■•"V ' " '' i Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjcnih državah. Ižhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. r The first Slovenic Dail/* in I the United States. Issued every* day except j Sundays and Holidays. PIIAXXB: lfTt btm4 M ■eeomd-Cla« ltotter, September 21, 1903, it the Post Office at New York, H. Y., under the Act of Ctmgrm of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1179 KO. 109. — ŠTEV. 109. NEW YORK, FRIDAY,- MAY 8, 1908. — V PETEK, 8. VEL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Američani v Evropi in naš položaj. NASELN. KOMISAR WATCHORN 8E JE VRNIL IZ SVOJEGA POTOVANJA PO EV-S O P L Hi ljudi čaka t Evropi nazna- nila, da so m pri nas pričeli boljši časL MALO NASELJENCEV. Naselniški komisar newyorske postaje Watchorn se je nedavno vrnil ix svojega potovanja po Evropi in je Kopel prevzel vodstvo poslovanja na na-selniškem otoku Ellis IaUadu v našej luki. Njegovo potovanje ai bilo ofici-jelno. t«Mci povsem xaseboo, kajti v Evropo je potoval, da m na ta na-fin izputduje nekoliko odmora. V Italiji ga je sprejel kralj Viktor Email uel v avdjjeaeo in zajedoo je obiskal tudi jiapeša v vatikanu. Z obema je govoril o na^ijeianja v Ameriki, ker oba >ta se za to vprašanje, ki je zlasti za Italijo velikega pomena, zelo za- \V, v £j tal Di< nja. da se v Ev-za sedanji položaj ^al), da pa /.a letos bi rf število na?*e-'endar je pa v Ev-judi, kteri prifaku-ila tvojih znaneev, L i (*ui poboljiali. r Evn»pt naznanil do vsi napotili pre-islužek v Evropi je nravi čudež, kako la f ) je v nMjeneev in L parobrod- -t« vilo naseljencev je le majhno di tega fee za mnogo parobrodnih 1» vožnja iz Evrope v Ameriko i ni i/plačala, oziroma nosila do-L M »-d imenovanimi je bilo 4886 i ko v prvega razreda. 8922 jih je ;h> v drnjpeni razreda in 29,937 v medkrovja. S parniki A«»tro-Američane je pri£k» v štirih vožnjah tekom aprila le 704 potnikov. T »plot bi ( ki potu pri OTROK UBIL OTROKA. Po nbojn je deček bežal v cerkev in molil za svojo žrtev. Policijski kapitan Cain in dva njegovih detektivov sta našla predvčerajšnjim v katoliškej cerkvi »v. Janeza na zapadnej 30. ulici v New Yorkn lOletnega dečka Joe Finleva. ki je iskreno nudil in jokal. Malo prrje ee je deček igral s svojim osein let starim tovarišem Frankie etila newreea. Joe Finley, ki je imel jedino puško obeh "vojska", je bil izvrsten strelec in tako je pri tem svojega prijatelja, ki ga je mirno j^tedal. pocodil v oko, in sicer tako nesrečno, da je odšla kroglja v možgane. da je deček na mestu umrl. •i. ki so tekom teh dni videli v vse polno mrtvih bojevnikov, »tka n Nedobrodošli obiskovalci kongresove galerije. TE DNI JE PRIŠEL NA KONGRE-SOVO GALERIJO NEK ČLOVEK, O KTEREM SO MISLILI, DA JE BLAZEN. Končno so pronasli, da ni blazen, temveč, da se je napil whiskeja. * * PREDSEDNIK. * * -o- Washington, 7. maja. Na galerijah kapitola so postali v novejšem času takozvani krauki mnogošteviluejši, nego so bili dosedaj. Nedavno so imeli .> takim človekom opraviti v senatu, kjei je skušal med debatami govoriti, iu včeraj so doživeli jednak prizor v zbornici. Razlika med obema dogodkoma je bila le ta, da so "kranka" v senatu le grdo gledali, dočim so onega v zbornici med velikim smehom pregnali iz zbornice na cesto. Zboraiea se je prepirala kaki dve uri radi predloga, ki določa, naj bi se v domih ostarelih vojakov uvedla zo-jK*t kantina in govornik Gaines iz Tennessee je ravnokar dokončal svoj govor, v kterem je s!ikal vse groeovi-t.»«ti pijančevanja, ko je na galeriji ustal nek dolg in suh človek, vzel iz /.epa malo ameriško zastavo in pričel klicati: "Mr. predsednik!'" Vsi člani zbornice so naravno pričeli gledati na •galerijo. Predno je zamogel priti vratar do r.cpoznanea, je slednji imel še dovolj časa za sledeči govor: "Jaz pričakujem nekaj slabega in radi tega želim, tla se me v imenu Zjed. državic-1 usa.'