Št 153 V Ljubljani, torek dne 9. julija 1918, Leto II NAPREJ : MjistsM sedalu HatEot M : Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 14 vinarjev. i,Nehajte vsaj ob dvanajsti uri!“ V nemškem državnem zboru je govoril socialno-ue-mokratični poslanec Scheidemaun. Njegov govor je zbudil največje zanimanje. Časopisje vseh strank razpravlja 0 njem kar najživahneje, predvsem zaradi ostrega nasto-Pa Proti najvišjemu armadnemu vodstvu in proti slabotnemu obnašanju vlade,ki pobira stopinje za vojaškimi željami, tako, kar se tiče mirovnega vprašanja, kakor tudi Slede postopanja državnomeščanskih pravic doma. Ka-'•'kteriziranje ustavnega stališča, v katerem nemški na-r°d po štirih letih doprinaša tako ogromne žrtve, kot »vojaški absolutizem, omiljen vsled bojazni pred parla-nas^č£ulm. ^andalont«, zadene pravo na glavo - pri * s m manj. S tem ne mislimo na 4. avgust 1914, pač pa i mora a Scheidemaun in večinska stranka spoznati naj-'anj onec decembra 1917, da je prišla ravnokar ura, da »Pustimo opolzko pot. Takrat namreč je general Hoffmanu tolkel s pestjo na mizo, kako^-naj bi izgledal »spo-r™nimir‘- la sporazumni mir brez aneksij in vojnih ?. odnin je prinesel, da so vkorakale čete na Rusko, . j delavci, katerih armada je bila razorož.ena. Kako izg e a z mečem narekovani mir v Brest-Litovskem in ukarestu in kar je še prišlo iz samoodločevalne pravice »osvobojenih« narodov, dokazujejo vladarska poželjenja Po Kuroniji, na Lisonskem, Estonskem, načrti s Poljaki kakor tudi vkorakanje poročnika s četami v sejnico ukrajinske Rade. lakrat najmanj bi bil čas, nastopiti z uajstrožjo opo-leijo, ker bi morda ne bilo brez učinka. Namesto tega j® Scheidemann sprejel mir v Brest-Litovskem in tudi v ukarešti, akoravno bi bila revizija teh mirovnih skle-P°V nedvomno pogoj za vsako mirovno razpravljanje z Anglijo, Francijo iti Ameriko. V Nemčiji so sedaj širši krogi izprevideli, da je odpovedala politika takoimenov. obramb na vzhodu. »VossischeZeitung« celo dokazuje, da la velika politična napaka omogoča, da se vgnezdijo v vseh od Rusije odtrganih delih in nastopijo proti Nemčiji. Večina naših nemških sodrugov se nikakor ne more od-^r‘žati krivde, da je sodelovala in omogočala to napačno ^'itiko. Ako je kljub temu pripisovati pomen govoru Schei-'Jenianua, tembolj radi njegovega končnega odstavka, ki utegne izpremeniti postopanje nemške večinske stranke Ne motite se nad tem: v masah vlada naj večje, narašča-' joče ogorčenje, ne le pri industrijskem proletariatu, tem-vec tu i \ širokih krog. uradnikov in nameščencev ,sred-njega stanu in kmetskega prebivalstva. Le eno razpoloženje je: Konec! Konec v časti seveda, mir brez ponižanja Nemčije, toda — konec. Ljudstvo je spoznalo resnico 'n jo popolnoma odrevenelo proti provzročiteljem razpoloženja. Ljudstvo hoče vojno kot uspešno obrambno voj-no kolikor mogoče hitro končati.« Besede, katere je tukaj fabil Scheidemann, niso najvažnejše, najpomenljivejše pri vsem tem je preobrat v razpoloženju, ki se kaže tudi v Nemčiji v širokih ljudskih masah in se z vsakim dnem razširja dalje, z vsako še tako uspešno ofenzivo, kjer gre za življenje in smrt milijonov. Tako razpoloženje imamo v Avstriji in na Ogrskem, bojuje sc na Francoskem, Angleškem in v Italiji. Povsod prodira ta misel. Po ogrskem generalnem štrajku. Le en sam teden je trajal ogrski generalni štrajk. Da bi se bil izjalovil, se ne more reči. Prvič se nepogojno ni vrgla puška v koruzo in drugič pravi oklic, katerega je nalašč za to izvoljeni delavski svet, ki je stopil na mesto dosedanjega strankinega vodstva, naslovil na delavstvo radi zopetne povrnitve na delo, jasno in odkritosrčno, da delavstvo zaenkrat ni v stanu, da bi s svojimi dosedanjimi močmi moglo premagati silni državni aparat. Noče pa odnehati od boja, temveč ga smatra le za odgodenega in ga misli nadaljevati ob uri boljšega razpoloženja sil in ga dovesti do končne zmage. Na budimpeštanskih cestah se ne izprehajajo več čete v sivih uniformah, pa tudi strojnice niso več postavljene. Le odmevi izpred vojaških sodišč, le mnogobrojne bele lise v opozicionalnih listih pričajo kot vidni sledovi tega gibanja mas, ki so si zapisale volilno