Fosairezna številka 10 vinarjev. M162. v LHM v M, L jollla 1916. LETO ALIV. ~ Velja po pošti: — Za celo leio naprej . , & 2B-— za en шевео „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mezeo „ . . „ 2'— * upravi prejeman mesečno „ 1*80 s Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo, 12'. Inserati: Enostolpna petlivrsta (Ti mm široka ln 3 шт visoka aH n]e prostor) za enkrat . . . . po 3 > v za dva- tn večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. ' ■ - Poslano: ■ - ■ Enostolpna pttltvrgta po 60 vin. Izhaja vsak dan, izv emši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red Ucs" Uredništvo )e v Kopitarjevi nliol štev. 6111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi olioi št. 6. — Bačnn poštne braniintoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teletona št. 188. Pri Ucfii ттШг čete М1Ш ctrrmbno črto. • ШШшМ nrpsr! preti MIH meji. - Noši letnici vr$ll SO bomb 9 Mo. - m\ boli ob foimei in Hozl. Vojska z Iiolijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. julija 1916. Uradno: Sovražni ogenj s topovi na našo postojanko Borcola traja dalje; zelo živahen je tudi topniški boj v sosednem odseku do doline Astico. Na bojni črti v Dolomitih so se nahajale v živahnem ognju naše postojanke severno od doline Pelegrino in t ozemlju Marmolata, na koroški bojni črti in odseku Jezernica ter Rajbl. Odbili smo tiste oddelke italijanske pehote, ki so napredovali v dolini Jezernlce. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DnnaJ, 17. julija. Skupina pomorskih letal je vrgla ponoči od 16. na 17. Julij s prav dobrim uspehom SO težkih ln lahkih bomb na kolodvorske naprave in na vojaška poslopja v Trevizu. Eno letalo pogrešamo. Poveljstvo mornarice. Italijansko uradno poročilo. 14. julija: V dolini Camoniea deluje sovražno topništvo živahnejše proti našim postojankam v Tonale in na Adamello. V odseku doline Adiža je obstreljevalo naše topništvo sovražne baterije na slemenu Bidena in korakajoče čete in krdela trena. Na bojni črti Posina smo odbili protinapad sovražnika na Monte Majo. Na visoki planoti Sette Communi živahno delovanje s topovi in pehote. V Tofana ozemlju se je vgnezdil sovražnik na strmem skalnatem stolpu vzhodno od Col dei Bois (Casteletto) odtam gospodari cesti v Dolomitih in zgornji del doline Trave-nanzes. Ponoči na 13. t. m. smo razstrelili z močnim podkopom, ki smo ga dolgo in vztrajno kopali, vrh Castelct-ta; vsa sovražna posadka je pokopana v razvalinah. Naši alpinci so splezali po strmih stenah skalnatega stolpa, zasedli so postojanko in jo utrdili. Ponoči na 13. julij je napadel sovražnik z novimi silami, podpiran z močno podporo topov, Casteletto, a v ljutem ročnem metežu smo ga odbili z najtežjimi izgubami zanj. Včeraj je cel dan divje streljalo sovražno topništvo na postojanke, a ni zmajalo našega trdega odpora. Na ostali bojni črti do morja je delovalo topništvo. Sovražni letalci so metali ponoči bombe na Pado-vo. Mrtvi sta dve osebi, nekaj je ranjenih. Italijanska ofenziva ob Soči ustavljena. Rotterdam, 17. julija. Podpolkovnik Repinglon piše o italijanski ofenzivi: Posrečilo se je italijansko ofenzivo ob Soči ustaviti. Lahi pošiljajo čete k Soča, Lugano. Popotniki pripovedujejo, cla vozijo Italijani veliko čet na bojno črto pri Soči. XXX Kako so D' Annunziu na trgu v Benetkah pripeli hrabrostno svetinjo za polet v Trst in Ljubljano. »Corriere della Sera« obširno poroča o odlikovanju pesnika, kavalerijskega poročnika in letalskega častnika Gabriela d' Annunzio. Slavnost se je vršila 9. t. m. na Markovem trgu v Benetkah, kjer se je zbrala velika množica ljudi, potem vojaki, oblasti in meščanje, Med petimi Italijani in dvema Francozoma, ki so imeli biti ob tej priliki odlikovani, je vzbujal pesnik s svojimi temnimi očali in obvezo preko očesa največ pozornosti. Poklican je bil kot prvi in poveljnik mornariških letalcev ga je nagovoril kot tistega, »ki je osrčil italijansko ljudstvo k sveti vojni in preko nebesnih poti prinesel mestu Trstu željo in zagotovilo bližnje rešitve«. Za ta dva čina mu je nato admiral Thaon de Revel pripel na prsi srebrno hrabrostno svetinjo. Po javni slavnosti se je vršil obed za 60 oseb; povabljeni so bili samo častniki. Tu je imel d'Annunzio dolg govor. Uvodoma je naglasil, da so v tej najsilnejši vojni vseh vojn »junaki molčeči«. Čisto pravilno je nato z grmečo zgovornostjo nadaljeval svoj govor in v prekipevajočih izrazih slavil latinske narode. Človeški pogum je neomejen, ako pa je kak vrhunec heroične lepote, potem ga je doseglo latinsko pleme; kajti Latincev ne gonijo naprej z bičem kakor živino, marveč slede svoji lastni svobodni duši in svojemu navdušenju. »To je sedaj naša velika ura,« Tako je govoril pesnik — navzoči junaki so pa molčali... Končno je prisegel, da zmagajo Latinci ter se nad »umirajočim barbarstvom dvigne lepota, plemenitost in pravičnost za svobodne može v svitu Rima.« Nato je d'Annunzio napil Italiji in Franciji ter popolnoma prezrl ostale zaveznike Anglijo, Rusijo, Srbijo, Črnogoro, Japonsko in celo latinsko Lusitanijo — Portugalsko. XXX Pred vojsko med Nemčijo in Italijo. Berlin, 17. julija. Wolfov urad javlja: »Agenzia Štefani« jc poročala, da je zveza berlinskih bank in bankirjev poslala vsem nemškim bankam okrožnico, s katero jih je naprosila, naj vsled želje, ki jo je izrazil zunanji urad, postopajo nasproti Italijanom tako, kakor se postopa z državljani sovražnih držav. Dalje je poročalo poluradno glasilo »Giornale d' Italia«, da ta odredba nemške vlade ni upravičena, ker sta sklenili nemška in italijanska vlada dogovor, da jamčita medsebojno za premoženje državljanov. Italija se je dozdaj najodkritosrčnej-še držala dogovora. Generalni guverner pl. Bissing je dalje vpoklicanim aii pa potrjenim Italijanom prepovedal zapustiti Belgijo, kar je nasproti Italiji krivično. Nasproti temu so nas obvestili z merodajne strani: Poročila >Agenzia Stefani< niso točna; niti v Nemčiji in ne v Belgiji se ni ničesar uradno ukrenilo, kar bi škodovalo zasebnim pravicam Italijanov. Če nemške baTike začasno ne izplačujejo več italijanskih terjatev, odgovarjajoče na stališče, ki ga zavzemajo vse italijanske banke že eno leto nasproti nemškim strankam. Če dalje nemške poklicne organizacije zadržujejo izplačevanje rent Italijanom, postopajo tudi le po zgledu italijanskih uradov, ki že dolgo časa odklanjajo izplačila Nemcem in se posebno branijo, da bi kaj plačali za tiste nemške ladje, katerih so se polastili in s tem prelomili nemško-italijansko trgovinsko pogodbo. Dejstva se popolnoma zavijajo, če poluradno glasilo trdi, da se je držala Italija znanega sporazuma v slučaju kake vojske Nemčije glede na medsebojno jamstvo pravic zasebnikov. Dejansko se je italijanska vlada kljub vednim ugovorom nemških oblasti izogibala določil sporazuma predvsem z naročili poštni cenzuri in s podobnimi ukrepi; končno ga je popolnoma prekršila, ker jc izdala s 30. aprilom 1916 plačilno prepoved. Na tozadevno pritožbo nemške vlade jc odgovorila, da sc ne smatra več vezana na omenjeni sporazum. Ker je nastal tak položaj, je odpadel za nemško vlado vsak razlog, cla bi zabranila že dolgo časa potrebne protiukrepe bank in poklicanih organizacij, ki so, kar bodi omenjeno mimogrede, le zasebnega značaja. Ker je odpadel sporazum, se tudi ne more ugovarjati, da se začasno Italijanom ne dovoli iz vojaških razlogov odpotovati. Vojno stanje med Nemčijo in Italijo? Lugano, 17. julija. »Secolo«. trdi, da se nahajamo neposredno pred vojnim stanjem med Nemčijo in Italijo. Italijansko nemška pogodba odpovedana. Berlin, 17. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: »Seeolo« pravi, da je Nemčija svoje stališče nasproti Italiji zato izpremenila, ker je odpovedala Italija Nemčiji aprila italijansko-nem-ško pogodbo. Predznaki vojnega stanja med Italijo in Nemčijo. Lugano, 17. julija. »Secolo« sodi, da pomenja plačilna prepoved Nemčije predznak vojnega stanja med Nemčijo in Italijo. Isti list trdi, da je to posledica nove politike Boselijeve vlade, v kateri pridobiva vedno več vpliva Bi-solatti. Italijanski ministrski svet. Berlin, 17. julija.»Tagliche Rundschau« poroča iz Lugana: Ministrski predsednik Boselli je v soboto brzojavno pozval na ministrski svet v nedeljo vse tiste ministre, ki se niso nahajali v Rimu. Dsiiirlilev dr. Boillsllja. Tirolski listi poročajo o obešenem dr. B^ttistiju, da jc bil eden najhujših irredcn-tistov, čeprav socialist. Že pred enim let-tom je bil osumljen veleizdaje, pa zbežal je preko meje v Italijo, kjer je govoril na številnih shodih za osvojenje »ncodrešencev«. V italijanski armadi je napredoval do stotnika bersagljercev; V suganski dolini so naši vdrli v sovražno postojanko, v kateri so našli nekaj mrličev. Nek poročnik, doma na južnem Tirolskem, je pogledal na mrliče in ko je zagledal italijanskega častnika, ki je ležal r.a tleh nepremično, je zaklical: »To je dr. Battisti. Tega pa moramo spraviti v Trident.« Ukazal je dvema sanitejce-ma, da naj pobereta navideznega mrliča. Vojaka ga hočeta pobrati, kar italijanski častnik oživi in nameri pištolo na poročnika. Prijeli so ga, zvezali in prepeljali v Trident, kjer ga je ljudstvo pozdravilo s »Pfuj!« in »Abbasso Battisti.« Dne 13. julija ga je obesil dunajski rabelj Lang. ejsKo i m AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Bunaj, 17. julija 1916. Uradno: V Bukovmi kakor prejšnje dni tudi včsraj niso uspeli pouovni napadi Rusov na naše postojanke južno in južnozahodno od Moldave. Izgube sovražnika so M'e velike. V gozdih severno od gorskcjja prelaza Frisiop so se spopadle na obeh straneh poizvedovalne čete. Odbili smo ruske napade pri Zabieh in pri Taia-rovu. Naše prednje stražo eo preprečile severnozahodno od Burkanova poizkus sovražnika, ki je poizkušal s svojimi jarki napredovati proli našim postojankam, Del bojne črte pri Soklinu se je umaknil у pros'or pd Gorobova. Zvezne čete, ki so se bojevale južno od Lučka, smo nato umaknili, ne da bi jih sovražnik motil, za spodnjo Lipo; to premikanje je kril protinapad nemških bataljonov na zahodnem krilu. Napad Rusov ponoči smo odbili zahodno od Turoma. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. jul. Veliki glavni stan: Vojna skupina maršala pl. Hindenburga. Ruska podjetja vzhodno in južno ou Kijje kakor tudi na bojni črti pii D vini jc uvedel oraten ogenj. Pri Kata-rininem dvorcu (južno od Rige) so napadle močnejše sovražne sile, na kar «e razvil živahen boj. Vojna skupina maršala p r l m ca Leopolda Bavarskega, Nobenih bistvenih dogodkov. Vojna skupina generala p I« Linsingena. Napad sovražnika južnozahodno od Lučka je zadržal protisunek Nemcev. Čete smo nato odvedli za Lipo, ne da bi jih bil nadlegoval sovražnik, da skrajšamo obrambno črto. Na drugih mestih smo Ruse popolnoma odbili. Armada generala grofa pl. B o t h m e r. Položaj se ni izpremenil. Vrhovno vojno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO. 14. julija popoldne: Zahodno bojišče} Naše čete, ki so se ukopale na levem bregu Stohoda, je sovražnik ljuto napadal. Galicija: Zahodno od Stripe so izvajali Nemci in Avstrijci ljute protinapade. Skupno število v tem prostoru ujetih ujetnikov se je povišalo na 3200 nemških in avstro-ogrskih vojakov, plen na 2 topa, 19 strojnih pušk in na 1 metalec bomb. 14. julija zvečer: Zahodno bojišče: Pri Iloge Stahovcih južnozahodno od Naroš-kega jezera smo napadli nemške prednje straže in jih prisilili, da so morale zbežati, Sovražni letalci so metali bombe na Luck in na kolodvor Kiverci severnozahodno od Lučka. Galicija. Zahodno od Stripe odnehava ljutost napada. 15. julija popoldne. Zahodno bojišče. Ponoči 14. t. m. so Nemci po močnem streljanju s topovi napredovali proti našim žičnim ograjam pri vasi Ljubaniči (9 km severno od Cirina) ob Serveču (pritok Njemena). Napad se je zrušil v ognju naših topov in pehote. Nemci so obstreljevali 14. t. m. podnevi naše postojanke vzhodno od Gorodiš-čov (sovernovzhodno od Baranovičev) ljuto s topovi naše postojanke. Napade, ki so na to sledili, smo odbili z mišim ognjem z najtežjimi izgubami za sovražnika. Ponovljeni krajni poizkusi sovražnika južno od vasi Skrohova, da bi napredoval, so se tucli zrušili v našem ognju. Severnozahodno bojišče. Južno-vzhodno od Rige smo ustavili nemški napad na odsek Sobijanze (15 km severnozahodno od Pulkavna) z ognjem naših lopov, pehote in ročnih granat. BOJI Z RUSI. Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci z dne 17. t. m.: Tudi včeraj so Rusi obnovili svoje poizkuse, da bi zahodno in jugozahodno od črte Moldava-Brcaza prodrli višinske postojanke naših čet, ki so se tu stalile vzhodno od bukovinske meje. V ta namen so podvzeli nove močne napade, ki jih pa niso prav nič približali njih cilju. Kakor prejšnji dan je došlo do srditih bojev moža z možem, v katerih so bile sovražne napadalne kolone vsakokrat decimirane. Na bukovinskih karpatskih višinah severno od sedla Pristlop, ki pelje od Zlate Bistrice proti Borsi in pri Jablonici vzhodno od izvira Belega Čeremoša se je razvila nekaka mala vojska, kot pri prvem zasc-denju Bukovine. V jugovzhodni Galiciji jc včeraj severno krilo armade Lešicki vnovič napadlo postojanke pri Ža'oie in severno od Tataro-va. Napadi so bili brezuspešni. Močnejše je začela delovati tudi armada generala Šurbačeva, Napadla jc ob Stripi severovzhodno od Burkanova in vzhodno od Koz-lova, na obeh krajih brez vsakega uspeha. Krajni uspeh si je priborila armada generala Kalcdina v nadaljevanju svojih mogočnih navaiov na prostoru pri Szklinu, zahodno od Ugrinova, Njeni siloviti napadi so mogli črto potisniti nekoliko nazaj. Ta- kojšnji protinapad nemških čet je sicer uspel, vendar se jc izkazalo potrebno, da se tamošnja skupina umakne iz popolnoma porušenih postojank za Lipo. Sicer v Voli-niji nobenih izprememb. NA VIŠKU BOJEV. Basclj, 17. julija. »Bascler