* Dalje ri mogel govoriti, k;:jti v tem trenotku so ga vratarji prijeli. Na j preje se je skušal skriti pod svoj sedež, toda končno se je udal in je odšel s pazniki. Ko je pa vratar hotel nepoznanca prisiliti, da bi hitreje šel. se mu je pričel upirati in kričati: "Vi me ne smete prijeti, dokler -cm v var«tvu tega znamenja. Ko je prišel v pritličje, kjer ga je sprejela policija, ni mogel natančno povedati, -e li zavzema za kantino ali je proti njej. vendar je pa iz njegovih ust tako dišalo, da so se policaji takoj uve-rili, da ie bil v take j kantini, kjer se ne prodaja le pivo. Takoj na to >e je pričelo v zbornici glasovati o imenovanem vprašanju in pri glasovanju so zmagali nasprotniki kantine. Južne republike. Ostaja v Peru. PERUVANSKO VLADINO VOJAŠTVO JE UST ASE PRI CERRO DE P A S S O PORAZILO. Vodja ustašev je bežal s svojimi v notranje pokrajine. VOJNI TAJNIK T APT DOSPEL V PANAMO. Grozodejstvo v Indijani. Umori v Laporte. MORILKO VDOVO GUINNESSO-VO IŠČEJO SEDAJ V RAZNIH MESTIH ZJEDI-NJENIH DRŽAV. V Indiani so prijeli neko žensko kot pričo. 20 LJUDI JE UMORJENIH. Otn igri »poč deče hoteli niti verjeti; da aj v resnici ne more več vstati. Potem so pa ugledali kri. ki je tekla malemu dečku iz očesa, ter go hitro pozvali njegovo mater na lice mesta. Policija spočetka nesrečnega strelca ni mogla najti, toda končno je policajem nek deček povedal, da j«» strelec bežal v cerkev. Kakor rečeno, so policaji skesanega dečka tudi resnično našli v eerkvi, kjer je jokal in kjer se je Čutil v prvič v svojem življenju nesrečnega. Ko bo mu povedali, da je njegov mali toraria v resnici mrtev, potem je pri-iel na ves glas jokati in sedaj neprostovoljnega morilca ni mogoče potolažiti -—o- m na "Olaa Na- POLICIJSKA PARADA. Gen. Bingham je že izdal tozadevno povelje. Policijski komisar general Bingham je včeraj izdal uewyorškej policiji povelje, s kterim ukazuje, da se mora službe prosto možtvo v soboto udeležiti parade, kakor se to zgodi vsako leto. Parada se prične v soboto dopolu-dne ob 10. uri. in sicer na Astor in Lafayette Place, ter odkoraka po Broadvvavu do 23. ulice, nakar zavije na Madison Avenue, po kterej cesti koraka do 4*). ulice, nakar zavije na 5. Avenue, po kterej gre nazaj do 2i>. ulice. Revija se bode vršila pred Fifth Avenue hotelom. Policaje bo spremljalo 12 godb. Denarja v siaro domovine pošiljamo: 10.35 ......... 20.45 ......... 40.90 .......... 102.00 ......... 204.00 ......... 50 kron .100 kron 200 kron. 500 kron. 1000 kron. 1017.00 ............ 5000 kron. Poštarlna je všteta pri tak vsotah Doma se nakazane vsot« popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne poilljstve izplačuje e. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poilstl j« najprUift-neje do $28.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New Torle Bank Draft FRANK SAKAER 00„ ' 111 Gieeii irlck 8t, New Twk, CM flt, CM* Av«l, V. a. Lima. Peru, 7. naja. Blizo Oerro de Passo je prišlo do boja med vladinim vojaštvom i.i u-taši pod vodstvom Duranda. l"sta>i so bili tem povodom popolnoma poi-aženi in s tem je, kakor se uradoma zatrjuje, ustaja ]>o-poluoma spe je & prometom zopet pričelo. Vojaštvo je sedaj tudi odšlo v oddaljene pokrajine, kamor so bežali ustaŠi s svojim vodjem. Slednjega nameravajo vjeti in ako se jim bode to posrečilo. ]>otem Ikj«1c Duraad ■oiovo moral umreti. Colon. Panama. 7. maja. S pomožno kri žarko Zjed. držav Prairie dospel je semkaj vojni tajnik Tni'r, ktereua >o -prejeli zastopniki vlade republike Paname, kakor tudi zastopniki preko-;k»\ e kon:isije. A'.'iias Caliente«, ^Mexico, 7. maja Tukaj se je pričel prvi kongres lastnikov mehikar.r-kih časopis«>v. Namen zborovanja je. ustanoviti zvezo ča-ni karjev republike ^Mexico v svrho skupnega pos>< panja z ozirom na domačo in inostrano jxditiko. tJuatenala Ciudad. Guatemala. 