pravico, socialne reforme in mir kot končno zmago. Te tri stvari ostanejo tudi nadalje nerešene. Rešila se je v konferencah minulega četrtka le ona točka, ki sicer ni bila motiv, pač pa neposredno povod za izbruh tega gibanja ljudskih mas. Padec Wekerlovega kabineta, katerega se je delalo odgovornega na prvem mestu za poraz volilne pravice, je bil le eden izmed mnogih manjših postranskih zahtev, le sredstvo k cilju, gotovo pa ne glavni-cilj tega gibanja. Ne, ta generalni štrajk ni bil ničesar drugega kakor učinkovita demostracija in obenein generalna poizkušuja sil. Kako so ogrski delavci zadovoljni z izidom boja, se bo šele videlo. Glede stališča strank in časopisja proti delavskemu gibanju se mora mirno trditi, da se je pokazala izredna vzajemnost. Izvzeniši levo krilo Karolyijeve stranke, kateremu se je pridružil Ladislav Fer,yes, je vsa zbornica, ne glede na osebne in strankine programe, zavzela stališče proti delavcem in za aajslvožje. postopanje proti temu gibanju. Vsi so se posluževali istih robatih besed, obtožbe vele- in državnega izdajstva, sporazum-Ijenja z entento, ne morda, ker mislijo na istinitost te obtožnice, temveč ker je to najcenejše sredstvo, da odvrnejo od sebe vsako odgovornost. Kakor stranke, tako so se obnašali tudi listi. Le »Vi- i lag« in »Magyarorszeg« sta pisala k stvari in simpatizirala s tem bojem. »Pesti Naplo« pravi celo, da na koncu te vojne ne bo toliko šlo za mezdna ali politična, temveč tudi za socialna gibanja. Toliko energičnejše je reakcionarno časopisje, na čelu »Budapesti Hirlap«. Ono nima smisla, da bi odobravalo izlive strasti pri reakciji, in zadošča, da se dožene, češ, da najstrožje odredbe dokazu- jejo dejansko slabost vlade, pri čemer se seveda pokaže konjsko kopito, da je grof Tisza to napravil še boljše. To soglašanje glede želje po odstopu Wekerla je pa tudi edina splošna prikazen v celi dobi in najbrž tudi edina, ki bo prej ali slej vodila do trdnejših rezultatov. Potrditev miru v Brestu Litovskem neustavna, V Nemčiji so spravili mirovno pogodbo v Brestu Litovskem pred državni zbor in so razpravljali in se lahko izražali parlamentarci o njej, kakor določa ustava. Avstrijci smo pa izvedeli v soboto kratkomalo, da so bile ratifikacijske listine med avstrijsko in sovjetsko rusko vlado v četrtek zamenjane v Berlinu, ne da bi bila vlada predložila prej pogodbo parlamentu. Samo z brzojavko so nam naznanili, da je pogodba ratificirana, to je, nje veljavnost potrjena. Na uvodnem mestu pravi »Arbeiter-Zeitung« o tem dogodku: »Izgovarjati se utegnejo, da se je izvršila »le« ratifikacija, da se pa s tem ne misli omejevati pravice državnega zbora, da govori o ratifikaciji, tudi ne utegnejo tajiti, da je treba za »veljavnost« pogodbe prtrditev državnega zbora, katero pa hočejo pozneje zahtevati. Toda ta ugovor, ki smo nanj pripravljeni že danes, bi bil povsem navadno slepomišenje. Stvar je čisto jasna in zdrav človeški razum se potem ne bo dal slepiti z nobeno »znanstveno« rabulistiko. Ker je potrebna za veljavnost trgovinskih pogodb pritrditev državnega zbora, tedaj se trgovinske pogodbe brez pritrditve parlamenta ne smejo sklepati; veljavne so šele, če imajo to porditev; cesar, ki sklepa narodnopravno državne pogodbe, izvrši sklep, če jih je državni zbor v zmislu ustave odobril. Trditev, da bi to potrditev smeli »zahtevati« šele naknadno, nam ustvarja tale nezmisel: da cesar sklepa državne pogodbe, ki s sklepom še niso postale veljavne, da torej sklepa državne pogodbe, ki še vise v zraku! Ali si sploh moremo resno misliti, da bi ustava imela v mislih tak nezmisel? In kaj se pravi to, da potrebujejo trgovinske pogodbe za svojo veljavnost odobritev državnega zbora? Vendar le„ da postanejo šele potem veljavne! Brez te odobritve in tudi med to odobritvijo še niso veljavne, torej so neveljavne; imamo torej pred seboj čudo, da je mir v Brestu Litovskem z ratifikacijo postal veljaven, ker pa ni odobren v državnem zboru, je torej veljavna in neveljavna pogodba! Ali bo ali ne bo odobren potem po državnem zboru, je popolnoma postranskega pomena. Utegne biti sprejet pa tudi odklonjen, zakaj državni zbor je suveren v svoji pravici sklepanja, torej je dana