Nachrichten« poročajo iz Petrograda: Poročevalci na Brusilovi bojni črti so poslali dobesedno enake brzojavke iz velikega glavnega stana, ki pravijo, da se je dosegel sedaj višek bojev in da se ne morejo boji več povečati. PREMIKANJE BRUSILOVE ARMA-DE? Bukarešt, 17. julija. Ruska poročila pravijo, da gre del armade generala Brusilova iz smeri Dclatyn proti Nad-vorni, da tu prične boj z močnimi avstrijskimi četami. RUSI V BUKOVINI. Dunaj, 17. julija. Iz vojnega tiskovnega stana: Ko so zažgali Rusi skladišča v Ickaniju, so se čez osem dni zopet vrnili in zažgali veliko hiš. Požar je uničil kraj in kolodvor. Pri požaru v Gurahumori je pogorelo središče poštnega poslopja. Pred požarom so oplenili vse trgovine. Zgorelo je približno 300 hiš. Bukarešt, 17. julija. Poročila, da so v Črnovicah izvedli velike priprave za sprejem carja, niso resnična in se najbrže naslanjajo na to, ker jc došlo v mesto večje število visokih ruskih častnikov. ANGLIJA DVOMI, DA BI RUSIJA PREBILA. London. (Kor. ur.) Petrograjski dopisnik »Timesa« javlja, da ne verujejo, da bi prebila osrednja ruska armada nemške črte, ker so težave tam prevelike. RUSKE GROZOVITOSTI. Dunaj, 17. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Pri zadnjih bojih smo našli v okolišu neke kavalerijske strelske divizije po nekem ruskem napadu tri mrtve ulance z znaki strašnih pohabljenj. Mrliči, ki so ležali na hrbtu, so bili zaklani z oj-strim dvoreznim nožem; gotovo je, da ne z bajoneti. V vsakem mrliču jc bilo tudi iz-•aknjeno po eno oko. Neka kmetica, ki je stanovala v sosednji hiši, je pripovedovala, da so to storili ruski vojaki z velikimi čepicami. RU8I SE PRI ZASLEDOVANJU POSLUŽUJEJO PSOV. Iz Dornawatre poročajo, da so sc Rusi pri zasledovanju naših čet v Bukovim posluževali slednili psov. Neka kozaška stotnija je imela celo množico takih psov. Nekega ogrskega nadpo-ročnika je pes tako ugriznil, da se sedaj bori z življenjem. Sedaj so Rusi na istem mestu, kjer so bili januarja krvavo tepeni in odkoder so se nato morali umakniti. PRVI JAPONCI UJETI NA RUSKI BOJNI ČRTI. Košice, 16,julija. Na kolodvor v Koši-iah pripeljejo vsak dan železniški vlaki ruske vojne ujetnike, med njimi jc vedno veliko Japoncev. Spremljajoči častnik nam je pripovedoval, da so ti ljudje zelo zadovoljni. Našli so pri njih tehnična dela o topništvu v nemščini in v francoškini. ZOPET ODKRITA VELIKA ZAROTA. Kodanj, 17. julija. Petrograjska policija je zopet odkrila veliko zaroto. Politično vplivne osebe, med njimi tudi Sturmer j a, so nameravali zarotniki usmrtiti. Zarotniki so razpolagali z lastno, dobro urejeno delavnico streliva in so baje zasledovali tudi protivo-zaške smotre. Dozdaj so zaprli 58 oseb. RUSIJA PODLCŽNIK ANGLIJE. Stockholm- 17. julija. »Lokalanzei-ger« poroča o spomenici iz krogov desnice v Rusiji, ki najbesnejše napada sedanjo vlado in zahteva, naj se ruska politika popolnoma izpremeni. Spomenico je podpisalo 200 najuglednejših ruskih mož. Izvaja, da se vlada, ki jo varajo začasni vojaški uspehi, pusti zapeljati, da škoduje načelom ruske politike. Desnica je že pred enim letom, ko je obiskala velika nesreča domovino, dvignila svoj svarilen glas, naj se nc pusti zapeljevati s ponudbami Angležev, ker bi bila premagana Rusija na milost in nemilost prepuščena Angliji. Čas nesreče so porabili Angleži za to, da je postala Rusija popolnoma odvisna od Anglije. Angleški častniki in inženirji preplavljajo deželo in so vladi iztrgali moč nad lastno industrijo. Liberalni krogi se vesele, ker narašča njih vpliv in se trapasto laskajo Angliji, ker ne pregledajo razmer, kakršne so v resnici. Sturmer je vse to pospeševal, ker se jc bal angleškega veleposlanika, ki pritiska tako na sklepe Rusije, da se mora že njegova politika smatrati za izsiljevalno. Sedanji trenutek, ko je obljubila Japonska, da popolnoma nadomesti dobave streliva, jc ugoden za to, da so popolnoma izpre-mene razmere. Desnica za to zahteva, naj se sestavi novo ministrstvo močno roke, naj se razpusti odbor za vojno industrijo in naj se dalekosežno izpremeni vodstvo armade; odpuste naj se vsi častniki, ki pospešujejo liberalen angleški vpliv in naj se odpokliče angleški veleposlanik, ka'erega naj nadomesti oseba, ki Rusiji bolj ugaja kot on. Sedanje strankarsko stališče velesil je le začasno. Večna ostane potreba močne demokracije v inozemstvu in neodvisnega c-arstva. Poji m иШ NEMŠKO URAPNO POROČILO. BerHn. 17. jul. Veliki glavni stan: Angleži so pomnožili na več mestih med raorJcm. in Ancre epenj do velike sile. Pri Somme je na obeh straneh delovalo fo*7i3iš*vo zelo živahno. Sovražnik 'e izvafal delne napade, Amrleši so vdrli v OvTers dnT;e, ш?ко od Blacbe so se razvili živahni boji; s*cer so se zrušPi omenieni tfelni naradi če v zapiralnem ofln?u, ali se v njem niso motili popolnoma razviti. V bojih pri Efa-che se je zvišalo š'»svilo ujetnikov na 4 častnike in 3S6 mož. Dne 15. julija uvedeni večji napadi Francozov vzhodno od Moze so se nadaljevali do danes zjutraj; uspehov sovražnik v krvavem borenju ni dosegel nobenih, pač je pa izgubil na nekaterih mestih zemljo. Na ostali bojni črti nobenih posebno važnih doflodkov. Odbili smo francoski naparl v zvezi z razstrelbo severno od Oulches. Z dobrim uspehom smo razstreljevali na višini Combres; nekaj ujetnikov je privedla pri Lanfroicourt (Lorena) nemška poizvedovalna četa. Dne 15. julija smo še poleg sovražnih letal, o katerih smo poročali včeraj, premagali dve narialjni letali; prvo smo porazili v zračnem boju za sovražno črto južno od Somme, drupo smo sestrelili s tal v naši bojni črti pri Tres-lincourt (Oise). Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. 16. julija ob 3. uri popoldne: Južno od Somme so vdrli Nemci sinoči v varstvu megle ob prekopu naprej in so ljuto napadali Maisonette in vas Bia-ches, katero so vzeli s presenetljivim napadom. Francozi so vzeli z besnim protinapadom zopet obe vasi nazaj in mali gozd, kjer se je držalo nekaj Nemcev. Blizu Foulnesz je vdrl nemški oddelek po obstreljevanju v strelske jarke prve vrste severno od Chilly; protinapad jih je takoj vrgel iz njega. Severno od Aisne pri Ulclies so očistili Francozi s posrečenim napadom sovražni strelski jarek. Močni nemški poizvedovalni oddelki na desnem bregu Moze so poizkušali približati se francoskim strelskim jarkom med reko in »Poprovim grebenom«, a pregnal jili je naš zapiralni ogenj. V odseku Fleury je branilo francosko topništvo prehode zahodno in južno od vasi. Topovi še vedno močno delujejo na obeh straneh tu, pri Clienois in Laufce. Ob 11. uri ponoči. V Champagni so živahno delovale ruske in. francoske poizvedovalne čete. Na levem bregu Moze precej živahno obstreljevanje pri Chatancourt. Vzhodno od višine 301 smo vzeli nekaj kosov jarkov. Na desnem bregu so izpopolnile naše čete svoje pridobitve zahodno od Fleury in so ujele več mož. Boj s topovi se jc tu nadaljeval z gotovo besnostjo. Sicer je bilo na bojni črti mirno. Angleško uradno r-oto~i'o, London. 