8. maja. Tukaj zatrjuje, da >o se na iruatemalskej meji pojavile meliikan-ske čete in i a li teza je iruate/nalska vlada naprosila meliikan-ko vlado, da pojasni to zadevo. Mehikanska vlada je odgovorila, da so vsa tozadevna ]>o-ročila neresnična in da na meji ni Iru/.ili čet, nego redne obmejne čete. Tukajšnji hondurski agent, general Miguel O. Bustillo, je obdolžen, da je l)il član zadnje zarote proti predsedniku Estrada Cabreru in radi tega je sedaj v varstvu tukajšnjega meliikan-skega poslaništva. Preiskava o zaroti Še vedno ni končana. Ječe so prenapolnjene sumljivih ljudi, kteri so člani vseli slojev ljudstva. Na daljnem iztoku. Rusi in Japonci. JAPONCI SO POSTAVILI SPOMENIK V POČAST PADLIM RUSKIM VOJAKOM/ Slavnosti so prisostvovale tudi ruske čete; spomin na Port Arthur. JAPONSKA NASILJA. Iz Avstro-Ogrske. Cesarjev jubilej. KLJUB VSEM PROTESTOM IN NEZADOVOLJNOSTI LJUDSTVA SO PRIŠLI NEMŠKI "KNEZI" NA DUNAJ. Tudi nemški cesar se mudi na Dunaju. Drugih gostov je le malo. PRIČELI Z DELOM. V dveh tovarnah v Rhode Islandu in Pennsylvania i so pričeli z delom. Providence, K. I., 7. maja. V pi-e-dilnici v Mapleville, R. I- kakor tudi v onej v Plainfieldu. Conn., kteri sta last Fletelierja iz New Yorka, se pričeli z delom in so zaiedno delavcem naznanili, da se bo delalo vsaki večer do !>. ure. Vhled .ega je dobilo 1000 delavcev delo. Pittsburg. Pa.. 7 maja. V tovarnah. ki sta last Allegheny Steel Co. in International Steel Co.. kteri se nahajata v bližnjem Tare nt umu, se je pričelo včeraj z delom. V sled tega je dobilo 1">00 delavcev zopet delo. Eonec salocnov v Illinoisu. Chica_ ». 111.. 7. maja. Prohibieijo- nisii su nail vse vesdi, kajti uradno se jim je naznanilo, da se je število saloonov tekom jediiega leta pomanjšalo "a IJo. Davčni urad tukajšnjega mesta se pa naravno radi tega ne more poiolaž ' kajti radi pomanjša-nja saloonov so se tudi davčni ]iri-hodki mesta pomanjšali za letnih $125,000. Pričakovati je. da "bodo tekom letošnjega leta zaprli še več saloonov, kakor lani. VUtAl U*UVl-|-»—- — — — — — — — — — ——^^^ Laporte, Ind., 8. maja. Tukajšnji šerif je naprosil policijo v New Yorkn, uaj išče vdovo Belle Guinness, ki je baje umorila dvajset ljudi in jih dala zakopati na njenej tukajšnjej farmi. Tudi oblasti v raznih drazih mestih je šerif naprosil, naj iščejo morilko, ktera ima vse polno človeških življenj na svojej vesti. Tukaj -o prijeli danes neko Bessie Conclin iz Michigan City. Ona ni ob-d«^žena sodelovanja pri umorih, toda policija je mnenja, da je aretovanka zelo važna priča, to tem bolj, ker je prijateljica tesarja Lamphere, kteri jej je baje mnogo povedal o početju Guinnessove. Lamphere je v njenej navzočnosti dejal, da se bode Guin-nessovej osvetil, kajti on ve toliko o njej. da jo lahko spravi na vešala. Dejal je tudi! da mora Guinnessova lepo 7. njim ravnati, ako jej je življenje drago. Povedal je tudi, da imenovano žensko ljubi in da je zedo ljubosumen. Aretovar.ko bodo prihodnji teden za-slišali pri velikej poroti. ('or«mer Mack je dobil od Alfe llel- I grena. ki je brat unwu-jenega Andrevv Helgrena. affidavit, v kterem pokojnikov brat prisega, da tnu je Gninnesso-va )i-ala pismo in n:u naznanila, da jej je Latiiphere naznanil, da je Andrew Helgren odpotoval v Mansfield. Ohio. Nadalje mu je tudi pisala, da je bil Andrew dva dni v Chicagu in da jej je od tam pisal, da bode potoval v New York in potem na Norveško. V pismu mu je tudi sporočila, da je njegov brat dne 10. januarja ostavil njeno farmo in da ga je njena 11 let stara hčerka spremila v mesto, nakar se je odjij'Ijal v Cincinnati. Te navedbe se pa nikakor ne vjemajo z onimi, ktere je povedal vjeti Lamphere, ki je v ječi, ker je na sumu, da je požgal Guinnessovo hišo. Lamphere trdi v ječi, <1a je popolnoma nedolžen, dočim trli pokra ji i-1nl*/\ * Rodbinska žaloigra. V Denverju, Colo., je mestni gasi-; lec Fiorron Koch ustrelil svojo ženo. par meseci trdila, da je bil slabo- j s ktero je živel v nesrečnem zakonu, umen. Pri tem ne pride v poštev . Ko je prišla mati njegove žene slednji njena tožba za razporoko z morilcem ■ na pomo^.. je Koch tudi na njo