tudi objektivna možnost, da se odobritev odreče. Kako naj se ravna torej sedaj v ustavi, ko je pogodba na eni strani ratificirana in veljavna ter obvezna, na drugi strani pa bi bila neveljavna, če jo državni zbor ne odobri? Da se praktično ne bo tako zgodilo, ne spreminja na stvari, da, stvar mora izteči tako, da je ta objektivna možnost izključena. V resnici se trgovinske pogodbe LISTEK. Upornik. Ruska zgodovinska črtica. Bilo je meseca aprila leta 1772. V Rusiji so se godile čudne reči. Zbirale so se čete upornikov ter napadale in r°Pale po vaseh, pa pustošile dežele. Pri neki veliki skali, kakršnih se nahaja več po ruskih stepah, so sedeli o-Jhenjenega časa mlada žena, kazak in menih. Zena ni bi-a ruvno lepa, Vendar prikupljivega vedenja. Neka Ijubez-Uv°st jj je odsevala iz oči. vi i ^■az|{c le- k'1 ve^ in močan. Njegovi svetli kostanjc-asje so viseli valovito po vratu in ramah. Imenoval se -lc 1 ugarov. Mož v meniški obleki je bi! majhen in vitek, iz oči ,nu 'e sijala temna ognjevitost. Dasi ni nosil brade, je i-Pak bil videti divjega obraza. Ime mu je bilo Emelijan ugačev. Rojen je bil v deželi Kazakov, v majhni vasici, (er služil dolgo vrsto let pod ruskim praporom. Pozneje duha°bWlil "a Pol)sko’ kier SC ie navzel častihlepnega l akrat je vladal car Peter III. Ko se vrši naša povest, je preminul na nenavaden in skrivnosten način. To se pravi: neznano je bilo prostemu ljudstvu, nikakor pa ne višjim krogom. V njegovi častihlepni glavi se je porodila misel, da bi se dvignil na prestol. V Moskvi, kjer je bilo znano, kakšne smrti je umrl Reter III., se ni upal Pogačev pokazati. Šel je toraj v stepe, med poldivje ljudi, ki niso vedeli nič pravega. Tu je upal, da doseže svoj namen. Vendar je bil tudi kazak, ki je dobro poznal Pugače-va, ker sta bila oba iz ene vasi. Tega moža je bilo torej najprej pridobiti zase, da drugim ne izda njegovega rojstva in zvijače. In ta kazak je bil Tugarov. Pugačev se ga je lotil z vso zvijačo. Najprej je vzel njegovo hčer za ženo, dasi je nameraval jo potem na tihem zapustiti. Nato je jel razkladati Tugarovu svoje načrte. Našli smo jih pri oni veliki skali. — Tugarov, de Pugačev. Dosedaj se nam je smehljala sreča. Pred šestimi leti še nismo imeli niti ene kopejke in danes štejemo že nad milijon rubljev. Tedaj še nismo imeli niti enega vojaka, sedaj pa imamo armado. — Da, odgovori kazak. Sreča ti je mila, ti postane? car. Ali se me boš spominjal tedaj, da sem ti tudi jaz pomagal do prestola?! Dal sem ti svojo hčer Zofijo. Ne žabi nikdar, da je ženska, ki je delila uboštvo s teboj, tudi vredna, da uživa čast in moč. — Jaz je ne zabim nikdar! odvrne Pugačev. — Emelijan, reče žalostno Zofija, kako srečni smo bili tukaj. Čemu zapuščamo naše stepe? Kaj nam pomaga bogastvo in moč? Jaz hočem ljubiti le tebe, drugega si ne želim! Komaj je izrekla te besede, se je zaslišalo kričanje iz daljave. Kmalu nato so pridrviti kazaki in s kosami o-boroženi kmetje, ki so bili jedro upora. Pugačev pregleda urno dolge vrste svojih bojevnikov in poklekne pred zastavo. Ko vstane, pogleda pomenljivo Tugarova in vzklikne: — Država je naša! II. Malo oseb je v novejšem času popisati tako težko, kakor Katarino II., vdovo carja Petra III. V njej sta bili združeni dve bitji. Z enim in istim peresom mirno piše sedaj pesmice in istim peresom in tisto hladnokrvnostjo podpisuje smrtno obsodbo. Dočirn zaseda Pugačev deželo za deželo, si mirno dopisuje s prijatelji o tem čudnem pustolovcu, ki si domišljuje, da pribori z nekoliko stotinami pijanih kazakov carski prestol. Nekega dne sedi v pisarni. Pri njej je princezinja A-šov in grof Panin, odgojitelj njenega sina, velikega kneza Pavla. -r- Je li res, de z zaničljivim nasmehom, da nosi ta kazak svoj nos tako visoko, da mu nihče ne more pogledati vanj? I — O tem se lahko prepričate, odvrne princezinja, a-ko vaše veličanstvo nekoliko krepkeje prime tega upornika. Upor je mnogo nevarnejši, kakor se je mislilo izpo-četka, ker se mu je pridružilo skoro vse preprosto ljudstvo. — Kaj to, preprosto ljudstvo, odvrne Katarina, ti hlapci?! Nič drugega, kakor da se dado samo zapeljevati, plazeč tiho, boječi se zbuditi le majhen šum, da ne bi