovnim ne-
severnih narodnostnih skupnosti,	vu, preko Flensburga, centra moč-	bom tega tudi gospodarsko in poki ga je priredila pod svojim okri-	ne danske manjšine v Nemčiji, do	krajinsko svojevrstnega področja.
Z MANJŠINSKEGA SEMINARJA NA DANSKEM POROČA DR. REGINALD VOSPERNIK
Ijem danska ljudska univerza v mestecu Uge neposredno ob nemško-danski meji v Severnem Schleswi-gu. Nad 90 udeležencev, pretežno mladih ljudi iz najrazličnejših evropskih držav in 14 manjšin, je z zanimanjem sledilo raznovrstnim predavanjem o Grönlandcih, o Samih v najsevernejših predelih Norveške, Švedske, Finske in Sovjetske zveze, o flamskem gibanju v Belgiji, o samosvojih prebivalcih južne Švedske in še o marsičem. Vzpodbudne so tudi bile razprave, ki so predočile raznovrstno problematiko evropskega etičnega zemljevida.
Organizator je predvidel tudi enodnevno ekskurzijo za konkretno spoznavanje manjšin. Pot je vodila udeležence od Severnega Schles-wiga, kjer so spoznali nemško kul-
Avtor poročila, dr. Reginald Vospernik, je tudi eden od podpredsednikov Federalistične unije evropskih manjšin (FUENS), ki je največja manjšinska organizacija v Evropi.
Posebno Frizi se nenehno bore za obstoj jezika, ki ga večina prebivalstva komaj še razume. Tako mora šola nadomestiti to, kar je pokvaril večdesetletni razvoj.
Vsekakor je seminar nazorno pokazal, da imajo tudi narodnostne skupnosti ne evropskem severu kljub neprimerno tolerantnejšem in odprtejšem odnosu do sodržavljanov drugega jezika, kakor vlada pri nas na Koroškem ali — denimo —■ v Franciji, marsikatere probleme. Gotovo pa taka vprašanja ne bodo rešljiva, kakor je zahteval zelo de-cidirano neki predstavnik flamskega belgijskega področja, s teritorialno odcepitvijo. Reševati in rešiti jih bomo morali skupno, predstavniki večinskih narodov in manjšin, kajti le v takem reševanju bo zagotovljena pravičnost.
Odlikovanje za slovenskega zdravnika:
Dr. Vinko Zikulnig — »medicinski svetnik«
Priljubljenega celovškega zdravnika dr. Vinka Zikulniga je odlikoval deželni glavar z naslovom »medicinalni svetnik«. Dr. Zikulnig je bil sprva zdravnik v mladinskem zdravstvu, od 1. julija 1979 pa je glavni zdravnik pokrajinske zavarovalnice.
stinci in Izraelci. Vendar se je treba vprašati, če Beginovi zmagi pri zadnjih parlamentarnih volitvah ni botrovalo tudi zadržanje PLO, predvsem njenih radikalnih organizacij. Vodstvo PLO je sicer obsodilo dunajski atentat, ker da škoduje palestinskim interesom in nasprotuje politiki PLO, obsodili so ga tudi predstavniki arabskih držav na Dunaju.
P red devetimi leti so člani palestinskega Črnega septembra napravili pokol med izraelskimi udeleženci münchenske olimpia-de. Preživele morilce so slavili v nekaterih arabskih državah kot junake. Molčali pa so takrat tisti, ki ob vsaki priložnosti očitavajo Izraelu rasistično politiko, ki istovetijo sionizem z rasizmom. Gotovo pa je bil izrodek rasizma napad na judovske vernike na Dunaju.
Napad je obsodila PLO, obsodili si ga predstavniki arabskih držav. Toda od nekod morajo imeti teroristi podporo, nekje jih morajo vežbati, od nekod morajo dobivati svoja povelja. Organizacijo »Al asifa«, ki je menda v ozadju dunajskega pokola, baje podpira Irak. Orožje, ki so ga
našli pri atentatorjih, je vzhodnoevropske proizvodnje. Marsikaj spominja na umor dunajskega mestnega svetnika Heinza Nittla.
Zločin pred judovsko shodnico na Dunaju je zahteval dve smrtni žrtvi, umrla sta Natan Fried in noseča Ulrike Kohut. Napad se je zgodil pred shodnico, ki je kot edina preživela kristalno noč novembra 1938. Smrtnih žrtev je bilo takrat veliko več. Tudi takrat so nekateri, predvsem oblastniki, zvalili krivdo na judovske žrtve. Dunajski zločin pa je tudi ponoven zaskrbljiv dokaz antisemitizma, ki ni udomačen le v desničarskih ustanovah, antisemitizma, ki se je, zlasti pod firmo antisionizma, kot rakasto obolenje razširil v številnih levičarskih organizacijah in krožkih.
Ko se je v dobi nacizma začela gonja proti Judom, so odločilni na tem svetu le skomigali z rameni, bili so prepričani, da je to samo norenje nekaterih skrajnežev, ne pa politika neke partije in neke države. Rezultat je bil med drugim okoli šest milijonov uničenih Judov.
Korak za korakom odstopa deželni svetnik Hans Schober iz deželne politike. Schober je veljal še 1973 za možnega naslednika Sime, ki je v tem letu padel zaradi dvojezičnih napisov. Na burnem strankinem kongresu v Beljaku je bil iz; voljen za strankinega šefa takratni deželni tajnik Leopold Wagner. Tudi Wagner je predlagal v strankinem vodstvu, da postavijo 205 dve-
Finančni referent
dežele odstopa
••••••••••••••••••••••••**
jezičnih napisov, vendar mu je p°' zneje uspelo, da je argumentiral tako, da je bil edini Sima za znan' predlog. Hans Schober se je P° deželnemu kongresu moral zadovoljiti z mestom finančnega refO' renta dežele, hkrati pa je tudi vodü občinski referat pri deželi. S svoj0 finančno politiko si je pridobil tud1 simpatije ÖVP, saj je podpiral velikodušno tudi tiste občine, ki j^1 upravlja ÖVP.
Sobotna izdaja socialističnega organa KTZ objavlja intervju z deželnim glavarjem Wagnerjem, v katerem Wagner naznanja, da d0 Schober v »doglednem času odstopil«. Že na letošnjem strankine^1 kongresu Schober ni bil več izvoljen v strankino vodstvo.

90 let zadružnega dela na Ziljski Bistrici:
Živ dokaz gospodarske samopomoči
V soboto in nedeljo je Posojilnica na Ziljski Bistrici praznovala svojo 90-letnico obstoja. V tej mali vasi, ki šteje med najlepše slovenske vasi na Koroškem, so na koncu zadnjega stoletja pogumni in daljnovidni možje v samopomoči rešili kmeta in delavca iz rok oderuških posojevalcev denarja. Ob tej obletnici so v nedeljo slavnostno predali novo poslopje — banko in magazin — svojemu namenu. Domači župnik Stanko Trap je blagoslovil objekt in ga priporočil božjemu blagoslovu. Ves potek slavnosti je bil dvojezičen, kar kaže, da naj je Posojilnica tudi kraj srečanja, kot so v svojih govorih omenili vsi govorniki.
Ob jubileju so slovesno odprli novo poslopje Posojilnice in Zadruge,
Posojilnico na Zilski Bistrici so leta 1891 ustanovili domačini. Bila je šesta med novimi Posojilnicami, kmečkimi bankami na Koroškem. Prva Posojilnica sploh v avstro-ogrski monarhiji je v Šentjakobu v Rožu.
6. decembra tistega leta so sledeči možje pri cesarsko-kraljevem notarju v Podkloštru podpisali slovensko ustanovno listino Posojilnice Zilska Bistrica: predsednik: Franc Janah, p. d. Kandolf, gostilničar na Zilski Bistrici; odborniki: Luka Bavta-žar, župnik na Zilski Bistrici, Valentin Brandstätter, Vaguta iz Bistrice, Luka Pipp, Galavc iz Bistrice, Janez Kanale, Šima-novc iz Bistrice, Jakob Wiegele, Krištelnovc iz Bistrice in Matija Zwitter, Butrna iz Bistrice.
Preglednika računov sta bila: Franc Bergmann, župnik v Šentjurju in Janez Hebein, gostilničar v Drevljah.