pri-Thaw sam je pripravljen L , . • " 1 r t.f»»nhoti in in to not-arno rum Whiteja. čel streljati in jo je nevarno ranil. podvreči se vsem zdravniškim pre-skušnjam glede njegovega zdravni- i Ko ie ^e1- kai ie storil se 3e na me" škega stanja. Za denar se dobi vse. stu ustrelil. vojake zajedno z imenovanim majorjem. — Lisbona, Portugalska, 7. maja. Kralj Manuel je včeraj v parlamentu položil predpisano uradno prisego, s ktero se zaveže, da bode vladal tako, kakor mu predpisuje ustava. Slavnost, ktera se je vršila tem povodom, je bila lepa in ob tej priliki je moralo vojaštvo tudi streljati. Vršile so se tudi razne vojaške in cerkvene parade. toda navdušenja med ljudstvom ni bilo opaziti. Rabat, Maroko, 7. maja. Ministerstvo inostranih del naznanja, da bode r uhan Abd ul Azis dne 0. maja odšel v mesto Maroko, oziroma južno glavno -neslo sultanata. Sultanove čete so zopet zasedle luko Safi. Tangier. Maroko, 7. maja. Semkaj se poroča, da je novi sultan Mulaj JTafid prišel v mesto Mequinez. Ta-• nosnje prebivalstvo ga je pripoznnlo kot sultana in radi tega namerava sedaj korakati proti Fesu. ki je severno glavno mesto v Maroku in ki je !e pet ur oddaljeno od Memiineza. BOJKOTIRAN MORILEC. Z morilcem bivšega governerja države Idaho nečejo ostali jetniki občevati. Boise, Idaho, 7. maja. Morilec biv-šega .veraorja d;v.avc Idaho. Sten-nenberga. Ilarry Orchard, ki ie bil radi tega zločina "obsojen na smrt. še ni pomiloš en. kajti državni tajnik države Idaho. Landsdown, ni mogel priti s inkai. da bi predsedoval seji pomiloščenskega odbora, in vsled tega so morali sejo preložiti na prihodnji teden. Harry Orchard, ki je priznal, da je umoril bivšega governerja Steunen-berga, se je ponovno izrazil, da želi, da bi ne bil pomiloščen. Ostali njegovi sojetniki se zanj ne zmenijo in nihče neče v ječi z njim govoriti ter občevati. Tega hsvje ne more v nadalje prenašati iu radi rega bi najraje umrl. Njegov odvetnik ne bode prisostvoval seji imenovanega odbora, da mu ne bode treba priporočiti pomilo-ščenja. Vendar pa tudi to ni potrebno, kajti sodišče je samo predlagalo, da se morilca pomilosti, ker je napfavil države velike usluge. ■ jrf^ifcSsi hiM / > V ■v i "GLAS NARODA" iSlovenic Daily.) "wnwf an«1 published bjr uie SLO V EN IC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSKR, President. V it TOR V A LI A V EC, bccreUiy. LOUIS BENE1 'IK. Treiwurer. Place of Buninwii- of the corporation and d oi above ortWrs: HMGivenwk*h (Ur^t, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y.___ Za leto velja lift /a Ameriko in r; Canado. . . ......$3.00 pol leta.........1- tO feto zh mesto Xew York . . . 4.01) >1 leta km uier*to New Vork . -"0 Evropo za vm- ir-to.....4.'>0 „ IK'I leta.....2.}«» ,, ,, ,, I'firt it-ta . . . . l.~5 V Kvmp.1 tM>«i I "Hi f>< • -skonnotri •«tL.i> N \ i.<»i«A" i -haja \>ak dan v/širini nwlel a .»nuniiitiv. Pravi ameriški državnik. 4'He does not make good." Tako se je izrazila Hat tie Green, ki je najbogatejša ženska v Ameriki, ko je nedavno govorila o predsedniku Rooseveltu. Mogoče se Hattie Green v svojej trditvi ni motila in ako bode Roosevelt ova doba enkrat za nami, p< tem 1R>demo morda vsi vedeli, da oil tit postopal pravilno in da vse njegovo sedanje delovanje za splošni bla-ir>»r ljudstva ne bode osiavilo mnogo sledov. Pravi ameriški državnik je bil naravno Mark Ilanna. kajti ta je vse raznim 1 in je vedel, ksij prinaša koristi in kako se dobi dobičke. Nje- Juda Iškarjot. — Iz litevskega. — Židu Zahariju v Jeruzalemu se je porodil sin; pri tej priliki se je slišal glas iz neha: "Smrt Zahariju, smrt Zahariju!" Zaharij je iz tega sklepal, da ga bode novorojeni sin enkrat umoril. Splete 1 je tolvj koš, položil vanj dečka in 7. njim vred pet funtov srebra in zlata za najditelja, pet funtov pa v korist otroku. Ivoš z denarjem vred pa je spustil na morje. Neki trgovec, ki se je ob tem času nahajal na ladiji. ki je plavala mi- «GLA8 NARODA" ("Voi»f ot tne People") . LMUtM every dav, ►-Kc-ent Sandavs and i iiohuMVK. Subscription n early $3.00. -^Advertisement on'«gr«ment. .