prišel do naših ušes. Ako bi prav sedaj ne imeli vojne s Turki in ko bi bil Bibikov boljši vojskovodja, bi bila vstaja zadušena že davno. V tem trenutku vstopi ordonančni častnik, bled in prašen. Kakšne vesti prinašate? ga vpraša Katarina. Slabe, Veličanstvo, odgovori častnik. — Vse proti Pugačevu poslane vojske so pobite. Polkovnik Bulov je bil s celo posadko Olenburga pobit. Slovečega astronoma Loviecza so lopovi nataknili na kol in ga nosili o-kolo, češ, da bo bližje zvezdam! Mnogo mest je razdja-nih in sovražnik je le še tri dni oddaljen od Moskve. — Dobro, idite! reč eosuplo Katarina, skonča pismo in ga odda strežaju. Dalje jutri. brez odobritve državnega zbora (ali vsaj, da bi se ustav- j 110 ne dovolile) niso nikdar sklepale; in če se trgovinska j pogodba z rusko republiko sklepa v okviru mirovne po- | godbe, tudi ne izpreminja pravnega položaja niti za las. Ratifikacija, ki se izvede brez pritrdila državnega zbora, je nedvomno prelom ustave. Vlada se ne more niti izgovarjati na »težkoče« parlamenta; zakaj deloma novi poslovnik poslanske zbornice zagotavlja čimprejšnjo rešitev državnih pogodeb, onemogoča vsakršno zavlačevanje obravnav, deloma pa tudi ni dvoma, da je v parlamentu večina, ki bi bila za ratifikacijo. Obenem pa je jasno, da bi se spričo pomena te trgovinske pogodbe, ki je tudi prva mirovna pogodba, ne bi bila smela nikakor opustiti ustavna pot. Breška pogodba vendar ne bi smela biti dogovor med državnimi poglavarji, marveč pogodba narodov, prva pogodba, ki uvaja novo dobo mednarodnih dogovorov! In temu se utisne madež neustavnsti. korak je takorekoč zahrbten!« Politični pregled. Jugoslovanski klub. Jugoslovanski klub je sklican na ponedeljek 15. t. m. k plenarni seji. pred katero se vrši seja klubove parlament, komisije. Isti dan se sestane svojčas izvoljeni češko-jugoslovanski akcijski odbor. “ Proti Slovakom. Proti Slovaku dr. Lovrencu Šro-barju in tovarišem so ogrske oblasti uvedle kazensko preiskavo radi veleizdaje in razžSljenja Veličanstva. Ta zločin so baje zakrivili z znano resolucijo na shodu v St. Miklošu, v kateri se označujejo Slovaki kot veja čeho-Slova.škcga uaroda in zahteva pravica samoodločbe. Razen tega sta se dr. Šrobar, pisatelj Zvjezdoslav in tovariši udeležili gledaliških slavnosti v Pragi. Radi enake udeležbe — v narodnih nošah — je bilo obtoženih tudi več slovaških deklet. Za gori navedene zločine določa ogrski zakon v mirnem času dosmrtno ječo, v vojni veljajo ostrejše odredbe ... — Obnovitvena akcija na Goriškem. Minister za javna dela, baron Homann, se je podal v spremstvu sekcij-skega načelnika v Trst. Njegovo potovanje je v zvezi z obnovitveno akcijo na Goriškem. Iz istega vzroka je bil tudi namestili baron Fries - Skene sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Poročilo AViener Journala«, da je baron Fries-Skene določen za naslednika notranjenemu ministru baronu Gayerju, ni resnična. = Iz hrvatskega sabora. Hrvaitski sabor je v sobotni seji izvolil člane regnikolarne deputa-cije in raznih odsekov, potem pa se je nadaljevala debata o proračunskem pvovizooiiju. Glan hrvatsko-srbske koalicije poslanec dir. Popovič je govoril med drugim tudi o jugoslovanskem vprašanju. Izjavil je, da se to vprašanje ne da rešiti parcijelno, kakor bi hotela lirvatski Frankovci. Tu je cel narod, ki se ne da deliti in zahteva zj edin jen je. Tisti, kii imajo V rolkah oblast, bi radi zanetili prepir med nami, da bi potem laglje prišli na Balkan. Med Ogrsko in Hrvat-sko — pravi govornik — mora priti do revizije; predvsem mora Hrvatska dobiti fimancijelno sa-mostojnast. S tem vprašanjem se pa ne sime spajati jugoslovansko vprašanje. Preko vsega, kar nas loči — ime, zgodovina — moramo n riti do izvora edinosti: jezika. Govornik je za vse, kar nas Spaja.’ za vse pozitivno hrvatsko, srbsko in slovensko. »Jaz sem Hrvat ,in Srb in Slovenec ali pravi pravcati Jugoslovan.