16. julija. (K. u.) General Haig javlja: V gozdu Soureuse smo včeraj oddelek, ki je utrjeval na delu uspešno kril, umaknili, ne da bi nas motil nik. Fri Verdunu. Geni, 17. julija. »Temps« pr: da so Nemci pri Verdunu razvrstili 2000 topov, med njimi velike in največje topove. Francoski generalni štab ne more tem topovom nasproti postavili nič enakovrednega. Toliko topov preskrbovati v verdunskem odseku s strelivom jc zvezano z izrednimi okolnostmi, ker se nahaja železniška črta Laronville— Verdun v ognju utrdbe Camp de Rou-rnme, katero so zasedli Nemci. Francijo skrbi Verdun. Amsterdam, 16. julijo. »Tijd« piše, da je zaupljivo iz Pariza izvedel, da bližnja bodočnost Verduna vojaške krogo zolo skrbi. Kljub ofenzivi v Pi-kardiji se pritisk nemških topov, ki so zbrani pred Verdunom, ni nič znižal. Severnovzhodni del mesta je resno ogrožen, odkar -o zasedli Nemci utrdbi Douaumont in Thiaumont z vsemi pripadajočimi utrdbami, daljo gozd pri Froide Terre, vas Flev.ry in visoko in nizko bateriio Dri Danilouu1'. General Petain je baje izjavil, da bodo Francozi, če se tudi 42 cm topovom posreči izsiliti vhod v mesto, branili še vsako hišo in vsako cesto do skrajnosti, če bi tudi celo mesto izpremenili v ravno zemljo. V dolini Fleury leži polno mrli-čev. Vsakih pet minut padajo na vhod v dolino najtežjo granate, ni mesta, ki bi ne bilo popolnoma razdrapano. Dolina jc pravi pekel. Velikanske izgube Angležev. Amsterdam, 16. julija. Poročevalec »Timesa« v angleškem glavnem stanu javlja svojemu listu, da so imeli Angleži največje izgube, ko sp osvojili dva gozda pri Bazcntinu, katera so branili Nemci z velikim številom strojnih pušk. Angleški prerok. Haag. Znani dr. E. J. Dillon je bil vedno nekaki Jeremija, ki s svojimi žalo-spevi ne zadene resnice le zato, ker ne pozna samo Anglije, marveč tudi Evropo. Ravnokar je izdal knjigo »Our selves and Germany«, v kateri se iz vsake vrste zrcali, da bo Anglija izgubila sedanjo vojsko, Erez vsakega pomisleka nato napoveduje, da bo velika plemenska vojska, v katero se je zdaj zapletla Anglija z germanskim plemenom, le epizoda, ker se je dokazalo, da ni mogoče popolnoma premagati Nemčije in da bo v vojski Anglija popolnoma poražena. »Tega ne bo izpremenil noben časnikarski optimizem in nobeno ministrsko bahaštvo,« je še pristavil. Angleži varčujejo. London, 17. julija. »Rcuter« javlja, da se jc pričel na Angleškem vojni varčevalni tcaen.Prokovedniki so v \ seii cerkvah opozarjali na nujno potrebo, da je vsak dolžan, naj varčuje in podpiše vojno posojilo. Državni zakladnik Mac Kenna je pisal predsedniku War-Savings odbora pismo, ki izjavlja, da misli ves narod le na ofenzivo sporazuma. Ne gre se za bitko nekaterih dni, marveč gre za boj pričetek boja, ki bo dolg in ki zahteva potrpežljivost in vztrajnost. Zakladnj kancler poziva civilno prebivalstvo, naj se pripravi na največjo finančno napetost v zgodovini Anglije in naj se zatajuje. Vstaja na Irskem. Haag, 17. julija. Aretirani irski poslanec Ginnel je bil na nastop Redmonda proti jamstvu izpuščen na svobodo. Včeraj so zopet zaprli 200 irskih vstašev. Depii m Balkanu. Sokrivec sarajevskega umora. Monakovo, 16. julija. Ko se jc vzel Niš, sc je našel med spisi srbskega državnega arhiva tudi obsežen zvezek o morilnem načrtu proti avstrijskemu prestolonasledniku z imeni častnikov, ki so se udeležili zarote. Imena so se naznanila tistim ujetniškim taborom, kjer bivajo srbski častniki. Posrečilo se je, da so poizvedeli, da se nahaja v ujetniškem taboru v Grodingu pri Solno-gradu srbski polkovnik Radovič, ki jc so-kriv umora nadvojvoda prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, voj-vodinje Zofije Hohenberške. Zaslišanje je dokazalo, da je bilo to resnično. Polkovnika Radoviča so takoj zaprli in odvedli v solnograški garnizijski zapor. Sodilo ga bo vojno sodišče v Sarajevu. Polk. Radovič pripada tistim srbskim častnikom, ki so se udeležili tudi umora kralja Aleksandra in kraljice Drage . Država in srbska cerkev v Bosni. Jz Sarajeva poročajo, da je ravnokar objavljen zakon o izvrševanju vrhovne nad-zorovalnc pravice države nad cerkveno upravo srbsko - pravoslavnih eksarhij v Bosni in Hercegovini. V 30 paragrafih je govora o vladnem nadzorstvu vsega delovanja, posebno uprave premoženja srbsko-pravoslavnih cerkvenih občin, uradov, zavodov, zakladov in ustanov in o uporabi cerkvenega in samostanskega premoženja. Oblastem je treba dajati vsa pojasnila in položke. Razun darov ekumeničnega pa-triarhata v Carigradu so darovi srbskim cerkvam iz tujine ali od tujcev prepovedani. Grška v Epiru nc razorožuje. Carigrad, 16. julija. »Ikdam« poroča, da Grška še ne demobilizira epirske armade, kar zelo razburja italijansko vlado, ki je povprašala po vzroku. »Nemško delo« med grškimi socialisti. Bern, 17. julija. (Kor. ur.) Pod naslovom »Nemško delo« poroča »Matin«, da sc jc v Solunu socialistična skupina ločila od grške vseskupne stranke in deluje v smislu zimmerwaldske konfercnce, dočim je socialistična stranka vsaj v zunanji politiki za Vcnizclosa, Grški policaji po ententini volji, Atene, 15. julija. (Kor. ur. Zakasnelo.) »Agcnce Havas« Uradni list prinaša izpre-membo policijskih prelektov v smislu en-tenlinih zahtev. Izprememba grške ustsvs? Geni, 17. julija. »Matin« poroča iz Aten. da mislilo orislaši entente v posebni adresi naprositi kralja, da naj s posebno izjavo zavrne govorico, da misli predruga-čiti grško ustavo. Ententa hujska proti Bolgariji. Sofija, 17. julija. Nevtralno časopisje poroča o ententinem hujskanju proti Bolgariji, da ta misli pri 'zapletljajih na jugu trajno zasesti grško ozemlje, kjer prebivajo Bolgari. Toda po obveznih dogovorih je gotovo, da bo Bolgarija grško ozemlje zasedla samo začasno za toliko časa, kakor bo to potrebno za uspešno vojskovanje. Vesti o Rumuniji. Curih, 16. »Jounutl de Geneve« prinaša iz Bukarešta več vesti. »Epoca« pravi, da stoji Rumunija pred odločitvijo. »Demineaca« poroča, da so diplo-matični krogi prepričani o važnih iz-premembali. Francoski- dopisnik pravi, da sedaj ni mogoče preiskati teh vesti, pač pa je v Bukarcštu zelo živo vrvenje. Neurje v Rumuniji. Bukarešt, 16. julija. (Kor. ur.) Po štirinajstdnevni nenavadni vročini so sinoči viharji in toča napravili znatno škodo po raznih krajih Valahije; posebno je trpel oves. Pšenica ni trpela, ker je žetev povečini žc končana. Poluradno razglašajo, da je pšenica na ha dala 16 hI. Tiiitiia v vojsKi. Novi podvodni čolni v turških vodah, London. »Times« javljajo iz Constan-ze, da poročajo od vseh strani o navzočnosti novih podmorskih čolnov v turških vodah; dva obsegata 2000 ton. Nemški svclovalci med Turki. Carigrad, 17. julija. (Kor. ur.) Došli so iz Nemčije dr. Heinze, Hahl in Kautz, ki so imenovani za svetovalce za turško pravo-sodstvo, trgovino in poljedelstvo. Ejtiptcvska ojačenja za zahod. Geni, 17. julija. Na črti Marseille—• Lvon so izvedli veliko transportov angleških čet z veliko množino materiala, posebno lopov. Transporti dohajajo iz pristanišč Sredozemskega morja in vozijo dele egipčanske armade, ki so določeni, da ojačijo angleško bojno črto. Španska. Pariz, 16. julija. (K. u.) Pariškemu Jo-urnalu« se brzojavlja iz Madrida: Vojaški guverner v Madridu je pozval časopise, naj sc vzdrže vsakega komentarja o mednarodnem položaju. Glavne revolucijske agitatorje so zaprli. Vlada upa, da kmalu potlači stavko, če ne bodo pričeli stavkati prej druge delavske skupine. Španska in mir. Budimpešta, 17. julija. »Esti Ujsag« prinaša razgovor s španskim poslanikom v Bernu, ki je rekel glede na udeležbo nevtralnih držav pri mirovni konferenci: One večje nevtralne države, ki so se bile udeležile dunajskega kongresa v 1. 