-i brez po-ipi>« in utubiiusti ac n* 0»u-nejo. Denar naj st- blaicvoli |*>riijau |« 'ri «previM;iihi Lcr-ijt* nartx'-iiik-<\ prueimo, 'n e r.aru tndl pr^j.4 i.a,nv,;. Ih iulej- najdemo naslovnica. Lkunaotn in po-n jat vam naredile naslov. "(JLAS > \iv» 109 Greenwich Street, New Vork C."itv. Telefon; 1279 Ke-»r,», Oso .te urednikov. V neketi nejv>r«-! li-tu. ktere-ja dobivamo 17 Rutfalo. X. Y.. v zameno, čitanio dosedaj nam m* mv.ua uo tMibliost iieli.^kiJj itrt-diiikov. oopi«- namreč objavlja IŠČE SE: izvrsten časnikar, rodom Nemec, za nemssi tednik. Prosilec mora razumeti vsa v njegovo stroko spadajoča dela. vse uredniške opravke, knjigovodstvo. koreonderco (angleško in nemško), pisati s pisalnim 4 strojem in tudi druga dela izven uredništva. Najbrže Wie imcul urednik omenjen* _a WimftrgS Siti poteg običaj* neua dela za t i«-11 - <» "kulturo" in jm»1« u naročil o ki iu novoroje- nih nemških otrok, p..!« - poiok. l-n-i-tev zaki^ii.. 1 hI iu ne>ie< v tamoš-iijej i-<-ui~ki niiji iu v- _ra druzf^a •U-i.i •> p> liidue prinašati tudi lunch 7H «.>iale v»luži»euce. Nadalje bode ii...tal najbrž** »izlili tudi stroje in «»kna. skrb»-ti za to. da lx»«lo peči r»-dis" za k urjt-iu*. čjsriti --t raui^t-t-(vsak teden jm» enkrat), j«, zimi bode na j bi že moral tudi kirečen. da dobi take -inekuie. moramo iz v»»*«ja srca zavidati. Zavidati tuu moramo pred VKCin že ra«li leua, ker l*Kle njegovo delo tako \»->i ran~k>>. da se luu na nikak na<"in ni treba bati, da bi se jra prej ali sb-j {Nilastil takozvaui atanovski idiotizem. kakoršen je lasten zlasti vsem uradnikom in narav no tudi urednikom v Evropi. Zavidati mu moramo tudi i/, dna naše kolegijalue duše, ker bode imel obilo prilike, da bode zamogel o vsakej stvari pisati stvarne in zvedeniške < l^riih.1*. Tudi človeško življenje ne bo 7.t j t 'ije, kajti «»11 bode več, nego urin; — . : lxvie pravi človek... Mož, ki bode -pn J» l |ode nikdar p«»stal idealist in nikdar ne bo.le /-ubil varnih tal Kljub vsemu temu pa dvomimo, da je ča-opis, ki poniža svoje«* urednika za navadnega knlija, opravičen do obstanka in tudi ne moremo verjeti. da zasluži človek, ki se tako jmj-liiža, da sprejme tako sijajno službo, jme un-ihiika ali ljudskega m-itelja, kajti knjigovodstvo. iH.mivanje oken, kor« -p»mlenea. eistetije strojev in jm»-tiit ia; i<' spada v po\sem drugo »tro-k<< dela, nego urejevanje časopisa. \Va Colo., za pt Vse ali ničesar. igton, G. maja. Kougres-lmond bode predlagal na deli konvenciji v Denverju, ivernerja države Minnesote jdniškeazil ^ košaro, potegnil jo je ►ustite vsakomur poslovati tako. ka-(iz volgo let ie živel najdenec. ki so vra i;a:" ali Juda Iškarjot, v trgov-• vi lii^i. S svojim rednikon; ie muo-potoval za kuj <" i jo in tako je prišel tudi v Jeruzalem. k or želi iti ne delajte mu zaprek, ako ae izvrši kakega očitnega zločina ali ]>,-ev;; ;e. l.jndi. kieri kaj store, ne saiele motili, kajti ti ljudje so oni. ki so priponi zli. da je naša dežela ■ii redovala in ti ljudje bodo še muo-» \e«'- >:.>rili za napredek. Ii..ni teira ne motite z zakoni in nadzorovanjem. V kolikor pa pridejo delavc: j>>š;t-v. ravnajte /. 1 i:ii!; l«-po, pla-ajte jili jHištino iu skrbite, da . ..do Hali drlo. Taka je bila njegova politika, ki je tj:!a i/, stališča bogatinov in podjetnikov j* et vse pt> starem prak-ieuein rei-eptu. In vendar trdi milijonarka Hattie ireen. da lfooseveli "docs not make rood" — i)'ita!izem izdamo močnejši. nego !i.Misev« ltov radikal-zein. kteri ne nore vjeti jnidjetništvo v svoje ad-■ ni'istrativnv niti. ha je temu v res-•»•i tako. nam dokazuje izid Roose-!i■ i\ ih bojev proti tru^tom. S tem i-.':, j" pri« el ]>red-: uste si«ada pred vsem mesarski r; '. proti k'eremu je \lada naj-■ 11 i" priefla postopati. Kakor z.:a-o. >0 po> lova nje tega t rust a natančno preiskali in potem so ga