« Govorila sta še poslanca dr. Horvat (Frankovec) in dr. BertiČ (koalicija), ki je odločno zavračal razna očitanja dr. Horvata. _ Nov vsenemški aneksijonistični program. Grof Roon, eden prvakov pruske gosposke zbornice in vodja nemške vojne stranke, priobčuje v nemških listih te-Ie zahteve Nemčije: V rokah imamo oblast, ki nam jo je da- la zmaga. Nimamo niti najmanjšega povoda, da sc »sporazumemo«, nego smo v stanu, da svojim premaganim sovražnikom diktiramo te-le pogoje: 1. Nobenega premirja, nobenega prekinjenja podmorske vojne, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler se le en oborožen Anglež nahaja na francoskih ali belgijskih tleh, in dokler ne pridemo mi v Pariz ali predenj. Naši plašljivi sovražniki, ki računajo na ameriško pomoč, bi dobili z dogovori samo časa. 2. Združenje belgijske države tako, da poleg samostojne notranje uprave ostane pod nemško vojaško in gospodarsko upravo. Samostojnost flamske dežele. Od-stopitev flandrijske in francoske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3. Odstopitev francoskih rudnikov Briey in Lon-gwy Nemčiji. -1. Francoska nadalje odstopi trdnjave Bel-iort, Tour in Verdun in vse ozemlje, ki leži zapadno od njih. 5. Povrnitev vseh nemških kolonij, ki so pred vojno j pripadale Nemški, vštevši Kiaučau. 6. Da se ustanovi svoboda morja, odstopi Angleška one 'dele mornarice in postaje premoga Nemčiji, katera ta zahteva, Gibraltar iz-roče Angleži Španski. 7. Angleška iz.roči vso svojo vojno mornarico Nemčiji. 8. Angleška odstopi Egipet s Sueškim prekopom vred Turčiji; povrh pa tudi vse otoke, j ki so preje pripadali Turčiji in ostolo ozemlje. 9. Takoj je j izprazniti zavzete kraje v Grški in je obnoviti to kraljevino z njenim prejšnjim kraljem. 10. Razdelitev Srbije in Crne gore med Avstrijo in Butgarsko po natančnem spe-cijalnem dogovoru. 11. Skupne naše vojne stroške 180 milijard mark plačajo Amerika, Angleška in Francoska. Ta znesek se razdeli na imenovane države po pogodbi, ki bi označila število in obseg surovin, ki se nam morajo takoj vposlati. 12. Naposled ostane nemška vojaška okupacija zavzetega francoskega in belgijskega ozemlja dotlej, dokler se od sovražne strani ne izpolnijo vse točke te mirovne pogodbe. Stroške za to okupacijo nosijo naši sovražniki. — Deželni volilni red kraljevine Poljske. Vlada je predložila članom poljskega državnega sveta utemeljitve glede na deželni volilni red. Vlada se zavzema za dve zbornici. Senatorji bi ne bili dedni ali po snirti imenovani člani, marveč naj bi jih polovico izvolili z direktno volitvijo, drugo polovico pa imenovale korporacije. Volilni red temelji na načelih splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. — Italijanski glasovi o VVilsouovlh pogojih. O \Vilso-novi izjavi piše »Avanti«: Wilsou opušča vsako določeno rešitev teritorialnega vprašanja, ki je kakor znano največje težkoče, ter označuje splošna načela politične e-tike kot cilj, za katerega se bore zavezniki. List primerja zadnje izjavo državnega tajnika Kiililmanna o nemških vojnih ciljih ter konštatuje soglasje z NVilsonom. — »Corriere della sera« pravi, da je Italija z Wilsonovim programom povsem zadovoljna. Nemčiji pa se nudi po WiIsonu edino mogoč in ugoden mir, ki ga more doseči, in oni Nemci, ki razumejo, da nemško orožje ne bo ustvarilo svetovnega mira, bodo storili prav, če resno upoštevajo Wilsonovo izjavo. — Ententa In Rusija. Milanski »Corriere della sera« se bavi z razmerami v Rusiji ter pravi, da ententa ne sme križem rok gledati, kar se dogaja v Rusiji. Treba da je torej zbrati vse elemente, ki hočejo, da se vrne v Rusijo zopet red in mir. Ako tega ne bo storila ententa, jo bo prehitela Nemčija. Zato mora ententa storiti potrebne korake v Sibiriji ter tam izvesti take ukrepe, kakor jih je izvedla Nemčija v Ukrajini. — Dogodki v murmanskem ozemlju. Sovjet ljudskih komisarjev je izdal sledeči razglas: Predsednik sovjetov murmanskega ozemlja, Jurjev, ki je prešel v tabor angleško - francoskih imperijalistov in se je udeležil dejanj proti sovjetski republiki, je proglašen za sovražnika in je izven zakona. Kakor poroča časopisje, ie proglašeno v Arhangelsku obsedno stanje. — »lagliche Rundschau« piše h konfliktu na murmanski obali: Dogodkom ob obali Ledenega morja moramo posvečati posebno pozornost, ker imamo namen, da ogrožajo mir na vzhodu in ustvarijo za Anglijo drugi Calais ali Solun. ,= Volitve na Holandskem. Na Holandskem so se pretekli teden vršile