Začetek je bil težak. Do 1910 je Posojilnica poslovala pri Než-manu, 1911 pa je kupila Pronto-vo hišo in jo preuredila v poso-jilniške namene. Kot je dejal slavnostni govornik nedeljske slavnosti, poslovodeči podpred-
Predsednik zilske Posojilnice, Alojz Zwitter, p. d. Butrna, ki je prejel zlato odličje.
sednik Zveze slovenskih zadrug, dr. Mirt Zwitter, Posojilnica nikoli ni delala v svoj prid, za svoj dobiček, ampak je že tedaj bila močna opora kmetom, delavcem, društvom.
V Prontovi hiši so ustanovili tudi prvo koroško mlekarno Zilska Bistrica, ki je pozneje v okviru centralizacije prenehala delovati. V tej dobi, od 1900 na-Prej je bil predsednik pokojni Janez Druml, Ovnič in pod njim je Posojilnica prerasla lokalne ^eje, kar pričujejo ohranjeni dokumenti. Vse do leta 1941 je bila Posojilnica slovenska, nato pa jo je nacistični režim prepovedal, zaplenil njeno premože-
nje in jo hotel vključiti — in s tem uničiti — v druge banke.
Predsednik Druml je 7. 5. 1941 prejel od okrajnega glavarstva Beljak pismo, da je treba slovenski napis po nalogu koroške deželne vlade (Landeshauptmannschaft) in ukazu iz Berlina zbrisati. Takole piše:
... daß die Anbringung der Aufschrift in slowenischer Sprache unzulässig ist und unter einem, diese selbe unverzüglich zu entfernen, durch eine solche in deutscher Sprache zu ersetzen und über den Vollzug binnen 3 Tagen zu berichten.«
Slovenska Posojilnica je morala prenehati. Treba pa je povedati, da so domačini, ki so jo nato vodili, preprečili, da bi bila vključena v druge banke. Hoteli so jo imeti kot domač denarni inštitut na Bistrici. Tako se je ohranil tudi obširen arhivni material, ki je bil podlaga zanimivi razstavi.
Po vojni je prvotni in demokratični odbor, pod predsednikom Janezom Drumlom, prevzel Posojilnico in takoj začel delovati. Leta 1947 je Janez Druml predal vajeti v mlajše roke. Mladi zadružniki so spoznali, da je treba mnogo popraviti, hkrati pa ubrati nove poti. Šele 28. 2. 1949 je dunajski parlament s posebnim zakonom vrnil Posojilnicam njihovo čast in skušal poravnati krivdo.
Odbornik Martin Wiegele, Petrov, je predlagal, ker so bili tedanji prostori premajhni, nakup Cmevkove domačije, kar se je tudi naredilo.
Arhitekt, dipl. ing. Jožef As-seg, Namirjev je napravil načrt za banko in blagovni oddelek. Poslopje harmonično krasi sliko zilske vasi, kar je tudi zasluga vseh odgovornih. Po dolgih letih dela in muje je v nedeljo Posojilnica Zilska Bistrica z blagoslovitvijo prostorov zaključila gradnjo novih prostorov in si s tem postavila sama najlepše darilo ob tej obletnici. V svojem govoru se je dr. Mirt Zwitter zahvalil vsem delavcem in orisal zgodovinski razvoj tega denarnega inštituta. Posebej se je zahvalil dolgoletnemu poslovodji Posojilnice, Mihu Buteju, ki je kot Podjunčan našel popolno soglasje z zilsko dušo.
Za njim je prevzel bančni oddelek Franc Krištof, ki z mladinskimi elanom vodi Posojilnico. V blagovnem oddelku mu stoji ob strani domačin Janez Millonig.
Novi magacin je menda že premajhen. To ni posledica napačnega načrtovanja, ampak dokaz, da se domačini v polni meri poslužujejo ponudb Zadru-
ge. Posojilnica Zilska Bistrica in Zadruga zajemata skoraj celotno Zilsko dolino.
V soboto je bil v zahomški ljudski šoli kulturni večer, ki so ga oblikovali znani umetniki kot Sonja Hočevar, Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Milan Stane ter pevski zbor Rašica iz Šentvida pri Stični. Šolska avla je domala bila premajhna. Posojilnica je zaslužnim možem podelila odličja in se jim tako skušala
Poslovodja denarnega oddelka, Franci Krištof.
oddolžiti za vse njihovo delo: Zlato odličje Zveze slovenskih zadrug je dobil predsednik Alojz Zwitter, srebrno pa dr. Janko Wiegele, podpredsednik Posojil-
nice, Niko Kriegl, dolgoletni odbornik in Martin Wiegele. Odličje v zelenju so dobili: Jožef Druml, občinski odbornik EL, Jožef Schnabl in Janez Wiegele (Vafn).
Zlato medaljo je dobil dolgoletni poslovodja Miha Butej, srebrno pa sedanji poslovodja blagovnega oddelka, Janez Millonig.
Podpredsednik Posojilnice, dr. Janko Wiegele, je v nedeljo pozdravil vrsto častnih gostov: občinske odbornike Straja vas, na čelu z županom, domačega župnika Stanka Trapa, ki je poslopje blagoslovil in zborničnega svetnika Jožefa Wiesflecker-ja in vse domačine.
Župnik Trap je dejal, naj bo ta hiša res hiša srečanja. Zanimivo razstavo o razvoju Posojilnice — vredna je ogleda — je pripravil mladi dr. Ludvik Druml, Ustanovni akt, fotografije in razporeditev predsednikov, stari bančni dokumenti, nacistična doba, preporod po vojni — vse to je kronološko in pregledno razstavljeno v prostorih banke.
Pri nedeljski proslavi je sodelovala tudi pevska skupnost Oj-sternik, ki jo vodi nadučitelj Leiler. Zbor je zapel slovensko in nemško pesem.
ki se vzorno ujema z okolico.
Zbornični svetnik Jožef Wies-flecker je zaželel Posojilnici mnogo nadaljnjega uspeha, omenil pa je njeno veliko pripravljenost pri graditvi medsebojnega zaupanja in krepitvi gospodarske moči kraja.
Narodni svet koroških Slovencev je zastopal na nedeljski proslavi tajnik Jože Wakounig. Med gosti je tudi bil občinski odbornik občine Straja vas, zastopnik EL, Jože Schnabl, p. d. Štuc ter ravnatelj Hanzi Millonig.
Slavnostni govornik, dr. Mirt Zwitter, je nakazal zgodovinski razvoj domače ustanove.
Razveseljivo je bilo, da je mladina doprinesla svoj delež k uspešnemu poteku programa.
Posojilnica Zilska Bistrica je v 90 letih svojega obstoja zrasla iz majhne in prepotrebne vaške posojilnice v zdravo gospodarsko ustanovo. Rasla je, ker so njeni odborniki zaupajoč v lastno moč in z zdravo pametjo kovali njeno usodo, ne glede na svoj osebni dobiček, ampak v prid soseščine, okolice. Kot krepko drevo je globoko pognala korenine v zilsko grudo, med Zilani, v gospodarskem in kulturnem življenju Žile. Danes je važen dejavnik tudi pri spletanju stikov med pripadniki raznih narodov in narodnosti. Slavljencu želimo še »ad multos annos«, na mnoga leta.
Med gosti prireditve: tajnika Narodnega sveta Jože Wakounig in Franc Wedenig.
_____________________________________________•
Dunajski, graški in celovški Klub slovenskih študentov vabijo na TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZOBRAŽEVALNI SEMINAR
ki bo letos od 3. do 5. septembra v bivši kmetijski šoli v Podravljah. V širokem krogu bomo obravnavali 4. 9. našo kulturo, dopoldan 5. 9. pa narodnopolitično situacijo in še kaj.
ROMARSKO POTOVANJE V LURD
od 24. septembra do 2. oktobra 1981
Prijaviti se je treba najzadnje do 1. 9. na naslov:
P. Jakob, župnišče Lipa, 9220 Vrba, ali osebno pri vratarju kapucinskega samostana v Celovcu, Waaggasse 15, ali na Dušnopastirskem uradu, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Cena: vožnja, vsa prenočišča in hrana skupno okrog 4700.— šillin-gov.
Nameravamo obiskati tudi znameniti samostan Montserrat v Španiji.
1. SLIKARSKI TEDEN od 7. do 12. septembra 1981
Prireditelj: SPD »Kočna« v Svečah Udeleženci iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Interesenti lahko spoznajo ob obisku v ateljeju v stari šoli tehniko suhe igle (radiranke) in se tako sami umetniško udejstvujejo.
SPD »Edinost« v Pliberku vabi ob priliki PLIBERŠKEGA JORMARKA v svojo uto vse od blizu in daleč. Čas: od sobote, 5. 9., do ponedeljka 7. 9. 1981.
Igrata ansambel »Planika« in »Alpski sekstet«.