sodnim !»oloti. razpustili. in posledica temu ? \ sled finančne panike, ki je nastala v oktobru Tiunolega le'a. je trust zniža! ceno klavnej živini. To se je zgodilo, toda meso kljub temu ui postalo ceneje. Med tem je pa postala '.ivi na zopet dražja iu takoj, ko seje to zgoddo. poslalo je tnli meso ' raž 'e, tako «ia je -e i»red paniko. Živina se je podražila radi tega. ker trust radi pomanjkanja gotovine !ii mogel nakupiti toliko živine za pi-.111 je. kakor običajno. Ker mu je po-iiianjkovalo živine, je pa jedtn stavno povišal ceno onej živini, ktero si je naltavil. za l-i^c- ^lt*so se je istodobno j tod ra žilo za 29%. Trust je do--etiaj vwlno trdil, da ima pri glavi živine le 1)9 centov dobička, sedaj se je pa dognalo, da znaša ta dobiček >8.10 pri glavi. Ako pomnožimo vse milijone živine, ktera se pokolje vsako leto v trustovih klavnicah, z $S.10, i«item vidimo, da znašajo trustovi do-Ijički vsako leto najmanj petdeset milijonov dolarjev. Jeduaki so bili trustovi dobički vedno, odkar obstoji, t r inače bi onih šest mesarjev, ki .vorijo trust, tekom "J."> let gotovo ne nabrali premoženje, ki seza v stotine milijonov dolarjev. Mesarski trust še vedno obstoji, dasiravno ga je vlada razpustila. •h H DOPISI. Little Falls, N. Y. Cenjeno uredništvo:— Posebnih novic nimam poročati; :';ega in letošnjega leta v precej-šnjem nasprotju. Preostaja nam vedno več upanja na boljše čase, ker je vzela od nas zima slovo. l)ne 10. maja bode spovedoval in obhajal v tukajšnji katoliški cerkvi rojak preč. g. Rev. Josip Zalokar. Vsem tu bivajočim Slovencem in Slovenkam se nudi prilika opraviti velikonočno spoved ter zadostiti s%*ojim verskim dolžnostim. Popoludne istega dne se bode slovesno blagoslovila zastava podpornega društva sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! Fran Per, tajnik. Jeruzalemu ira je zapeljalo pla-i.i so ga imeli služabniki Heroda, je zapustil svojega reduika ter , i i v sluzi«» k Herodu. Nekoč je »d poslal Juda z denarjem v me-• a semenj nakupit jabolk. Ali 'uda jabolk ni kupil, ampak denar si je osvojil ter je šel jabolka krast. Slučajno pa jih je kradel na vrtu svojega očeta Zaiiarija. Ko je Za-. arij zapazil tatu Juda. jel ga je iz vrta izganjati. Nastal je prepir in potem tepe/ in pri tepežu je bil Juda ubil Zaiiarija. V teh krajih je bila takrat navada. ■h* je bil ubijalec moža d« Ižan oženiti -t z vdovo, ki je bila po umoru može-em brez varstva. Vsled tega bi se jil Juda. ki ni vedel, da je ubil svo-. jeua očeta, moral poročiti s svojo ma-terjo. Ali Juda je imel vrojeuo znamenje iu po njetu je mati spoznala .-toie-a s-na. l*o tem odkritju je bil J in 1 a prisiljen bežati. Ob tem času ii poslal apostol Jezusov in ga je izdal. In kakšen je bil njegov konec, je znano. Obesil -e je na osiki. zavoljo tega odsilaiial listje na osi ki vedno trepete. t- j. l"či- ZAUPANJE je bo^Je kakor zlato in -to ima pri svojih rojakih FR. SAKSEB CO-, 109 Greenvich St., Now York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Časopis. Spisal Ferdo Plemič. I'eiielj Srnec je in.1 mačka, maček je imel učitelja Srnca. eljski stan trotovo ni najlažji na sve-iu. in «Ui>i mu ni!i«'-e ne odreka ide-alnosii. vendar tudi nihče ne pomisli. !a je treba marsikdaj navdušiti se za ■lea le. d t ugače ti uteiune. Sicer je lo zg »bivinska resniea. Naj le ouie-:;u Not:;., ki se je tudi navdušil in e \ ; I t ^a navdušenja ovekovečen vl> v s\. pisniu. stare zaveze, da si1 umetno prav. I Vitel j Srnee se ie tudi navduševal z^. ideale, in sieer sretli dobre ■dužbe. in lt> v nedeljo, ker o delavnikih ni imel mnogo časa. Danes pa je bil ponedeljek, in učitelj Srnee je imel mačka, t. j. maček je imel učitelja Srnca. Z mačkom, in najsibodi tudi pedaerotičnim mačkom, se ne da posebno dobro poučevati. Učitelj Srnee pa je bil mnenja, da se le dobro ;uničuje, ali pa sploh nič. To mnenje se bode vsakemu razsodnemu 1110->11 zdelo nedvomno jedino pravo. Zato tak t nož tudi ne bode