državnozborske volitve in sicer na podlagi splošne iin enake vodilne pravice. Ker več članov dosedanjega ministrstva ni bilo več izvoljenih, je kabinet podal domislijo, V novi zbornici bodo tivorilli večino poslanci, ki hočejo, da stopi Holandska očitno na stran entente. — Debs aretiran. Ameriške oblasti so aretirale socialista Evgena Debsa, ki je bil socialistični predsedniški kandidat v Zedinjenih državah. Dolže ga, da je v javnem govoru nesimpatično kritiziral vojnoprijazni sklep umeri škili socialstov. Na govoru, ki ga je imel pred krat 'nn % Ohiu je protestiral proti aretaciji vojnosovražmli socialistov, in zahteval Od oblasti, da aretirajo tudi ”ieKa' Izia" vil je tudi, da je vojna le kupčija kapitalizma .Dalje je baje hujskal vojake k vstaji in oviral s tem produkcijo vojnih dobav. — Usodna ura vojne. Bonar Law je dejal v svojem poslovilnem nagovoru na banketu, ki ga je priredila vlada na čast delegatov medzavezniške konference, da usodna ura vojne ni daleč. Ako v nadaljnih treh mesecih sovražnik ne doseže nobenega strategičnega cilja, potem se je njegov vojni pohod izjalovil. *— Amerika v vojnem stanju. Iz VVashingtona sc brzojavno poroča: Zbornica reprezentantov je sprejela resolucijo, ki pooblašča NVilsona, da se vsi brzojavni in telefonski kabli postavijo pod državno kontrolo. —% Japonska in ententa. Reuter poroča: Japonski veleposlanik baron Ishii je imel v Fairhavenu govor, v katerem je obljubljal, da bo Japonska prispevala svoj delež v vojni na način, ki bo po njenem mnenju še najboljši. Označil je vesti o možnosti zopetnega zbii/anja Nemčije in Japonske za nemško intrigo. Stavka v Idriji. Obupne in naravnost neznosne razmere, M so pri Idrijskem rudniku vladale že leta in leta so p rt kipe) e do vrhunca, tako da je v ponddjek zjutraj popolnoma nepričakovano izbruhnila stavka. Idrija leži v zapuščenem osamljenem kotu Kranjske in rtima nobene prave protnstne zveze. Socialne razmere v Idriji se niso izbolj-šavale že prej ne sorazmerno s časom, teni slabše pa je bilo sedaj v vojni.‘Vsaj smo že večkrat poročali o razmerah v Idriji! Idrijsko delavstvo je zopet in zopet zahtevalo izboljšanje melzd, zlasti pa aprovizacije, toda uspehov n' bilo in delavski odborniki zadruge so večkrat v svojem obup/u pretili z odstop on n. Na zatcM’ spomenico so idrijski rudarji dobili nepovoiJcrl odgovor, češ, da so se mezde zvišale za 156 odstotkov, da torej ni povoda za nadaljma izbon-sanja. Idrija pa nima nobene redne aproviza-cije, vrhutega jim pa delajo še ovire pri dopustih. Tako jim je i>opoluoma nemogoče nabavljati si potrebščine v že itak silno izčrpani okolici. Nič ni torej naravneje, kakor da je delavstvo popolnoma obupano sklenilo na svojem nedeljskem shodu pri »Črnem orlu«, da stopi stavko. Na shodu so delavski zastopniki obstopili, a izvolil se je »delavski svet«, sestoje^ ' delavcev vseh strank, ki naj prevzame vods stavke in pogajanja. Delavska svet je sklep * znaml rudniškemu vodstvu in vojaškemu P v el j st vu ter predložil na shodu sklenjene za". ve 'ravnateljstvu. Naznanila in sklepe bo raz šal delavski svet z lepaki na mestni hisi. Zahteve idrijskega delavstva so nasleam - Delavstva, zbrano na shodu dne 7. julija pivarni pri >Črnem orlu«, odločno zahteva. A. Da se plačilni pravilnik od leta 1913 razveljavi in se preudari število kategorij hi draginji primerne plače pri stabilnih delavcih v 3 razrede, in sicer: 1. razted od 1 do 5 let službe temeljne plače 7 kmon, 2. razred od 5 do h, službe temeljne plače 8 kron. 3. razred od11- . dalje službe temeljne plače 9 kron. Mlado -t.. delavci do 18. leta starosti 5 kron temeljne če za Sum o dnino. Zraven tega še vse do seu obstoječe draginjske in vojne doklade. Deta kakor kovači, ključavničarji, mizarji, sploh P’ °' resiomsti, kateri opravljajo lOumo delo od k't>-sposke dnine, 25 odstotkov vec. . 