Za jedačo in pijačo je poskrbljeno!
V	Selah praznuje Milka Olip — Užnikova mama 60-letnico. Čestitamo!
*
V	Gradičah v občini Suha praznuje 75. življenjski jubilej „Marija Srienc, Citrobnikova mama. Iskrene čestitke!
*
Komanova mama, Marija Nachbar iz Vogrč,_ praznuje 80. življenjski jubilej. Še na mnoga leta!
*
90-letnico življenja praznuje Marija Sadjak, Rogončeva mama iz Vogrč. Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo, da bi še dolgo ostala v naši sredini!
*
70-letnico življenja praznuje na Radišah Ana Woschitz. Iskreno čestitamo!
*
Mariji in Antonu Mikscheju iz Hodiš se je rodil sin Mitja-Martin. Mladima staršema čestitamo!
*
60-letnico je praznovala Petričeva mama na Novem Selu pri Kotmari vasi. Čestitkam se pridružuje tudi EL Kotmara vas.
Prodam ograjeno zemljišče 1300 m2 v Podkanji vasi pri Galiciji z majhno uto.
Ponudbe na upravo Našega tednika pod šifro »Zemljišče«.
Suche nebenberuflichen Mitarbeiterin) für den Bezirk Völkermarkt (gut gehende Anstalt).
Iščem sodelavca(ko) za okraj Velikovec (ustanova z dobrim glasom).
Ponudbe pošljite na upravo Našega tednika pod šifro »JUP 1869«.
Srečanje pisateljev na Obirskem
Že tretjič so se na Obirskem zbrali pisatelji manjšinskih narodov. Srečanje, ki ga prirejajo razne pisateljske zveze in SPZ skupno z domačim društvom SPD Obir, postaja vse bolj pomemben dogodek za besedne ustvarjalce manjšinskih narodov. To se ne kaže samo na udeležbi — vsako leto jih je več, ki se zberejo pri Kovaču na Obirskem, ampak tudi na odmevnosti v tisku. Čeprav je bila letošnja udeležba slovenskih pisateljev vidnejša, velik del še vedno ne najde poti na Obirsko. Posebej opažamo, da predvsem
izostajajo tisti, ki se zbirajo okoli mladja. Le iz prestižnih vzrokov?
Letošnje srečanje naj bi posvetili tudi albanski literaturi, vendar se zastopniki albanskih literatov s Kosova srečanja niso udeležili. Namesto napovedane-
ga predavanja je spregovoril zastopnik slovenskega PEN centra Bogdan Pogačnik, že od vsega začetka skupaj z Valentinom Polanškom duša srečanja, o osebnosti ameriško-sloven-skega publicista Louisa Adamiča. Širši krog koroških ustvarjalcev bi si tudi zaslužil celovški časnikar Horst Ogris, ki je spregovoril kot dolgoletni opazovalec o koroški literarni ustvarjalnosti. Ogris se je v svojem predavanju močno zavzel za obstoj mladja, o katerem je menil, da je bilo vedno žarišče in forum za ustvarjalce na Koro-
škem. Drugi dan srečanja so posvetili književnosti Furlanov. Živo zanimanje pa dosegajo prireditelji z literarnimi branji; tokrat so nastopili tudi v Železni Kapli. Kakor nam je povedal Valentin Polanšek, imajo namen, da literarna branja na prihod-
njih srečanjih razširijo tudi še na druge vasi.
Srečanje je dalo tako še dovolj možnosti za razprave o strukturi prireditve. Po treh letih so že možni nekateri zaključki. »Prvo leto so sploh še iskali poti in tipali v pravo smer,« pravi tržaški pisatelj Marij Čuk, »in že lani se je izkazalo, da ima tako srečanje brez dvoma svoj pomen, saj se lotevajo tem, ki so zanimive za vsakega ustvarjalca. Kljub temu mi nekaj manjka. Morda bi postalo srečanje bolj dinamično, če bi se vsako leto obravnavala le ena tematika,« meni tržaški pisatelj, ki se je dosedaj udeležil vseh treh srečanj. Vsekakor pa meni Čuk, da bi kazalo, da bi srečanje razširili še na druge manjšine v Evropi.
Posebno se za obirsko srečanje zavzema predsednik koroškega PEN kluba Walter Nowotny. »Dragocene bi bile izkušnje, če bi nam uspelo, da srečanje razširimo še na druge zastopnike narodnih skupnosti,« meni Nowotny kot soprireditelj. »Toda tudi na Koroškem bi morali ustvariti vezi med nemško-govorečimi in slovenskimi pisatelji. Tu se naredi premalo. Premalo se poznamo tu na Koroškem. Vzrok je tudi, da se iz
slovenščine premalo prevaja. Večinski narod bi se moral veliko bolje seznaniti z deli, ki prihajajo od slovenskih pisateljev,« pravi Nowotny, ki pa je bil edini nemškogovoreči pisatelj na Obirskem. Morda bi le kazalo, kljub specifičnosti obirskega srečanja, da povabijo tega ali onega pisatelja iz vrst nemško-govorečih pisateljev?
Odprt za predloge je motor srečanja Valentin Polanšek. »Vsako leto nam daje nove izkušnje, te vdelamo v prihodnje srečanje,« pravi. »Vsako leto se nam pridruži tudi nov zastopnik kake narodne skupnosti. S tem vsako leto odkrivamo novo literaturo, vse bolj se nam utrjuje spoznanje, da ni manjšinske literature, ampak da je samo dobra ali slaba. Glavni cilj srečanj pa bo ostal, da bomo drugim, predvsem pa večinskemu narodu pokazali, kako važen faktor je literatura, ki nastaja med manjšino.« To bodo lahko pokazali prav dobro tudi z antologijo, ki jo hočejo izdati ob petletnici srečanj. Polni so idej in načrtov na Obirskem. »Tu se ne dogaja nič Spektakularnega, ampak kar je, je dragoceno,« je menil neki koroški časnikar. Upajmo, da se bodo tega zavedali tudi naši literati, ki jim je pot do Kovača preveč vijugasta.
Avtorji pri javnem branju: Anita Hudi, Lenčka Küpper, Bogdan Pogačnik, Milka Hartman, Joži Turk (z leve).
Francu Isopu v slovo
Želuče
Malo več kakor osem dni je preteklo, pa smo se poslovili od dveh vaščanov. Oba sta doživela blagoslovljeno starost, čeprav je bilo obema življenje izredno trdo.
V	četrtek, 20. avgusta, smo položili na bilčovškem pokopališču k večnemu počitku rajnega Lukijeve-ga očeta Petra Sitterja. Bil je star 83 let. Zadnja leta je močno bolehal. Bolezen je bila tudi posledica izgnanstva v dobi hitlerizma. Ker je vzgojil svoje otroke v zavedne Slovence, so ga aprila 1942 izgnali z rodne grude. Nacisti in njihovi domači pomagači njemu in njegovi družini niso privoščili tistega koščka borne zemlje v bregu, ki ga je z vso pridnostjo obdeloval, da je mogel preživeti svojo družino.
Velika množica sorodnikov in znancev, med njimi je bilo mnogo bivših izseljencev, se je poslovila od rajnega Lukijevega očeta. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je poslovil od bivšega sotrpina Lovro Kramer. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Leopold Kassl ob asistenci župnikov Mihorja, ki mu je bil rajni Lukijev oče stric, in Rudija Safrana. V slovo so zapeli domači pevci.
V	nedeljo, 30. avgusta 1981, pa je bilo slovo od France Markowitz, Polanceve mame v Želučah; umrla je v petek, 28. avgusta, stara 94 let. Bila je pridna, delavna, zvesta narodu in veri. Kljub visokim letom je bila do zadnjega umsko in telesno čila.
Naj Lukijev oče in Polanceva mama počivata v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Zaslovel je po svoji ožji domovini, pa tudi južno od Karavank kot šegavi Besednik v Miklovi Zali. Bil je šegav, bajžast, pa tudi resen. Saj je bila usoda njegove družine v nečem podobna Zalini usodi. Prišli so krvoločni tujci, pomagali so jim domači izdajalci. Pa so morali
Lebnovi iz Gorinčič pri Šentjakobu v Rožu, tako kakor veliko drugih koroških slovenskih družin, aprila 1942 v izgnanstvo.