zameril učitelju Srneu, da je ukazal svoji malo-itrojni deei držati roke mirno 111 jezik za zobmi. Sploh bi bil jaz mnenja, da se te dve poslednji reči vse premalo vadi v ljudski šoli. in da bi se jima morale odmeriti posebne ure v šolskem urniku, ali kakor se že reče mi rn/.delitvi šolskih predmetov na posamezne ure. Jaz na primer sem imel učitelja, ki je "roke mirno'' pridno vadil, a na "jezik za zobmi" je pozabil. Zato tudi nisem kasneje v življenju nikdar prišel v konflikt s kazenjskimi paragrafi glede pretepanja. pač pa mi pravijo, da imam včasih predolg jezik. Ko s; 1 tedaj učitelja Srnca učenci držali roke v inirn in jezik za zobmi, vsedel se je gospod učitelj za mizo in nakrat se mu je zazdelo, da ima pred seboj Saharo. Zato je privlekel i;a dan včerajšnji časopis, razgrnil ■_ra pred seboj po mizi. naslonil čelo na pesti ter se vglobil v dnevne in svetovne novice. Otroci so seveda imeli tedaj priliko opazovati vpliv kulture na dejstvu. da jih učitelj vsled časopisa ne muči z onimi neumnimi vprašanji "koliko je 8 X itd., ter da jih gotovo kake pol ure ne bode. To je tudi dobro, da se pokaže otrokom vpliv kulture na drastičen način. Učitelj Srnee je tedaj prav ravnodušno bral najgrozneje atentate na vladarje, in cisto nič ga ni to vzne mirjalo. Kar potrka nekdo na duri in gospod učitelj se strese po vsem telesu. Je pač res Čudno, kako more kakšna malenkost preplašiti največjega junaka. A takrat res ni bila malenkost, temveč gospod nadzornik Pravec je vstopil v sobo, predno je učitelj Srnee mogel reči "naprej". Gospod nadzornik Pravec je sieer le polagoma vstopal v sobo, naprej s tolstim trebuhom,'potem z dolgo brado, potem šele z vsem telesom, a vendar še prehitro za učitelja Srnca,! ki ni mogel odpreti mizinega predala, kamor je želel iz dna srca položiti svoj časopis. Hočeš, nečeš. iti je moral tudi gospodu nadzorniku naproti, pozdraviti ga in ponuditi mu stolico. Časopis je ostal na mizi iu gospod nadzornik Pravec ga je začel že ogledovati z neprijetnim zanimanjem. Tudi učitelj Srnee ga je gledal, njega izdajalca. "Hm, hm!" naredi gospod" nadzornik. čelo se mu zmrači in roka mu seže po časopisu. "Dovolite!" de galantno gospod Srnee in vzame gospodu nadzorniku časopis iz roke. Potem ga docela razgrne ter se obrne proti deei. Oko se mu zasveti in glas mu zazvenči z nekako gotovostjo po zraku: "Tedaj, otroci, kakor sem vam že rekel, to je časopis. Ponovi Jukec, kaj je to?" "Tu je časopis", trnek diskant. "Dobro si si zapomnil. V časopisu tiskajo uoviee. Ponovi. T011-čel:!" "V časopisu tiskajo novice", drugi diskant. "Ce se v vasi kaj zgodi, nam to povedo sosedje. Kaj pa. če se v mestu kaj zgodi.' Nam more to kdo hitro povedati?" "Ne." "Kaj bi moral storiti tvoj znanec iz mesta v takem slučaju?" "Priti bi moral k nam povedat, kaj se je zgodilo." "l'a če ne more?" "Pisati bi mond." "Dobro. V mestu so pa ljudje, ki zberejo vse novice, kar jih zvedo čez dan. potem jih pa tiskajo na takole velik papir, kakor sem vam ga že pi>-icazal. Ta papir se imenuje časopis, in sicer zato. ker pišejo v njem one novice, ki se zgode med tem časom, ko smo mi tu v šoli. Imenuj mi dele elesa. Peter!" "Deli telesa so: glava, trup ter udje. "Kteri del je najznamenitejši?" "Glava." "Dobro; po glavi pač spoznamo rdoveka. Tudi časopis ima. kakor sem >ani že rekel, svojo glavo." (Jospod nadzornik Pravec je strmel. Kaj tacega še ni bil slišal vse svoje žive dni. Ta ubogi zakotni učitelj Srnee je pravi Kolumb na vzgojeslov-nein polju. "Praktičnost šolskega poduka" povdarjajo vsi moderni vzgojeslovei. in tudi on. nadzornik Pravec, jo je povdarjal večkrat ust-meno in pismeno, ne da bi vedel, kaj je s to praktičnostjo pravzaprav početi. Tu je mož. pravi mož, ki živi v duhu času. kaj v duhu času. več se. Ui je duhu časa za tisoč korakov naprej. Vsa čast temu vzornemu uči-telju. In 011 ga je pri vstopu skoraj po krivem obsodil! To treba poravnati. — Učitelj Srnee je žel obilo hvale. — Teden