13. Aprovizaciji delavcev, zai . , c. kr. rudniku v Idriji, naj se določi • dnevno 300 gramov moke za 'težke dela -dnevno 200 gramov -moke za svojce, 'tiroma njih družinske člane. d. maščobe po zakoniti določbah, za težke delavce 20 gramov, za njih svojce po 15 gramov na dan. 3. Mesa naj bi dobivali težki delavci 10 dlkg, njih svojci papoo dkg na dan. 4. Delavoi In njih svojci naj bi oi>-bivaii po pol kilograma krompirja za os^o n dan. 5. Sočivje kakor fižol, grah. -ješprenj, itd. pa vsaj po ene vrste od tega pa 10 dAH osebo na dan. m C. Da naj se oženjenim delavcem letao m samcem 5 m drv tor potreb«, D. Nastavi naj se uradnistvo zinožno venskega jezika. E. Vsak delavec naj dobi letno 14dne\u dopust s celo plačo. F. Odpravo milibarizacije iz obratov. Dodatno k prvi resoluciji se zahteva tudj. 1. Izplačevanje naj se vrši pa zakonitih dr> oc-bali, dodatek k službenemu redu c. . . * • v« £ naJ se takoi nastavi k0t ^ ter se pismeno potrdi od strani rud. rav. izjava glede tega. 3. Vpelje naj se pri c. kr. rudniški aprovizaciji kreditna knjižica, ki bo najbolj primerna za nadzorovalne organe in prejemnika, vpiše naj se v to knjižico vsako dajatev, predmet, ceno in datum. 4. Preskrbi naj se za potrebno obleko in obutev delavcem in njih družinam. _ Delavci so še izrečno izjavili, da se z dvoi -nim svetnikom’ Bilekom ne pogajajo, kei je o Štev. 153. _____ ___________________________ ‘volj jasno pokazal, da nuna dobre volje in ne ( snjLsfa za delavske 'potrebe. Odbor »Rudarske zadruge« je takoj, ko so zgornje zahteve bile sklonjene, odšel naznaniti vojaškemu poveljstvu m direkciji, da se prične jutri Ob 4. uri stavka in da zastopa delavstvo »delavski svet«, kateremu W'epušča vsa nadaljna pogajanja. Vojaško pio- : i'djstv'0 je to vzelo na znanje, direkcija je delavstvo osorno pozvala, naj gre na delo, kar je i>a delavsko zborovanje odklonilo, dokler se njegovim zahtevam ne ugodi. Ob 1. uri popoldne je zboroval »delavski ■svet«, ki se je nato začel pogajati z direkcijo. Posredoval je zastopnik logaškega okrajnega glavarstva. Delavstvu so takoj obljubili, da se Wdo nprovizaoijske razmere zboljšate. Delavcem se nakažejo po 4 kg moke, 1 kg fižola, 1 kg masti — česar niso še nikoli dobili! »Delavski svet« je nato sklical za v pondeljek zopet delavski shod k »Čnnemu orlu«, da odloči o nadaljnjem razvoju stavke. Dnevne beležke. Socialno higijenlčni oddelek v ministrstvu za 110-3rajc zadeve so ustanovili na Dunaju. Namen novega oddelka bo, posvečati posebno skrb zatiranju tuberkuloze k spolnih bolezni. ■ Zopetni nabori. Z Dunaja prihaja vest: V parlamentarnih krogih se govori, da sc bodo v septembru vrnila nova prebiranja vseh dosedai še nepotrjenih obrezancev do 36. leta. Umrl Je v Vižmarjih s. Ivan Ravtar, nadrevident ^r- državnih železnic. Obešenca je našel gozdni čuvaj Anton Gradišek v š'OZdu »Graščanov hrib« pri Savi, oddaljen kakih 20 minut od ceste, v visočini približno 300 metrov. Visel je na bukovi veji v goščavi. Obraz mu ie bil od črvov razjeden. spodnji del leve roke mu je odpadel. Truplo je bilo visoke rasti. Obešenec je bil opravljen s črnim klobukom in črnim jopičem, sivimi hlačami na zadrgo ter črnimi usnjatimi podkolenicami, z belo srajco in spodnjimi hlačami modre barve, na levi roki je nosil vojni prstan. Truplo je moralo viseti v sozdu že kake tri tedne. Ro zunanjosti soditi, je moral biti kaki begunec, ki se je obesil v samomorilnem namenu. Truplo so prepeljali v mrt-vašnico na Savi. • Tržačan obsojen na vislice. Pred domobranskim divizijskim sodiščem na Dunaju se je vršila ztidnje dni obravnava proti 22 letnemu v Trst pristojnemu Cirilu b'čr r uci j u, ki jc obdolžen veleizdajstva. Obtoženec je dovršil pred vojno realko in trgovsko šolo, malo pred Pričetkom vojne pa zbežal kot iredentist v Benetke, kjer ie stopil pozneje kot prostovoljec v italijansko vojsko. Bo-ieval se je dolgo proti Avstriji, dokler ni bil slednjič v e-'uvjsti soški bitki ujet. Vse to je priznal sam. še celo, da se je javil na bojišče ponovno prostovoljno. Končno je iz-iavil pred sodnim dvorom, da svoje dejanje obžaluje. Sodišče ga je obsodilo zaradi očitane veleizdaje na smrt na v°šalih. Zračna poštna zveza med Ljubljano in Levovoni. Ud I. julija t. I. naprej se je prepustil poštni urad 1 (slavni poštni urad) v Trstu in Ljubljani k prodajni in oddajni službi za zračne poštne pošiljatve prometu s Krakovom, Levovom in Cernovicami. Take pošiljatve (začasno navadna pisma in dopisnice) se odpravljajo z navadnim Poštnim prevozom in sicer v