»14. aprila ob pol šestih zjutraj nas zbudijo orožniki in policija SS z nabitimi puškami in bajoneti. Na povelje moramo takoj vstati in v eni uri moramo biti gotovi za preselitev ... « S temi besedami je začel Franc Isop, Leben v Gorinči-čah, svoj dnevnik. V izgnanstvo je vodila pot, na Hesselberg. Sledila so bridka leta negotovosti, leta goreče vere v pravičnost, leta neomajnega prepričanja, da se bodo
vrnili na rodno Koroško, da bodo še živeli in delali na rodnem domu. Leta 1945, julija meseca, se je Lebnov oče vrnil na svoj zemeljski dom. V nedeljo, 30. avgusta 1981, pa se je preselil v večno domovino, v 72. letu svojega zemeljskega potovanja.
V čem je bil njegov zločin, da so ga izgnali? Udejstvoval se je v narodni politiki in v domači prosveti. Pa še nedeljsko šolo je vodil skupno z Jankom Janežičem iz Leš. Zares »hudodelstvo«, zločin v očeh takratnih oblastnikov.
Pa so njemu in sotrpinom nacisti naprtili še to: po Hesselbergu so raztrobili, da so Korošci bili izgnani zato, ker da so ubili 40 SS-ovcev. »Kot zločince so nas sprejeli, pa smo vprašali domačine, kaj bi nacisti z njimi naredili, če bi ubili ennega SS-ovca, in so menda razumeli,« je pripovedoval rajni Leben iz svojega življenja.
Po osvoboditvi se je znova vpregel v prosvetno in politično delo, bil je občinski odbornik, nepozaben pa bo ostal kot Besednik; saj je to vlogo igral tako pristno, kakor da bi bila napisana prav za njega.
Prehodil je svojo pot vzravnan, pokončen, zvest svetemu izročilu svojih prednikov. Od vsega začetka je bil tudi zvest pristaš Narodnega sveta koroških Slovencev in zvest bralec Našega tednika. Za vse delo za koroške Slovence mu izrekamo iskreno zahvalo.
Ženi in otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje.
Naj rajni Leben počiva v miru. Ohranili ga bomo v častnem spominu.
•	V soboto, 5. septembra 1981 Romarsko potovanje
na SV. VIŠARJE (nato ogled mesta Trbiž)
Duhovni vodja: žpk. Franc Jančar iz Slov. Plajberka za: Brodi, Slov. Plajberk, Podljubelj, Podgora, Celovec
•	V sredo, 9. septembra 1981 Romarsko potovanje na
SV. VIŠARJE
za: Galicijo, Rebrco, Št. Lipš, Ži-taro vas, Dobrlo vas in Sinčo vas
• V soboto, 12. septembra 1981
PASIJON V ŠMARJETI NA GRADIŠČANSKEM
Vodja: žpk. Franc Hudi iz Kaple
za: Št. Jakob, Sveče, Bistrica v Rožu, Št. Janž in Kapla na Dravi
Franc Isop (sredina) z zastopniki Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze.
naš tedniki
Mi
Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote, 5. septembra, do ponedeljka, 7. septembra 1981
Sämtliche Tischlereiarbeiten in bester Qualität von Ihrer Bau- und Möbeltischlerei
Hermann Kuschej
© Stavbeno in pohištveno mizarstvo
• Oprema prostorov © Žaluzije © Razne obloge tal
Pohištvo mojstrskega podjetja
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand Stefitz


ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger
BLEIBURG/PLIBERK
Koschatstraße 8 Telefon 0 42 35/21 63
Trgovina
R. Skias
MOOS/BLATO 45
Telefon (0 42 35) 25 86
STEPPDECKEN UND BETTWARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART
FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMÖBEL
Bleiburg
V vseh denarnih zadevah v
Poprav^alnica-trgovina nadomestni deli - vozila eloktrični-aivalni «troji
OMSCHEK

II»
-j TIHOJA2 CŠENTUPŠ) .9141 DOBRLA VAS,1eL04237/35106.
Vabilo
na razstavo koles, kmečkih in šivalnih strojev na pliberškem sejmu
Posojilnico
Plibeik!
LOMSCHEK
vse za hišo — dvorišče — vrt
L	_
Pri nas boste kupili najbolj ugodno!
Nudimo: • skoraj nove rabljene stroje
•	vsi stroji po skrajno znižanih cenah
•	zamenjavo Vašega starega šivalnega stroja
•	motorne žage od šil. 2500.— naprej
•	domača
•	sodobna
•	zanesljiva menjalnica
Raiffeisenbank
Bleiburg
Die Bank mit dem freundlichen Service
Pridite, veselili se bomo Vašega obiska!
ts topsport
fabrika športnih izdelkov športna trgovina se Vam priporoča
Vse za jesenski in zimski šport
OPREMLJA AVSTRIJA SKI TEAM
•	smuči, vezi, obleke, smučarski čevlji © potrebščine za šolski šport
© trenerke, športne obleke, jogging
•	vse za nogomet
•	športni čevlji •
•	vse za tenis (napenjamo loparje)
šlAf
POOLA^^
■ ■
MOBEL INTERNATIONAL
WUNTSCHEK — 9150 BLEI BURG/PLIBERK, telefon (0 42 35) 20 63
•	Pohištvo iz celega sveta
•	Pohištvo iz lastne proizvodnje
•	Pohištvo domačega strokovnjaka v solidni ročni izdelavi S Vaša prednost!
PLIBERK — BLEIBURG Telefon 0 42 35 - 25 21
OBIŠČITE NA PLIBERŠKEM SEJMU SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
»Edinost« Pliberk,
ki Vas vabi v LASTNI ŠOTOR od 5. do 7. septembra
Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. — Vsi rojaki od blizu in daleč prisrčno vabljeni.
Zabavali Vas bodo v soboto
»PLANINSKI SEKSTET«
ter v nedeljo in ponedeljek ansambel
»PLANIKA«
Hotel
»Breznik«
PLIBERK - BLEIBURG,
GLAVNI TRG — HAUPTPLATZ
•	IZVRSTNA KUHINJA
•	IZBRANA VINA
•	TUJSKE SOBE S KOM PORTOM
Vaš obisk ob Pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil!
Obiščite na Pliberškem sejmu
ŠOTOR GOSTILNE
Rößlwirt
(IDA STEFITZ)
Zabaval Vas bo vse tri dni ansambel »Fidelen Lavanttaler«
6/branje
Kamniti ribič
(Koroška pravljica)
Na trgu tam v Celovcu Kamniten mož stoji, Klobuk drži svoj v roči, Pred njim bedanj leži. Kaj pa ta mož pomeni? Se prašajo ljudje; —
V	povesti izročeni Se to-le nam povš:
V	Celovcu bil menih je, Pobožen mož in svet,
Za Božjo čast in slavo, Za rod slovenski vnet.
Ta gre na trg po ribe; Nek ribič tam je stal, Menihu se odkrije, —
Bi rad bil kaj prodal.
Menih slovensko praša, Po čem da ribe dä,
Pa ribiča s tem zdraži,
Ki samo nemško zna. »Povejte to po nemško,« Srditi ribič de,
»Proklet slovenski jezik! Ta v glavo mi ne gre.«
Menih ga je posvaril Podučil ga tako:
»Ne kolnite, prijatelj.
To v srečo vam ne bo. Namesto te kletvine Bi jaz ta svet vam dal: Slovensko se učite,
Ne bode vam nič žal!«
Nad to besedo ribič Se je še bolj razgrel,
In vnovič je meniha Preklinjati začel:
»Naj tebe vrag odnese, Slovence vse s tebö,
Saj v petdesetih letih Nobenga več ne bo!«
Menih ga zdaj pogleda In to mu govori:
»Nesrečni ribič, vedi,
Kaj mož ti star veli:
Le Bog osodo vodi,
Le On prihodnost zna;
Kar revni človek blodi,
Pa malo le velja.
Za tvojo kletev kazni Pa več ne ubežiš,
Ostal boš na tej skali,
Na kterej zdaj stojiš;
Boš v kamen se spremenil In tu na trgu stal,
Dokler bo kak Slovenec Še todi stanoval!«
Besede te izreče,
Glej, čudo se godi: Predrzni ribič z bednjem Se v kamen spremeni!
Let petdeset preteče, Preteče tri sto let,
Pa čas še priti neče,
Ko ribič bo otet.
Le Bog osodo vodi,
Le On prihodnjost zna;
Kar revni človek blodi,
Pa malo le velja.
Zato še zdaj v Celovcu Kamniti mož stoji,
Klobuk drži svoj v roči, Pred njim bedanj leži.
F. H.
Zanimiv konjiček si je izbral Bognerjev oče — Ciril Rudolf z Bistrice pri Šmihelu v občini Pliberk. Iz starih knjig zbira zanimive »pripovedke«, s kaseto snema pesmi in jih tako rešuje pozabe ter še sam pesnikuje. Za poizkušnjo iz njegove zbirke smo izbrali »Koroško pravljico«, ki je izšla 1883 v mohorjevih Večernicah.