1815., se bodo udeležile tudi nove mirovne konference, zlasti one države, ki so eni obema vojnima skupinama v tej vojni izkazale veliko uslug, Špansko poslaništvo v Bernu zastopa n. pr. interese 22 tujih držav. Poslanik si želi, da bi španski kralj posredoval za mir, ker je zelo človekoljuben in v sorodstvu z avstrijskim in angleškim dvorom, Vojna se morda ravnotako nepričakovano konča kakor se je začela. Koroiyjeva stranko. Budimpešta, 17. jul. Danes popoldne bo ustanovno zborovanje Karoly-jeve stranke. Podroben program bo izdelal šele kasneje poseben odsek, grof Karolyi bo v svoji izjavi samo poudarjal demokratična in radikalna načela in stališče stranke v perečih vprašanjih vojne in mirnega časa. Stranka bo zahtevala splošno in enako volivno pravico. V programu bo poudarjena neodvisnost, demokratična in radikalna smer. Budimpešta, 17. julija. (K. u.) Iz neodvisne stranke izstopivši poslanci so imeli danes zvečer konferenco, pri kateri so sklenili ustanoviti novo stranko. Na predlog Julija Justha bodo obdržali dosedanje ime stranke: Stranka neodvisnih in osem-inštiridesetletnikov, in to tem bolj, ker ta program pomenja demokratično radikalno madžarsko narodno državo. Za predsednika so izvolili groia Karolyja, ki pa je sedaj pri vojakih; njegov namestnik jc grof Teodor Batthyanyi, Nova stranka šteje 25 članov. Mu a poroda. Vsenemški vojni cilji. Bi-rlin, 17. jul. V »Tagliche Runđsciiii . piše poslanec Fuhrmann o vsenemških vojnih ciljih, da morajo Nemci z orožjem osvojeno zemljo na zahodu in vzhodu tudi politično dobiti v svojo oblast, To jc mnenje tu- di »neodvisnega narodnega odbora za nemški mir.« Poslanec Fuhrmann trdi, da je večina ljudstva za to. Glasilo socialistov »Vor-warts« pravi, da to ni res in zahteva ravno tako svobodo, da ovrže Fuhrmannove trditve. Gospodarska vojska zastavilo mirovnega pogajanja. Lugano, 16. julija. »Secolo« zahteva, naj se Italija tesnejše nasloni na gospodarsko vojsko zaveznikov proti Nemčiji. Izmuznil se je pa listu znamenit stavek, da tvori grožnja z gospodarsko vojsko zastavilo za sovražne privolitve pri mirovnih pogajanjih, ker Italija nima še nobenih teritorialnih zastavil. Rimski policijski načelnik obsojen zaradi goljufije. Iz Rima se poroča 13. julija. Kazensko sodišče je obsodilo generalnega nadzornika vsega polieijstva, komen-datorja; Sebastijana Tringalija, zaradi goljufije in ponarejanja listin na škodo državne banke na 20 mesecev ječe. Potopljen nemški parnik. Stockholm, 17. julija. (Kor. ur.) Poroča se, da je v nedeljo nek ruski ali angleški podmorski čoln v notranjosti švedskih tnor-■ikih me) torpediral nemški parnik »Cyrie«, ki je plul proti jugu. Parnik se jc v pač minutah polopil. Posadka — 28 mož — je re-,гпа. Zmede v Mehiki. Geni, 17. julija. (Echo de Pariz.) Govorice o izbruhu revolucije v Mehiki dozdaj uradno v Mehiki niso potrjene. Revolucijo vodi baje general Trevino, ki nastopa skupno z Villom. Anglija in rusko-japonska pogodba. London, 17, julija. Oficijelna Reuter-jeva nota zanika, da bi rusko-japonska pogodba Angliji ne ugajala, pač pa ravno nasprotno krepi angleško-japonsko pogodbo, množi angleška jamstva na vzhodu in krepi vezi med zavezniki. za slO ID Državni zakonik prinaša tozadevne določbe, ki so nekoliko drugačne kakor lanske. Za lansko setev in krmljenje lastne živine smejo producenti obdržali 5% zadnjega žita, ječmena iUcfo in napolice г/s'/a« Glede turščice in sirka bodo določile deželne gosposke kasneje. Prepovedano je umetno mešanje žita s sočivjem; razun kazni zapadejo tudi vsa tako umetno napravljena krmila v korist države; sicer pa smejo poljedelci vso zmesno žito (sorščico, zmes) porabiti za krmljenje in setev. Omogočilo se je, da se v izjemnih slučajih oves lahko daje tudi bikom-plemenjakom. Dovolilo se je tudi nek gotov odstotek za preskrbo za pleme važnih konj in konj v obratih javnega pomena. Nek gotov odstotek ovsa, ječmena, koruze in sirka, kar mesečno nakupi vojnožitni zavod, dobi centrala za krmila. Pri otrobih se je za izmero dolžnostnih otrobov obdržalo 50%, toda vzeti jih je treba najkasneje tekom treh tednov od dispozicije centrale za krmila ali deželne poslovalnice za krmila. V vseh teh vrstah krmil preneha zasebni promet popolnoma in se vrši izključno potom voj-nožitnega zavoda vziroma centrale za krmila. Dnevne novice. -j- Cesar je 17. t. m. opoldne sprejel ministrskega predsednika grofa Stiigkha v daljši posebni avdijenci. -j- Avstrijski ministri so šli s celim štabom strokovnih poročevalcev v Budimpešto, Pogajali se bodo več dni o gospodarskih vprašanjih. -}- Nadškof iz Skoplja pri cesarju. Dunaj, 17. julija. (K. u.) Cesar je sprejel nadškofa pod cesarjevim varstvom se nahajajoče nadškofije Skoplje Lazarja Miedia v posebni avdijenci. Nov cerkveni zakonik. Kakor poroča »Italie«, je sedaj dovršen veliki cerkveni zakonik, ki obsega vse cerkveno pravo z vsemi podrobnostmi, Kodifikacija se jc začela že pod Leonom XIII., dovršil pa jo je kardinal Gasparri, O božiču bodo razdelili prve izvode, Delo je zbirka velike učenosti in bo silnega pomena za cerkveno življenje. Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani, Elizabetna cesta 9, bodo tudi tudi letos poletne in jesenske mesece večkrat; kdaj, se bo vsakikrat tem potom razglasilo. Ta mesec so dvakrat; začetek 17. in 24. julija zvečer ob 6. — Čč. gg., ki se nameravajo udeležiti, naj blagovolijo pravočasno naznaniti predstojništvu oo.je-zuitov. — Kmetijsko šolstvo. Poluradni »Fremdenblatt« poroča: Vojna jo pokazala, da moramo v poljedelstvu biti bolj intenzivni. Poljedelski krogi se sedaj pečajo s tem vprašanjem. Splošna sodba je, da je avstrijsko kmetijsko šolstvo potrebno reforme. Posebno se opozarja na pomanjkljivo izobrazbo srednjega In malega kmeta. Takozvano »zimske šole« so premalo. Včeraj se je vršilo posvetovanje predstojnikov kmetijskih korporacij, ki so se posvetovali tudi o tem vprašanju. Laški jubilej. Prijatelj nam piše: Gospod Podhostnik, župnik na Rečici v Savinjski dolini, se je leta 1866, udeležil vojske z Italijo. Nosi dve tozadevni kolajni, K vojakom so ga vzeli iz šestega razreda gimnazijskega. Po dovršeni triletni službi vojaški nadaljeval je študije. In letos obhaja torej vojno petdesetletnico, laški jubilej, — Konjerejcem v vednost. C, kr. kmetijska družba kranjska bo oddala v soboto dne 22. t- m. ob 9. uri dopoldne nad 100 žrebet razne starosti. Oddaja se vrši na družbeni podkovski šoli Poljanska cesta št, 59. Prednost imajo kmetovalci-konje-rejci. Povodce je prinesti s seboj- — Umrl jc v Orehku pri Postojni g. Ivan Grill. Prizadeti rodbini najglo-boltejše sožalje. — Na severnem bojišču je bil 6. t. m. od krogle zadet poročnik Pire. Umrl je 7. t, m, ter je pokopan v Stanislavovu. — Ruske novice. Iz zasebne dopisnice, došle te dni iz Tjumena v Sibiriji, pisane 20. maja, povzemamo, da so naši rojaki: dr. Štele, Vojeslav Mole, dr. Basaj, Pirko-vič Vladimir, Prezelj M., Viktor de Gleria, Jankovič, Gabrovšek iz Sp. Idrije, Turk iz Novega mesta in več drugih v Tjumenu. — Č. g. vojni kurat Andrej Martinčič piše dne 24. maja, da je zdrav v Tockoje, gubernija Samara. Častno svetinjo za 4Gleino zvesto službovanje je dobila Katarina Moho-rič v Tržiču. — Gasilsko odlikovanje. Članu prostovoljne požarne brambe na Studencu-Igu Jožefu Kozin je podeljena častna svetinja za 25letno zaslužno delovanje v gasilski in reševalni službi. — Izpremembe pri vojaški duhovščini. C. in kr. Vojni kurat v Lebringu Erzin Leopold je zaradi bolezni dobil dvamesečni dopust. Na njegovo mesto jo dodeljen č. g. vojni kurat Anton Rovtar od severne bolnišnice št. 4 Gradec—Liebenau. K rezervni bolnišnici št. pa jo na novo vpoklican č. g. Jožef Stih, kanonik iz Veliltovca na Koroškem. — Važna razsodba upravnega sodišča v občinskih stvareh. V nekom slučaju, tičočem se občinske uprave v Karlovih varili, je razsodilo upravno sodišče, da morajo člani občinskega sveta.opravljati tudi zdraviliščne posle t. j. posle prenešenega delokroga brezplačno v smislu določb občinskega reda. — Padli častniki. Poročnik, prov. Častnik Jorcle Emil, 17. pp.; kadet Ka-stelic Franc, 17. pp.; poročnik Lutman Karel, pp.; liadporočnik Pretner Lu-dovik, 22. pp.; stotnik Tonkli vitez Oskar, 7. lov. baon. — V ruskem ujetništvu јз umrl dno 13. maja 1916 Ivan Nagelj, posestnikov sin iz Smolenjevasi pri Novem mestu. Bolehal je čez dva meseca na jetiki. Ujet je bil od Rusov v letu 1914. v Novo miastu v Galiciji in sicer je imel takrat kolero. — Nove znamke. V Bosni so na novo prišle v promet znamke po 7 in 12 vinarjev. — Pri gašenju požara v Prsvalab, občina Preserje, je ponesrečil 32 let stari Ivan Verbič, čuvaj južne železnice. Padel je s strehe ter si poškodoval hrbet in prsi. — Novice iz Semiča, Semič, 15, in 16. julija, V petek 15. t. m. zvečer okrog 10. ure močan valovit potres od juga proti severu; močno gibanje trajalo kake pol minute, — Z lestve je padla in se je ubila pri trganju sadja 15 letna Terezija Štukelj iz Semiča, služeča v Nestoplji vasi. — Danes ob 11. dopoldne jc po mesecu padal prvi dež v Belokrajini, Zadnjič je deževalo ponoči od 18. na 19. junija. Ogromna vročina in vroči vetrovi podnevi in večkrat tudi ponoči so zemljo zelo sežgali. Jako težavna je bila posebno preskrbitev pitne vode. — C. kr. okrajni šolski nadzornik v Srbiji je poročnik Drago llude, bivši učitelj na Kranjskem. Iz ruskega ujetništva se je oglasil bivši krojaški pomočnik pri Matevžu Kopač v Žireh — Pavel Bogataj iz Zavrača; piše, da je zdrav. — Ujet je bil 6. julija na severnem bojišču enoletni prostovoljec 27. dom, pešpolka Davorin Blažon, LluDiioiisKe novice. lj Zavetišče Voišmat - Se!o - Moste. Vincencijeva konferenca za Vodmat-Selo-Moste je otvorila z včerajšnjim dnem v Društvenem domu začasno deško dnevno zavetišče z sodelovanjem domačega učiteljstva in dveh č. sester iz Marijanišča. Vpisanih jc 30 otrok. Otvoritev je bila s sv. mašo v Karmeli-čanski cerkvi na Selu, ki jo je daroval č. g. župnik Petrič. Otroci bodo dobi- vali kosilo ter pred in pojužinek ter bodo v zavetišču od pol 8. zjutraj do 7. svečer. Dan bodo začeli zjutraj s sv. mašo ter izpolnili z izleti v okolico, raznimi otroškimi Igrami ter podukom za-bavno-vzgojne in verske vsebine. Malčki se v zavodu prav dobro počutijo. Prostovoljne prispevke za vzdrževanje zavoda sprejema zgornja konferenca. lj Zahvala. Seineniška kongregacija bogoslovcev je podarila mnogo knjig, nabožnih in leposlovnih za ranjene vojake v Marijinem Domu, Mala kongregacija mladenk pa je ob priliki godu svojega voditelja preč, g. dr. Alojzija Mrharja obdarila ranjene vojake v Marijinem Domu z lepimi koristnimi darovi in jih z njimi zelo razveselila, Obema kongregacijama najiskre-nejša zahvala in stokrat: Bog povrni. lj Zahvala. Prejeli smo: Po obeh javnih predavanjih v ljubljanskem Kinu Centralu o preskrbovanju invalidov izreka garnizij-ski šef-zdravnik dr. Geduldigerv imenu pristojnega armadnega poveljstva najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu teh prireditev, Zlasti se zahvaljuje vodstvu Kina Centrala, ki jc dvakrat brezplačno prepustilo prostore in skazovalne priprave, veleč. damam, ki so tako ugodljivo prevzele upravo nabiralnic, in patriotsko radodarnemu občinstvu, ki je darovalo vsega skupaj približno 1400 kron v vojnodobrodelne namene. Najprisrčnejša zahvala bodi tudi tukajšnjim dnevnikom za krepko pospeševanje ter korporacijam in zavodom, da so pomagali širiti zanimanje za oskrbovanje invalidov med najširje kroge! lj Odlikovanje. C. kr, oficijal na ljubljanski glav 'ni pošti g, Franc L e v a r t je od predsestva Vojnega botrinstva v priznanje vzglednega pospeševanja interesov te patriotske uredbe v drugo prejel veliko častno diplomo za zasluge. lj Poročil se je v trnovski cerkvi g. Ja-'■»•b Vidmar, veleposestnik in gostilničar na Karolinški zemlji z gospo Marjeto Likovič z Iga. Mnogo sreče! lj Umrl je višji delovodja c, kr, državnih železnic v pok. g. Ivan Linhart. lj V včerajšnjem poročilu o predavanju polkovnega zdravnika dr. M. Rusa v Kino Centralu nam jc tiskarski škrat zamenjal g. Kregarja z g. veletržcem Samcem. Pravilno naj se glasi: «... za zavod za pospeševanje obrti njegov načelnik, trgovske in obrtne zbornice svetnik K r e -g a r , za gremij trgovcev njegov načelnik veletržec Samec..,«, Udeležil se je predavanja tudi državni poslanec g. J, Gost i n č a v, lj Tovarniška nesreča, V kemični tovarni je ponesrečil 14 let stari delavec Maks Jeraj iz Zelene Jame. Stroj, pri katerem je bil zaposlen, mu je odtrgal sredinec leve roke. lj Izgubil se je rožni venec iz biserne matice na zlati verižici. Na križu je vrezano: Spomin od Vide. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati v trgovini F. Meršol, Ljubljana, Mestni trg 18. lj Lepa papigo je vjel pretečeni teden Anton Vidmar, stanujoč Pred Konjušnico št. 2. Lastnik papigo naj so oglasi čimpreje pri omenjenem, kjer dobi papigo proti povrnitvi prehranil-nih stroškov, nazaj. Ako se v 14 dneh nihče ne oglasi, se papiga proda. Rožne novice. »Schulverein« na južnem Tirolskem, »Grazcr Tagblatt« z dne 16, julija poroča o občnem zboru poživljcne podružnice nemškega »Schulvereina« v Tridentu na južnem Tirolskem, Železniški pestaje-načelnik Roilier je poudarjal, da bo po vojni na južnem Tirolskem dosti polja za nemško narodno delo. Sedanji čas je samo priprava za kasnejše smotreuo delovanje. Poleg »Sjiiulvereina« bodo tudi druga narodna obrambna društva imela obilo dela. »Siidmarka« bo imela važno vprašanje naseljevanja in vladi bodo morali predložiti nemško zahtevo, da vso zemljo in posest, katero bo država vzela pobeglim Italijanom, porabi za naseljevanje in da sc nemškim kmetom in obrtnikom, ki so krvaveli za domovino, ustvari nove domove na zemlji, ki jim ni tuja, Onri v srbskih mlinih. »Budapesti Hirlap« poroča da jo Prvi budimpeš-tanski parni mlin ocl merodajne strani dobil naročilo, da začne mleti po mlinih v Srbiji. Srbski mlini zmeljejo na dan komaj 30 vagonov, toda zadeva je zato važna, ker se za bodočnost ustvari predhodni slučaj. Naše pošte v Srbiji. V ozemlju Srbije, zasedenem po avstrijsko-ogrskih četah, sc je otvoril za zasebni promet c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad v Požegi. — Tvornica za topove v Budimpešti. Ogrska, tovarna za topove v Budimpešti je pozvala parlament, da naj si dne 24. julija ogleda njene prve iz-dclke. Čudni pojavi v »Zalivskem toku«. »Lokalanzeigcrju« javljajo iz Haaga: Glasom vesti v »London Weeclv; jav- ljajo kapitani oceanskih parobrodov, da je Zalivski tok (Golfstrom) tekom zadnjih šestih tednov izpremenil svojo smer v obratnem pravcu. Iz tega se poi jasnjuje vreme zadnjih tednov. »Lokal-anzciger« pripominja k temu, da je to nemogoče, kajti dokler se zemlja okre-čo po dosedanjih zakonih, dotlej mora tudi Zalivski tok ostati v isti smeri. Nasprotno pa more nanj delovati polarna struja, tako da je možna izpre-memba smeri za pet do deset stopinj. Profesor dr. Edvard Brtickner, predsednik zemljepisnega društva je izjavil, da se niti misliti ne more na pro-tivno smer Zalivskega toka. Kadar so Zalivski tok približa norveški obali, ima velik vpliv na vreme, kar se posebno opaža v milem vremenu v srednji Evropi. Vzrok, da sc Zalivski tok približa norveški obali, je gotovo iskati v vetrovnih razmerah. Polarna struja, ki gre ob severnoameriški obali proti jugu, se more časih zelo razširiti proti odprtim morjem. Primorske novice. Dve zlati maši ob bojni črti. V nedeljo 16, t. m. sta bili na Goriškem kar dve zlati maši. Eno je obhajal mons. Ivan Kolavčič v Gorici, druga je pa bila tudi prav bliža fronte: na Ponikvah na Tolminskem. Č. g. vpokojeni župnik Jožef Golja je tam gori obhajal redko slavnost zlatega duhovniškega jubileja. Župnik Golja je Podmelčan, rojen 19, februarja 1839, Služboval je zad-i/i čas več let kot župnik v Kožbani v Brdih, Svoj čas je bil vikar tudi na Ponikvah, kjer prebiva sedaj, odkar se je vsled nevarnosti moral umakniti iz Sol-, kana, kamor se je bil preselil po svoji vpo-kojitvi. Župnik Golja je kljub pezi visokih let še vedno precej čvrst list naših zdravih hribov. Ko sta letošnja zlatomašnika ravno pred 50 leti darovala Najvišjemu svojo prvo daritev, je bila ravno zmagovito dovršena vojska z Lahom. Svojo zlato mašo sta morala obhajati ob grmenju topov ravno istega sovražnika. Bog daj, da bi bila uslišana prošnja obeh zlatoinašnikov in nas vseh, da bi tudi sedaj kmalu napočil dan miru, Zlatomašnikom pa daj Bog doživeti šc dc-mantno mašo. Novo sv. mašo je daroval 16. t, m. v Lipnici na Štajerskem, kjer biva s svojimi domačimi kot begunec, č, g. Pietro Sc-pulcri iz Selc pri Ročinju. Govoril mu je goriški deželni glavar msgr. Faidutti, Občinski zastop v Materiji je razpuščen ter je za upravitelja imenovan g. Edvard Bubnič, posestnik in trgovec v Slivji Smrt mornariškega letalca. Iz Pu- lja so poroča, da jc smrtno ponesrečil sin viccadmirala pl. Kirclimayer, fre-gatni poročnik Karel vitez pl. Kirch-mayr, ki je nazadnje deloval kot mornariški letalec. Dvignil sc je bil s svojim spremljevalcem na poizvedovalni polet, zašel v hud vihar, so moral spu-. stiti na morje, kjer je našel smrt. — Zadnji potres dne 14. julija ob pol 11. uri ponoči smo čutili tudi v Ajdovščini; bila sta dva sunka. Noč jc bila silno soparna, ker že dolgo ni bilo dežja, proti jutru je zavihrala nevihta in sc je vlila ploha. Dežja je bilo zelo treba. Za vpokojene učitelje Goriško-Gradi-ščanske. Vpokojeni učitelji Goriško-Gr.idi-ščanske so prosili deželni odbor za dra-ginjsko podporo. Deželni odbor jc na vlogo takoj odgovoril, da se začne nemudoma resno baviti s tem vprašanjem in bo natanko proučeval način, po katerem naj se utfo- di izraženi želji. — Želeti je, da se stvar ne zavleče. Potreba je velika in nujna. — Smrt za domovino. Po enoletni in mučni bolezni ki jo je dobil v vojski v Galiciji, je v Gospodu zaspal 10. julija v bolnišnici v mestu Turnov na Češkem v 25 letu svoje starosti Alojzij Gabrijelčič iz Bo-dreža pri Kanalu, Primorsko. Po njem žalujejo stariši, bratje in sestre. Bodi mu lahka tuja žemljica! Zrelostni izpit na ljubljanskem učiteljišču je napravila z odliko tudi goriška gojenka gdčna. Stanka Podmeni k. Zadnje obvestilo starešine Filipa Orla. Tovariš na Goriškem je dobil od O r 1 a iz severnega bojišča zadnjo z dne 4. junija datirano dopisnico, ki se glasi takole: »Dragi Lojze! Dali smo slovo zelenemu gozdu in umazani Stripi ter z vlakom oddrdrali na drugo točko fronte. Danes zjutraj je začel sovražnik ljuto kanonado in tudi na vas, v koji je naš regiment, siplje šrapnele. Po dolgem času zopet nekaj življenja. Dr. Bre-celj mi je te dni pisal---. Srčne pozdrave Tebi in prijateljem Tvoj Lipe.« — Tako zadnja dopisnica. Pisal je redno najmanj vsak teden. Od tedaj je izostalo o njem vsako poročilo. Davčne zadeve za Trst in okolico. S L julijem se je ustanovil za mesto Trst in okolico c. kr. davčni urad s sedežem v Trstu (Piazza Chiesa Evangelica št. 2). Medtem, ko mestni davčni urad ni bil pri-klopljen čekovnemu prometu c. kr. poštne hranilnice, je novi c. kr. davčni urad v Trstu pridružen dotičnemu čekovnemu prometu. Davkoplačevalci v Trstu morejo torej sedaj vplačati davke tudi pri vseh c. kr. poštnih uradih, kar je združeno z manjšo izgubo časa. V ta namen se uporabljajo poštne položnice, in sicer »zelene«, ki se dobe brezplačno pri imenovanemu davčnemu uradu ali pa »rdeče«, ki se morejo vkupiti za 2 vinarja pri c. kr. poštnih uradih in v prodajalnah poštnih vrednostnin. Te položnice se morajo natančno izpolniti; osobito se mora navesti ime in priimek kakor tudi bivališče (kraj, ulico in hišno število) davkoplačevalca in se mora označiti na drugi strani položnice vrsto davka, na katero se nanaša vplačanje in — ako le mogoče — tudi število plačilnega naloga. Težko ponesrečil je na kolodvoru na Jesenicah 55 let stari delavec drž. žel. — begunec iz Ročinja Ivan Vuga, kjer je bil zaposlen pri popravljanju tira. Nenadoma je prisopihal vlak od nasprotne strani kakor ga je pričakoval, da se ni mogel pravočasno umakniti. Zmečkalo mu je levo nogo ter poškodovalo desno na peti. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnico, kjer so mu levo nogo pod kolenom takoj amputirali, da so ga rešili. Žena in hčerka imenovanega se nahajata v laškem ujetništvu. Cene sadja in zelenjave v Trstu so določene za tekoči teden naslednje: Česen 1 K 76 do 1 K 96 kilogram, marelice 1 K 80 do 2 K, pesa 52 do 56 vin., korenje 52 do 56 vin., zelje 56 do 64 vin., čebula 1 K 28 do 1 K 48, vodene dinje 8 do 14 vin. kos, fižol v stročji zmešan 72 do 76 vin., rumeni fižol 48 vin., smokve 4 do 7 vin. komad, melancane 8 do 14 vin. kos, dinje 32 do 1 K 20 vin. kos, krompir 32 vin., hruške II. in III, vrste 56 do 88 vin., breskve I. in II. vrste 2 K 20 do 2 K 60, paradižniki 92 do 96 vin., peteršilj 56 do 60 vin., ribezelj 64 do 72 vin., solata 56 do 60 vin., špinača 56 do 64 vin. kilogram, bučke 8 do 14 vin. kos. Iz ruskega ujetništva so se oglasili Franc Miklavc, sin bivšega tajnika v Volj-čah na Goriškem, Anton Leban iz Črnič. Promoviral je na Dunaju za doktorja prava Dušan Senčar, notarski kandidat v Buzetu. Iz tretjega nadstropja se je vrgla v Trstu 77 letna Margareta Hagias in ostala na mestu mrtva. iz Gorice. Gorica, 17. julija 1916. Odmor bojev pred Gorico traja dalje. Krajši artiljerijski dvoboji se pa vrše vsak dan. Tudi delovanje letalcev je bilo vse dni živahno. Včeraj, 16., so naši šrapneli spravili zopet en sovražni aeroplan k tlom. Padel je okoli 11. ure predpoldne blizu Ločnika tik za lastno črto. Popoldne včeraj so proti 5. uri precej pridno pokali oboji topovi, vmes so grmele tudi mine. Posamezne izstrelke se je slišalo žvižgati čez mesto, nekaj granat je padlo na Volčjodrago. V soboto, 15., smo dobili proti 6. uri naliv z vetrom. Med dežjem je padlo tudi par zrn toče. Namočilo je komaj za prvo silo, kajti že proti 9. uri se jc popolnoma zjasnilo in včerajšnja nedelja je bila zopet solnčna in vroča. Preko noči se je nebo vnovič prcvleklo z oblaki in danes zjutraj rosi droban dež. Včeraj je imela Gorica redko slavje, ki se je izvršilo iskreno in prisrčno, kakor je to samo v Gorici ob sedanjih razmerah mogoče. Gotovo bo kdo drugi o tej prisrčnosti natančneje poročal. Bila je to zlata maša mons. Kolavčiča v stolnici. V sredi vojnega hrupa, ob pokanju topov, v cerkvi polni ljudstva, ob udeležbi mestnih in sosednjih duhovnih sobratov, generala-divizijonarja z zastopniki častništva, okrajnega glavarja barona Baum in drugih funkci-jonarjev je obhajal sivi starček svoj jubilej. Mons. Castelliz jc imel lep govor, najprej v slovenščini, potem v italijanščini in končno še v nemščini — govor v treh jezikih, kar je tudi le v Gorici mogoče. Zlepa ne bo noben zlatomaš-nik imel svoje zlate maše na tako slavnosten poseben način, kakor jo je imel mons. Kolavčič. Vodstvo okrajne sodnije v Gorici, ki jo je zadnjih pet mesecev vodil neumorni g. okrajni sodnik dr. Trevisan, prevzame sedaj deželnosodni svetnik in predstojnik okrajne sodnije kanalske. Ravnotako je prideljen goriški okrajni sodniji deželnosodni svetnik in predstojnik okrajne sodnije v Tržiču dr. Snidar. Goriško državno pravdništvo, ki posluje v Ajdovščini, vodi okrajni sodnik Komavec, ki je prevzel te posle, ko je bil državni pravdnik Josip Zorzi prideljen državnemu pravdništvu v Rovi-nju, ki posluje sedaj v Pazinu. Kmetijsko društvo v Vipavi ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober po 150 K. Kdor želi kupiti večjo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo. -------—'V"" iv,v rizling Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celie. Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč. V specerijsko trgovino želi vstopiti kot 1ICSH 17 let stara deklica s primerno šolsko izobrazbo, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1638. špec. meš. stroke želi spremeniti službo z a takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod št. 1674. Prednaznanllo. Slavnemu občinstvu in svojim ča-stitim odjemalcem uljudno naznanjam, da otvorim v sredo 19. t. m. še eno prodajalno za na vogalu Tržaške št. in Bleiweisove ceste, v kateri bodem prodajal vsak dan po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporoča Ivan Marinšek kranjska konjska mesarija na Glincah (gostilna Amerika). Prva Sprejmem proti dobri plači, vstop takoj. Istotam se kupuje proti najboljšemu plačilu. Brzojavni naslov: Marinšek, Glinco št. 28 pri Ljubljani. Glasovirje, pianine, Phonola, ' f У električne glasovirje, Orchesinone i. t. d. S, KMETETZ Ljubljana Kolodvorska u!. 26, močna, trezna in poštena (eden vajen konj) se, iščeta. — Ponudbe na: F. Dolenz, veletrgovina v Kranju. Pošteno in delavno prlprosto deklć, lahko tudi goriška begunka, se sprejme takoj tf HllftŽllO v župnišču na deželi. Znati mora poljska dela, kuhati in prati. Ponudbo naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: »Kuharica štev. 111«. — 1673. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, I tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi I Oi €>_¥!! Cal C irre Cena lončku г jam- IVlCl-OcMStlSll. Etveuim pisuioui | K 1-50, 3 lončki K &•—. 6 lončkov K 5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnic in pri/.nalnic. Potenje i nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 150, j 3 i kalijo K 3'50. Кетепу Kaschau (Kassn) I., poštni predal 12 844 Ogrsko. Krojaškega učenca sprejme I. Tomazln, Naklo na Gorenjskem. Naš ljubljenček se je po dolgotrajnem, mukepolnem trpljenju danes ob pol 8. uri zvečer preselil v nežni dobi 6 let med nebeške krilatce. Pogreb nedolžnega deteta se vrši v sredo dne 19. julija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 44 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. julija 1916. Anton Avsec, c. kr. sodnik, sedaj v vojni, oče. MIci Avsec, roj. Simončič, mati. Dušan, Nada, Mirko, Svetko, Franci in Jovita, bratci in sestrici. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je uam na$a ljuba mama iZIJA HRASTELJ danes, dne 16. iulija 1916. ob «/« na 10. uri zvečer, po kratki pa mukepolni bolezni, v 49. letu starosti, vdana v voljo božjo in previdena s svetimi zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti dne 18. julija ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. V Zagorju ob Savi, dne 16. julija 1916. Janez, France, Jožef, Anton, Jakob, Peter, sinovi. ффффффффффф.$ффффффффффффффффффффффффффффффффффффффффффффф< « f i ♦ O ♦ ♦ 4> e Dolgo in težko pričakovana otvoritev Prve koiifske mesnice je postala tlefstvo. Poslovati začne v sredo, dne 19. jjulifa 1916 na Tržaški cesti št. li nasproti c. kr. tobačne tovarne. Mesnica bo otvorjena izvzemši torke in petke vsak dan zjutraj od 5. do 9. ure in od 5. do 7, ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 6. do 9. ure zjutraj. Postrežba točna. Najnižje cene. Na mnogobrojni 1671 poset vabi najuljudneje Rudolf Schutlz konjski mesar. ♦ ♦ Ф ♦ ♦ ♦ « Ф ♦ ♦ ♦ « Ф «3> o