brzovlaku Trst-Dunaj in se Potem odpremljajo z zračno pošto, ki je urejena med Du-Pajem-Krakovoin in Levovom. Sklepni čas za predajo takih popolnoma irankovanili pošiljk ob poštni linici — in te Pošiljatve se lahko predajajo tudi izven normalnih ur ie določen v Trstu na 5:30 predp. zjutraj in v Ljubljani na 10:30 predp. Zračne poštne pošiljke je treba opremiti z naslovom prejemnika in opozorljivim zaznamkom »zračna pošta (Flugpost«, z označbo imena in naslova od pošiljatelja. Dostavijo se pošiljatve takoj, ko dospejo v poštni kraj. Za zračne poštne pošiljke ne prevzema poštna uprava nikake odgovornosti izvzentši povračilo plačanih pristojbin v slučaju, da se pošiljatve izgube, zakasne ali slično. Pristojbina za zračno poštno pošiljko je sestavljena: iz pristojbine za poštno pošiljatev enake vrste, b) iz bosredovainine v znesku t krone, c) iz letalne pristojbine. 'I a znaša za vsako delno zračno progo Dunaj-Krakov 'h Krakov-Levov 1 K 50 vin. za vsakih 20 gramov pošiljke. Te pristojbine pod b) in c) se plačajo s posebnimi -mamkami po I K 50 vin., 2 K 50 vin. in 4 K, ki se dobi-va'° pri navedenih poštnih uradih. Narodno galerijo v Ljubljani. Na povabilo gosp. akademičUeKa sjjit. 1401 do 1600, od 8 do pol 9 štev. 1601 do 1800, od_pol 9 do 9 štev. 1801 do 2000, od 9 do pol 10 štev. 2001 do 2200,. od pol 10 do 10 štev. 2201 do konca. Stranke s štev. 1 do 1400 pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. Pri mesarjih v sredo ne bo mesa. Jutri, v sredo, tlii«-10. t. m. ne bo pri mesarjih mesa, ker deželno mesto za klavno živino, ni moglo dobaviti živine. Občinstvo bo dobilo meso pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. Razno. * Razne drobne vesti: Wilson je dobil od vojnega sekretarja Bacra pismeno obvestilo, da je poslala Amerika v Evropo že 1 milijon vojakov. — V Moldaviji so uvedli od 14. julija počenši gregorijanski (t. j. naš) koledar. Imeli so prej julijanski, ki je 14 dni za nami. — P®' poročilu kor. biroja, naznanja generalni guverner nizozemske kolonije Surinam, da so odstopili vsi, v kolonijah se nahajajoči člani kolonijaluega ressorta, radi žaljivih besed, katere ie izrekel proti njim minister Rambonnel. LISTNICA UREDNIŠTVA. O vojni kuhinji ljubljanski nam je poslal obiskovali'^ kuhinje daljši dopis. Dopisnika prosimo, da se zaupno o-glasi v našem uredništvu; če nima v delavnikih časa-stori to tudi lahko v nedeljo med 8. in 9. uro dopoldne. Lahko se pa tudi pritoži v pritoževalncm uradu na magistratu vsak dan od 3. do 5. popoldne. Tudi nam is nil tem, da sc odpravijo nerodnosti, zaraditega moram« 1,111 o stvari popolnoma na jasnem. Pozdrav! Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali: Sodr. Ha' ner iz Trsta 2 K. Štiri ženske iz Zeljarske ulice v liani za eno intervencijo 5 K. Josip Irojei iz rzua kron. — Skupaj 17 K. — Lepa hvala. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani._ Strojevodja = z večletno prakso želi službe mašinista. Ponudbe na upravništvo * N a p r e j a V Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. ======= Pisarna ■ Turjaški trg 41. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ok nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg-: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1~ opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18. Dr. Mina? Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol d. popoldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v )* gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so 0pravicenid0aZdravm^a pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da ^ ^ ^ izpo]ni zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih Pr™eirih. ikih ordiniraio zdrav- « “S s t SfbolezniSOne0titrot Vasi« smnifTo^priSafti kdo* drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. Načelstvo. — OeiniSke gUat/nita -— K 10,000 .coa. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. lil v Ljubljani. PosSovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, listu, Sarajevo, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Ceiju Rezervisl f o ra dl S ©krogSo K 2,0$©.OOO« Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovlzacijske kredite ——