Jo Hanns Roesler:
Kraj spominov
Moja žena je vzkliknila:
»Feliks!«
»Da? Kaj pa je?«
»Poglej!«
»Kaj?«
»Moža pri ograji!«
In res, pri ograji je slonel mož in jokal. Z glave je snel klobuk in dvigal oči proti naši hiši, kot bi prihajalo vse njegovo gorje iz nje. Pri tem pa se je njegovo telo streslo zaradi ihtenja tako, da bi se mož smilil celo psu.
Šel sem k njemu.
»Kaj pa vam je?« sem ga vprašal.
Tujec se je prestrašeno obrnil. »Nič, nič,« je dejal, »že grem že grem.«
»Ste bolni?«
»Ne. Zelo ste prijazni. Dovolite, da vas nekaj vprašam?«
»Prosim.«
»Ste vi lastnik te ljubke hiše?«
»Da.«
»Vam ugaja?«
»Zelo rad stanujem v nji.«
»To vam rad verjamem,« je tujec bruhnil iz sebe in nov potok solz je skoraj zadušil njegove besede. »Daleč naokoli ni lepše hiše. Kako lep je vrt, kako blizu je gozd, kako daljnosežen je razgled. Zavidam vam.«
»Oh!« sem rekel, ker nisem vedel, kaj bi odgovoril.
»Pravzaprav vam ne bi smel zavidati!«
»Ne?«
»Veste, kdo sem?« je tujec vprašal.
Tega nisem vedel.
»Kdo?« sem zato vprašal.
»Pred vami stoji nesrečni nekdanji lastnik te hiše. Da, ta lepa hiša, oddaljena od ljudi, tu visoko na hribu, je bila nekoč moja. Kako srečen sem bil tu s svojo rodbino. Potem mi je umrla žena. Pa sem si mislil, da tu ne bom mogel več zdržati in sem hišo prodal. Preselil sem se v mesto. Tam pa mi je šlo vse narobe. Nisem več vedel, kako naprej. Toda enkrat sem še hotel videti hišo, v kateri sem bil tako srečen. Odpravil sem se sem. Če bi bil vedel, da ste me opazili, bi ne prišel tako blizu k tej ograji. Prosim, oprostite mi, da sem vas motil.«
Obrnil se je, kakor bi hotel oditi. Zadržal sem ga.
»Mogoče vam lahko kako pomagam?« sem ga vprašal.
Tujec je obstal.
»Res, zame lahko storite mnogo. Dovolite mi, da prestopim le za minuto prag vaše hiše, v kateri sem bil tako srečen.«
»Zelo rad vam to dovolim. Moja žena bo skuhala kavo. Pridite!«
Žena nama je skuhala kavo. Pripravila nama je tudi večerjo. Ker pa se je nagibal večer že v noč, mu je pripravila tudi posteljo, v kateri je prespal.
»V naši hiši imamo dovolj prostora, gospod Ščuka!« je rekla žena prijazno. »Če pa nam hočete napraviti veselje, lahko ostanete nekaj dni naš gost.«
»Tega vabila ne bi mogel sprejeti.«
»Ta hiša je bila nekoč vaša. Želim, da se počutite v nji kar najbolje!«
Gospod Ščuka se je res počutil kar najbolje. Podnevi je ležal na soncu v ležalniku, se lepo sprehajal po bližnjem gozdu, za mizo je bil tudi vsakokrat točen in žena se nikakor ni mogla pritoževati, da bi imel slab tek. Tudi za klet svojega gospodarja je imel polno razumevanje. In tako so se nabrali dnevi v nekaj tednov, dokler mi ni preostalo nič drugega, kot da sem svojemu gostu nekega jutra pojasnil:
»Moj dragi Ščuka, žal mi je, da se bomo morali posloviti.«
»Vašo gostoljubnost sem res že predolgo izrabljal.«
»Veseli me, če ste se v svoji stari hiši počutili dobro. Žal pričakujem druge goste.«
Razumem, Le ...«
»Želite še kaj?«
»Ne upam si izraziti svoje želje. Nimam namreč denarja za vožnjo domov!«
Segel sem globoko v žep in rekel:
»Tu imate, dragi gospod Ščuka! Upam, da ste preživeli pri nas lep čas spominov. In če mislite zdaj nazaj na svoj stari dom, vam ne bo težko pri srcu.«
Žena in jaz sva še dolgo gledala za njim in mu mahala, ko je korakal po cesti dokler nama ni izginil izpred oči.
*
»Gospod Ščuka, vi ste pa zdravi kot riba!«
Gospod Ščuka je vstal iz udobnega stola v svojem imenitnem trosobnem stanovanju in je kar žarel:
»Bil sem tri tedne v hribih. Tisoč metrov visoko!«
»Draga šala!«
Gospod Ščuka se je nasmehnil.
»Ne vsakokrat! Mene moje počitnice nikdar nič ne stanejo. Prihodnje leto nameravam iti k morju. Morda najdem tudi tam kako ljubeznivo hišo, ki jo bom lahko zopet imel za kraj svojih spominov.«
Strokovna „šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, 9184 Šentjakob v Rožu
OBJAVA
Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo
jesenski sprejemni izpit v ponedeljek,
14. septembra 1981, ob 9,30 uri.
Interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoli, prestopijo lahko v našo šolo brez sprejemnega izpita.
Možen je še tudi vpis v
enoletno gospodinjsko šolo.
Prijave so lahko pismene, osebne in po telefonu štev. 0 42 53/343.
Vodstvo šole
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
9.
„Šember te vzemi, sem dejal, po kaj sem te pošiljal vso ljubo zimo k šolmoštru, ko se nisi naučil nič in si še večji telek ko jaz sam. Mar bi bil jaz fanta doma imel, da bi mi bil prejo vil v klobčiče! Zato jaz pravim, grajski gospod mora imeti čudno pamet, da našemu farnemu šolmoštru bero daje ko mi vsi in še več, potlej si pa še sam enega vzame in ga sam plačuje."
„Kaj ne veš, zakaj tako dela?" pravi krčmar.
„Zakaj?" pravi mož.
„Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal."
„To je pa resnična," pristavi drugi izmed možakov. „Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca do kozolca z velikim poveznim vozom in z žrdjo in bi vsak deseti snop izpulil in tako nekatero raz-stävko pšenice, ki so jo drugi ljudje pridelali, domov napeljal, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetal."
„Le pijte pa molčite!" reče Dolef, kateri ga je že v možganih imel, da so mu oči vkup lezle; potem je, z glavo pritrkovaje, začel peti z onemoglim glasom:
En starček je bil, je glažek izpraznil, je vince rad pil, je druzga nalil.
Ali modri možje z Obrhka se niso dali motiti z gospod Dolfovo pesmijo, katero so slišali že nekatero in nekatero krat.
„Pritožili se ne bomo čezenj," pravi krčmar, kateremu je na misel prišlo, da bi utegnil gospod graščak izvedeti, kako se je v njegovi hiši zaničljivo o njem govorilo.
„Bog obvaruj!" dejal je drugi izmed sosedov, ki je bil Obrščaku nekaj grošev dolžan in se torej ni spodobilo, da bi bil na nasprotni strani stal. „Dober gospod je, on bi ne mogel ubožčka s palcem v oči dregniti kakor kdo drug."
„Kaj se vama meša? Kaj sta šlevasta ali šele bosta? Kaj pa odgovarjata na tisto, kar vaju nihče ne
vpraša! Jaz nisem dejal, da ni dober, pošten moŽi ali pameti nima prave, pameti!" trdi svojeglavo tevžek. „Jaz bi mu tudi iz oči v oči to povedal, kaj se bom torej bal, če me stric Dolef sliši ali ne. SaJ smo možje, ne nosimo modrca, ampak kamižolo i*1 vemo, kdaj je čas molčati, kdaj govoriti in na uho pošte prenašati. Kaj ni res, gospod Dolef?"
„Kajpak da ga bom še en bokal, še en bokal, še ea bokal," blebetal je Dolef in z glavo vedno bliže mize prihajal. „To pa to, dolžen sem že — koliko sem že? Nikomur nisem nič zapil, otroke sem vse preskrbel-ki nisem nobenega imel. — Še en bokal!"
„Saj še tega nismo izpili!" pravi krčmar.
„Še en bokal!" ponavljal je Dolef vedno.
„Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima dovolj-božjega daru," reče Matevžek, ko je Dolef izza vstal in kolovratil se na klop k peči, tam nekaj cuhJ si kup zdrgnil za zglavje in se zleknil po klopi.
„Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! KA) mu pomaga, da ve več ko vsa naša vas, da je rajnld gospod poprejšnji nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnjička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz pšenic0 vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasiravno dosti ve in zna in ima ime & suknjo nosi na sebi, še zmerom manj vreden ko ali pa ti, Obrščak, kaj ni res? Za koliko je boljši k° moje babnice petelin? Petelin moje babnice — dostikrat sem dejal, da ga bom s krepelcem poba
od petka, 4. septembra 1981
do četrtka, 10. septembra 1981
1
PETEK, 4. septembra: 9.00 Poročila " 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinšči-na — 10.15 Znamke iz Avstrije — 10.30 Zlati Salamander — 12.00 Očetje zaba-ve — 12.15 Za domovino in socializem ~~ 15.00 Lucy — 16.15 Čar Antarktike ~~ 17.00 Am, dam, des — 17.30 Dogodivščine Toma Sawyerja — 17.55 Za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — ■iS.ZS ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 S|ika Avstrije — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Posebna postaja K1 — 21.15 Modna revija — 21.20 Mary and Gordy ~ 22.10 Šport — 22.20 Dediščina Prometeja.
SOBOTA, 5. septembra: 9.00 Poroči-— 9.05 Latinščina — 9.35 Tečaj ita-iijanščine — 10.05 Tečaj ruščine — 10.35 Promenadni koncert — 11.25 Dediščina Prometeja — 12.30 Glasbeni koledar — 13.00 Poročila — 15.40 Kapetan morska bolezen — 17.00 Ročno delo — 17,30 Tehnika za otroke — 1?.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19 00 Slika Avstrije — 19.30 Čas v sliki ~~ 20.15 Glasba je adut — 22.20 Šport ~~ 23.05 Zabava v ameriški televiziji — °-05 Poročila.
NEDELJA, 6. septembra 1981: 11.00 Ura tiska — 12.00 Izobrazba v podjetju ~~ 15.25 Mali Zvezdnik — 16.50 Toby in Tobijas — 17.20 Pinocchio — 17.45 Club seniorjev — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v siiki — 19,50 šport — 20.15 Umor na Amaghi-prelazu — 21.40 Šport — 21.55 Poročila.
PONEDELJEK, 7. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 ^M-kuhinja — 10.00 Če bom nekoč ve-lik — 10.30 Kapetan z morsko bolezni-i° — 11.50 Moj sever — 12.15 Štajerska kri ni malinov sok — 13.00 Poroči-a — 15.00 Serengeti ne sme umreti —
16.25	Mali šov: Dolores Schmidinger —
12.00	Am, dam, des — 17.30 Lassie — 12.55 Za lahko noč — 18.00 Fauna Ibe-r|ca _ -18.25 ORF danes — 18.30 Mi ~~ 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — ^1.05 Prizorišče New York —- 21.50 Sport — 22.50 Poročila.
TOREK, 8. septembra: 9.00 Poročila ~~ 9-05 Am, dam, des — 9.30 Lipicanci ~~ 10.00 Dežela v senci — 10.30 Mali zvezdnik — 11.55 Življenje na tleh — 2-20 Club seniorjev — 13.00 Poročila 'S 15.00 Karlsson na strehi — 16.40 ^abeški užitek — 17.00 Am, dam, des ~~ 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za
lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP
—	18.25 ORF danes — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nova Kitajska — 21.00 Samo otroci, kuhinja, cerkev — 22.15 Poročila.
SREDA, 9. septembra: 9.00 Poročila
—	9.05 Tudi hec mora biti — 9.35 Lov na divjačino — 10.05 Kaj dela veter, če ne piha — 10.35 Zeleni so travniki — 12.05 Veselje nad zabavo — 13.00 Poročila — 15.00 Tarzan — 16.25 Čuda sveta — 17.00 Ukradena slika — 17.30 Wickie in močni možje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Smeh po receptu —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstriji v sliki — 19.30 čas v sliki —
20.15	Smrt na krovu — 21.50 Slike v ogledalu — 22.05 Poročila.
ČETRTEK, 10. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Stari del Gradca
—	10.30 Smrt na krovu — 12.05 Veselje nad zabavo — 12.13 Jaz, Hugo Wolf
—	13.00 Poročila —- 15.00 Brata Levjesrčna — 16.40 Spotlight — 17.00 Am, dam, des — 17.20 Marco — 17.55 Za lahko noč — 18.00 K mizi, prosim —
18.25	ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rebecca (3) — 21.10 Sveta gora — 21.55 Šport — 23.25 Poročila.
PETEK, 4. septembra: 17.25 ORF danes — 17.30 Izobrazba v podjetju —
18.00	Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v siiki — 21.15 Modna
revija — 21.20 Politika ob petkih —
22.20	Frankenstein.
SOBOTA, 5. septembra: 15.30 Športni popoldan — 17.00 Dunajska modna revija — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v siiki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Medij — 22.35 Vprašanja kristjana — 22.40 Sam proti zakonu — 0.05 Poročila.
NEDELJA, 6. septembra: 13.50 ORF danes — 13.55 Šport — 18.30 Okay — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Zeleni so travniki — 21.40 Chicago 1930 —
22.30	Jazz iz Vrbe — 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 7. septembra: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanje danes —
18.30	Onedin — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Dallas — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Micky in Nicky — 0.15 Poročila.
TOREK, 8. septembra: 17.25 ORF danes — 17.30 Izobrazba učiteljev —
18.00	Orientacija — 18.30 Onedin —
19.30	Večer z Dunaja — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Club 2.
SREDA, 9. septembra: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Onedin — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.05 Religije sveta — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Nesmrtne pošasti —- 23.50 Poročila.
ČETRTEK, 10. septembra: 17.40 ORF danes — 17.45 Znamka nastaja —
18.30	Onedin — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Trič-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
1
PETEK, 4. september: 17.30 Poročila
—	17.35 Domači ansambli — 18.05 Obzornik — 18.15 Marx in Engels — Postaje njunega življenja — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —- 20.00 Vitez v modrem —
20.55	Štiridesetletniki — 21.40 V znamenju — 21.55 Nočni kino: Tanka nit.
SOBOTA, 5. septembra: 13.50 Poročila — 13.55 Vaterpolo — 14.55 Rim: Atletika za svetovni pokal — 18.55 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Zmešnjava — 21.30 Dnevi slovenske zabavne glasbe — 22.25 TV kažipot — 22.45 Poročila.
NEDELJA, 6. septembra: 9.10 Poročila — 9.15 Živ žav — 10.15 Šoferja — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 SP v veslanju — 15.15 Ženska z otoka Kobra — 16.25 Atletika za svetovni pokal — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 20.00 Baza na Donavi
—	21.05 Zanima me — 21.40 V znamenju -r- 22.00 Športni pregled —
22.30	Skoki v vodo.
PONEDELJEK, 7. septembra: 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban dober dan — 17.40 Poljudno znanstveni film — 18.05 Jedrska revolucija — 18.35 Obzornik
—	18.45 Pop godba — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Dobrotnica — 20.50 35 mm — 21.30 V znamenju.
TOREK, 8. septembra: 17.05 Poročila — 17.10 Beli delfin —- 17.25 V duhu izročila — 18.00 Pisani svet — 18.35 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka— 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.50 Vreme — 19.55 Reportaža o Pulju — 20.00 Igre brez meja — 21.35 V znamenju — 21.50 Studs Lonegan.
SREDA, 9. septembra: 17.15 Poročila
—	17.20 Pionirji modernega kiparstva
—	17.50 Za pesmijo na Korčulo — 18.10 Obzornik — 18.25 Nogomet — 20.15 Risanka — 20.24 TV in radio nocoj — 20.30 TVD — 20.55 Vreme — 21.00 Film tedna: Tihi dogovor — 22.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 23.00 Poročila.
ČETRTEK, 10. septembra: 15.35 Poročila — 17.40 Divja leta — 18.10 Nova obzorja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.30 Piranski glasbeni večeri — 22.00 V znamenju.
PETEK, 4. septembra: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Mali svet — 18.45 Pesem, ki traja — 19.30 TVD — 19.55 Atletika za svetovni pokal — 22.10 Poročila.
SOBOTA, 5. septembra: 16.35 Povest o Janezku in Marinki — 17.40 Vaterpolo: Jugoslavija : Španija — 18.45 Poezija — 19.30 TVD — 20.00 Slovesna otvoritev evropskega prvenstva v plavanju — 21.15 Poročila — 21.25 Feljton — 21.55 Športna sobota.
NEDELJA, 6. septembra: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.30 Velika nagrada — 19.00 Risanke — 19.30 TVD
—	20.00 Koncert za klavir in orkester
—	20.40 Vaterpolo — 21.40 Poročila — 21.50 Prva sobota.
PONEDELJEK, 7. septembra: 17.00 Skoki v vodo — 17.25 EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 Vaterpolo — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Strah vlada svetu.
TOREK, 8. septembra: 17.00 Skoki v vodo — 17.25 EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 Vaterpolo — 20.55 Portreti — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Dokumentarni film.
SREDA, 9. septembra: 17.00 Skoki v vodo — 17.25 EP v plavanju — 19.30 Iz sporeda TV — 20.00 Glasbena oddaja
—	20.20 Šoferja — 21.30 Zagrebška panorama — 21.50 Knjige in misli.
ČETRTEK, 10. septembra: 17.25 EP v plavanju — 18.45 TV kabaret — 19.30 TVD — 19.55 Vaterpolo — 21.10 Vaterpolo — 22.10 Poročila.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommeregger. — Tisk:	Tiskarna
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Petek, 4. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena: Svetna vas. — Veselo naokrog.
Sobota, 5. septembra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 6. septembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 7. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
Torek, 8. septembra:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Tipke bele — Tipke črne! (M. Lipovšek, klavir) — Zanimalo vas bo.
Sreda, 9. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kaj doni, sladko se glasi... ( družinsko petje — 3. oddaja).
Četrtek, 10. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za ljubitelje popevk.
^ ' Pa Krjavlja najel, da ga mi bo ustrelil — petelin rugega ne dela ko škodo na božjem svetu, in to je: na dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi lstega perja nanese, da pozimi junci kašelj dobodo, n ječmen mi pozoblje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za drugega ne tava pod son-^ern> kakor da nič ne dela, da travo tlači in da vino, dar božji, končuje."
»Glej vraga, kako jo je dobro razpeljal, kakor bi Pravljico pravil. Vem, da še Martin ne bi bil bolje
Povedal."
Čudno se je zdelo možem, da deseti brat ni govo-1 danes nič in se je vedno obračal na drugi konec ^ize, kjer sta onadva sedela in se menila.
»To sem vam jaz samo zato postavil, da boste vi-. e b da je res neumno otroke učiti branja, pisanja n Vrag ve, kakove coprnije se še uče. Ta človek je niodre> učene glave, pa je bolj neumen ko ti, Krja-Ve j. ki ne veš nič; na, pojdi pit!" Ta poslednji ogo-v°r in konec moževe modrije je veljal starcu čisto samosvoje, nenavadne postave in podobe, ki je bil v lso stopil in se mizi približal.
Ali preden je Krjavelj prijel za kupo, da bi rado-arnemu sosedu odpil, prigodi se nekaj, kar je stori-°> da je moral oči drugam obrniti, dasi je bil že su-ka^ gr^U s^oz^ skozi dol. Kakor je torej bil Pije željan, moral je pogledati desetega brata, svo-ga prijatelja, ki je ravno v tem trenutku spel se iz-
za mize, za pedenj više zrastel, kakor je bil sicer velik, strahovito oči okrog sebe metal in naposled zarohnel nad starejšim izmed spodnjih dveh pivcev:
„Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sediš. Ti si oderuh, tebe bomo dali h konjederki v službo; vrgli te bomo na smeti, če se brž ne pobereš ven! Ven!"
Tisti, kateremu je to veljalo, in njegov sosed sta vzdignila glave pokonci. Priletnemu Mihu so se grbe na licu pomnožile in barva se je v zeleno spremenila, ko je videl, da ga podi Martinek ven. Obledel je iz jeze in sramote, da ga tak človek hoče iztirati iz družbe, in ni ga bilo volja iti; nasproti pa je bil toliko babjeveren, da se je bal z desetim bratom prepira, kateri bi mu lahko napravil, da mu bodo krave krvavo mleko imele in drugih urokov veliko. Tudi morda ga je vest toliko pekla, da ni niti šel niti ne precej odgovoril, zakaj ne gre.
„Ali si me slišal? Kaj sem dejal?" vpije Martinek
„Pa zakaj?" vpraša Miha s svojim zoprnim glasom.
„Zato, ker smo tukaj sami pošteni ljudje, ti pa si mrcina pasja, oderuh! Ti pojdi h konjedercem in ra-beljnom za hlapca, ne pa med poštene može za mizo. Poglejte, možje," — obrne se deseti brat do drugih — „tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta dva, in Bog oče me udari, če sem še kaj takega slišal. Za štiri tedne odloga prosi ta vaš sosed Francelj. Vsi
veste, da temu hudirju denarja ni treba. Pa zakaj ga tako terja, da se še z jokotn ne da preprositi? Zakaj Francelj je res jokal pod pestmi, le pod oči ga po-gledite. Zato, ker mu meni domačijo prodati, ker ve, da ga bodo potlej v vojake vzeli in da bo potlej lahko za njegovo deklico hodil v svojem šestdesetem letu, palica ga potiplji! Kaj počnemo ž njim! Ali ni prav, da se naprvo izkida izpred nas?"
„Aha, dobro govoriš, Martin!" oglasi se Krjavelj in izpije glaž. Drugi možje so pak molčali na Spako-vo vprašanje, in sicer iz raznih razlogov. Krčmar Obrščak se ni hotel Mihu zameriti, še manj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da, če z enim potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev pak je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi pa po mošnji; torej sta oba namuzovala se tako, da se ni vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta.
„Ven bom šel, ali berači me ne bodo podili!" pravi Miha.
Deseti brat pak je stopil izza peči in z močjo, kakršne v njegovih koščenih udih ne bi bil nihče pričakoval, ubere Miha za vrat in ga zlahka izvleče izza mize do vrat ter ga sune venkaj.
Krčmar, ki se pri vsem tem ni ganil, dejal je zdaj: „Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti ko nič."
Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, tako se usede Martinek zopet za mizo.	(Dalje)
8/šport
SAK: Zakaj spet neodločeno?
Iz nedeljske tekme: SAK — Žrelec (3:3)
Nepričakovano je Slovenski atletski klub, kot smo poročali, izgubil tekmo proti celovškemu KAC. Minulo nedeljo pa so slovenski nogometaši odigrali tekmo proti »neprijetnemu« nasprotniku iz Žrelca. Proti enajsterici iz Žrelca je SAK doslej imel vedno težave. Tudi tokrat ni bilo drugače. Slovenski atletski klub je od začetka naprej igral »na hiter gol«. Ni bilo treba dolgo čakati. Že v 7. minuti je žoga zatresla mrežo. Toda na žalost mrežo SAK-ovega vratarja Ahlina... Žoga se je odbila od prečke, Ahlin ni mogel posredovati. Po tej »hladni prhi« je bilo slovensko moštvo nekoliko zbegano. Toda kmalu se je SAK spet opomogel, enajsterica Žrelca je bila v škripcih. Spet je zaigral SAK in ni trajalo dolgo, da je Polanšek zadel v »črno«. Glavni sodnik je že pokazal na sredino igrišča, toda stranski je dvignil zastavico, eden od SAK-ovih napadalcev je menda stal v »off-side«. Torej spet ni bilo nič. Iz protinapada pa je nasprotnik povišal rezultat celo na 2:0. Kljub temu, da je Žrelec vodil, so SAK-ovci igrali svojo igro naprej. Še bolj so pritiskali na nasprotnikova vrata, bilo je le vprašanje časa, kdaj bo padel prvi gol za SAK. In ni trajalo dolgo. Nasprotni igralec je igral z roko v kazenskem prostoru, sodnik je takoj pokazal na enajstmetrovko. Drnovšek je premagal nasprotnikovega vra-
V nedeljo, 6. 9. 1981, ob 12.15 Sinča vas 23 - SAK 23 ob 10.15 Sinča vas I — SAK I Mladinci SAK igrajo 6. 9. proti Grabštanju ob 13. uri Šolarji SAK igrajo 6. 9. ob 17.30 proti celovški Austriji II
tarja, rezultat se je glasil 1:2. Po zadetku pa so SAK-ovci napravili spet eno napako, ki je verjetno bila odločilna za izid tekme: z vso silo so hoteli rezul-
spet je bilo v taboru SAK-a upanje.
Z rezultatom 2:3 sta moštvi zamenjali strani. Drugi polčas pa je SAK pričel z velikim pritiskom.
Možnosti za zadetek je bilo dosti, toda slovenski napadalci so izpuščali najlepše priložnosti. Le redkokdaj je nasprotnik »videl« Ahlinov gol. Kot bi bilo začarano, »žrelska vrata« so v drugem polčasu bila še vedno čista. V zadnjih minutah srečanja so slovenski nogometaši tempo še ojačili. Najlepšo priložnost za zadetek sta v teh minutah imela Zablatnik in Gregorič. Zadnji je zgrešil nasprotnikova vrata, ko je obrambni igralec Perč po lepem strelu zadel le prečko. Gregorič je žogo z glavo udaril čez gol. SAK-u pa je končno le še uspel zadetek: V 86. minuti je Polanšek poslal žogo v nasprotnikovo mrežo, minuto navrh pa je sodnik Zel-loth, ki je svoje delo opravil dobro, zaključil tekmo.
SAK po tej tekmi zaseda 8. mesto na lestvici in zaostaja za vodilnim moštvom iz Brez za dve točki. Čeprav je slovensko moštvo na vseh dosedanjih tek-
Justin Polanšek se je prezgodaj veselil zadetka. Stranski sodnik je »zapazil« Drnovška v off-side.
tat takoj izenačiti. Preveč jih je igralo v napadu, iz kontra-akcije so gostje zvišali rezultat na 3:1! Za veliko število navijačev Slovenskega atletskega kluba se je v tem trenutku podrl svet. Do dna so bili razočarani, toda tudi igralci sveta niso več razumeli. Skoro ves čas so imeli terensko premoč in kljub temu so bili na poti do drugega poraza sezone. Po ponovnem zadetku SAK-a pa je stvar izgledala popolnoma drugače. Gusti Zablatnik je premagal nasprotnikovega vratarja,
mah imelo terensko premoč, kot so pisali tudi koroški časopisi, so iz petih tekem odnesli le pet točk. Slovenskemu moštvu na vsak način manjka v obrambi poškodovani kapetan Lampichler, napadalci pa izkoristijo premalo »stoodstotnih« možnosti. V glavnem pa je igra SAK-a slej ko prej zadovoljiva.
Postava: Ahlin, Perč, Kreutz, Woschitz, Drnovšek, Fera (Velik), Babšek, Luschnig (Gregorič), Zablatnik, Polanšek, Hobel.
Igralec - trener: Najboljša kombinacija?
V začetku nogometne sezone je kazalo, da SAK-u nihče ne bo kos. Slovenski nogometaši so odigrali impozantno serijo prijateljskih tekem in kljubovali celo moštvu, ki igra v 2. avstrijski diviziji. Koroški novinarji so moštvo proglasili za favorita lige. Po prijateljski tekmi proti celovški Austriji je pre-zident koroškega drugoliga-ša celo dejal, da bi kot trener s tem moštvom prišel v 2. divizijo. Take besede niso bile le vljudnostnega značaja.
Po petih tekmah je moštvo, ki je bilo deležno toliko pohval, na 8. mestu. Res sicer le zaostaja za dve točki za prvim. Toda to je le slaba tolažba.
Navijačem, ki hodimo vsak teden na tekme, se kaže druga slika SAK-a. Ne manjka samo Lampichler, ki v jesenski sezoni ne bo igral. Tudi igra se nam ne zdi »zadovoljiva«. Gledamo moštvo, ki v 90 minutah strelja dvakrat na nasprotnikov gol. Gledamo moštvo, ki igra za lepotne točke — namesto hitrih podaj mora vsak igralec prelisičiti najmanj dva nasprotnika, pri tretjem pa
klavrno obvisi. Če potem rešijo iz igre le še točko, se vsi tolažijo: »saj smo bili tehnično boljši«. Pa kaj pomaga, če štejejo le točke! Očitno sedanji trener — igralec Babšek — posebno ljubi tak način nogometa in tako zavaja še ostale igralce. Že zdaj se torej stavlja vprašanje: res ni drugega trenerja? Zvedeli smo, da se je SAK-u ponujal znani ljubljanski trener Čampa. Prišel je v Celovec, pa žal na prijateljski tekmi proti celovški Austriji razen blagajnika ni bilo nobenega odgovornega funkcionarja SAK. Morda le še ni prepozno. Trener-igralec, ta kombinacija se dosedaj še nikdar ni prav obnesla. Čas je še, da SAK-ovi funkcionarji ponovno pretehtajo odločitev. SAK namreč ne zaostaja za prvim le za dve točki, štiri točke ločijo slovenske nogometaše tudi od zadnjega!
Res tarejo moštvo tudi finančni problemi. Vendar prinaša dober nogomet tudi gledalce in z njimi denar. Med gledalci pa jih je vedno več, ki sprašujejo ali je Babšek, ki je odličen nogometaš, tudi dober trener?
boce
DSG Sele : Reichenfels 1:0
Končno zmaga
Klavrno vzdušje selskih nogometašev in navijačev, ki je vladalo prejšnji teden v tej idilični vasici, se je po nedeljski zmagi le sprevrglo v bolj optimistično gledanje na potek prvenstva. V štadionu pod Košuto so Selani igrali prvenstveno tekmo proti moštvu iz skoraj 100 kilometrov oddaljenega Reichenfelsa in zmagali 1 :0, Dejstvo, da je edini gol padel šele nekaj minut pred koncem, priča, da sta moštvi bili enakovredni po moči. Nista pa bili enakovredni po številu igralcev, kajti sodnik je domačega igralca Franca Keliha že v 13. minuti izključil iz igre in moral je zapustiti igrišče. Selani so to nehoteno spremembo skušali naknaditi z defenzivnim igranjem, kljub te-' mu pa so si z nevarnimi protinapadi hoteli zagotoviti zmago.
Na začetku igre je sodnik spregledal nekaj nešportnih potez in skoraj ne bi bil več kos
V podligi veje hladen veter
Preteklo soboto so gostovali Šmihelčani v Brežah. Ponovno so Šmihelčani občutili na lastni koži, da veje v podligi hladen veter. Doživeli so hud poraz. Ne smemo seveda pozabiti, da moštvo še dolgo ni kompletno in vigrano. Štirje Standardni igralci prvega moštva so še vedno poškodovani.
Tako je moral vzeti trener Gostenčnik tudi tokrat igralce iz moštva pod 23.
Kljub temu je igrala šmihel-ska enajsterica v prvem polčasu izredno dobro. Kar v 4. minu-
ti je premagal Mijatovič s čudovitim strelom nasprotnikovega vratarja in Šmihel je vodil 1 :0. Po tem zadetku so se nudile še lepe priložnosti. Vedno je na desnem krilu prodrl nagli Na-veršnik in s svojimi flankami odprl nasprotnikovo obrambo. Toda vratar Lauchardt se ni pustil več presenetiti.
V	30. minuti so domačini izenačili. Od zdaj naprej je bila tekma spet odprta.
V	drugem polčasu je nasprotnik popolnoma prevzel iniciativo. Takoj v 46. minuti je zvišal
na 2 :1. Šmihelčanom ni uspela več nobena lepa akcija, igrali so brez pritiska, nekoncentrira-no in končno so propadli. Tako ni čudno, da so domačini pritisnili na tempo in dobesedno »pohodili« Šmihelčane. Dali so gole po svoji mili volji in zmagali 5 :1.
Postava: Verhnjak, G. Blažej (46. Tscharf), Šuler, Lopinsky, Motschnig, Krištof (54. Andrej), Naveršnik, Mijatovič, Britzmann, St. Blažej, Hober.
J. Kraut
poteku igre. S težavo je potišal razburjene duhove ter speljal igro v mirnejše vode.
Nanta Olip je v 87. minuti z močnim strelom prelisičil rei-chenfelškega vratarja in zagotovil obe točki Selanom.
Kot smo zvedeli, je menda v nedeljo vratar Marič poslednjič branil za Selane.
Kot slovensko moštvo so Selani vajeni marsikaterega besednega produkta koroške duše. Moštvo iz Reichenfelsa je prišlo v Sele z močno navijaško družino. Nastop teh navijačev je Selane zelo pozitivno presenetil, kajti nihče ni čul kakršnega koli izpada. Saj tudi tako gre.
Moštvo: Marič, K. Pristovnik, (71. L. Roblek), St. Olip, A. Dov-jak, Fr. Kelih, Peter Olip, Zdr. Oraže, Fr. Dovjak, N. Travnik, N. Hribernik.
V nedeljo, 6. 9. 1981, ob 15. uri
Šentpeter/V. 23 — Sele 23 in ob 17. uri
Šentpeter/V. I — DSG Sele I