kasneje pa je bilo brati v nekem slovenskem izgojeslovnetn časopisu jedernat članek o praktičnosti ljudskošolskega poduka iz peresa gospoda nadzornika Pravca. Takoj za tem člankom pa je bil ponatisnjen tast op gospoda učitelja Srnca od be-evem lin Dolenjskem. Nnjlepša prilika za onega, kteri želi imeti dom na Dolenjskem. V okolici Novega mesta ne more si kaj boljšega izbrati. Posestvu pripada vse potrebno: hiša, hlev. pod. svinjaki, velik z žlahtnim sadnim drevjem zasajen vrt, njive in hosta. Polje je zelo rodovitno, kjer vse raste. Jaz bivam tu že 121 let in ne mislim več potovati v stari kraj 111 zato svoje posestvo prostovoljno prodam. Skupna eena je 10,000 kron. Natančneje se izve pri: Francis S. Baudek. Lock Box 423. Grafton, Wis. (8-11—5) Rada bi zvedela, kje se nahaja moj brat po imenu MIHAEL CVIL-BAR, doma iz Tomažje vasi štev. 24, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Pred 3. leti je bil v La Salle. III., in od takrat nisem več slišala o njem, če je živ ali mrtev. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, zato prosim cenj. rojake po Z jed. državah, če kteri ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni, njegovej omoženi sestri, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mrs. Annie Prebil, 402 Dorkas Street, St. Louis, Mo. ^ • "(5-8—5) Ker je to prva igra v tnkajšnjej naselbini, zatorej vljudno vabimo ves tukajšnji kakor tudi iz okolice slovenski živelj. Začetek točno ob 7, uri zvečer. — Vstopnina: nn»žki 23e. ženske loe. otroci ">e. Po sledi petje in ples. Za dobro postrežbo bode skrbel (S, 10 & 14 5) ODBOR. POZIV. Dne 24. maja se vrši v Euc-lidu, O.. velik shod. na kterega se vabijo vsi v okolici živeči Slovenci, kakor tudi niii iz Collimvooda in Clevelauda, ker nameravamo zidati novo cerkev, za ktero smo že dobili prostor .brezplačno. Za odbor: John Ivracker, Louis Recher, Frank Berlan, Frank Bait, Frank Pa j k. Frank Koss. John Tofaut. (8-11—5) NA PRODAJ je njiva v Gor. Kandiji ob državni cesti, ki vodi v Karlovec in Zagreb. Meri 1700 štirjaških metrov in je jako pripravna za zidanje restavracije ali kake večje gostilne, osobito, ker se v kratkem v neposrednej bližini dve železnici zidate. Izve se natančneje pri lastniku g. Ivanu Appe, v Kandiji pri Rudolfovem, Austria. Kranjsko. (8-19—5) Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega * 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.f da je to resnica »e jamči $500. Pri na* ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poSiljati. Jakob Wahcic, P. O. Box 6Q CUKVHLAND, OI-IIO. W ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. P^ jasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna iola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, t. (10-4—10-5 POZOR, SLOVENSKI URARJII Na prodaj lepa prodajalna zlatnine in ur, ustanovljena v sredini slovenske kolonije v Clevelandu, O. Obilo poprave ur. Proda se radi slabega zdravja lastnika. Dobra zaloga ur, zlatnine ter prodajalniške oprave. Za podrobnosti se obrnite na: W. J. Riedel, 5915 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. _(2-8-5)_ S* vsebino ta jih. o {lasov al odga-voi'Rt se Qortvitlilfu b* tmdnlfev* NAZNANILO. Od "Mestne hi'anilnice ljubljanske" in "Kranjske hranilnice v Ljubljani" prejeli smo nekaj "Ra-' čunskih zaključkov" za 1. 1907. V teh zaključkih je po številkah ulog označena skupna vrednost vsake posamezne knjige z narastlimi obrestmi vred do 31. decembra 1907 in se lahko vsakdo prepriča o resničnosti vloge. Rojakom, ki so po našem posredovanju naložili denar v gorioznačene hranilnice, pošiljamo te zaključke BREZPLAČNO, ako se nam pošlje 5 centov v poštnih znamkah za poštnino. Frank Sakser Companv. (6-16—5) VSEM BOLNIM SLOVENCEM v Zjedinjenih Državah. KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih nisc mogli ozdraveli. Zakaj bi Vi nadalje bolievali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE — BOLEZNI — PROŠNJA. Obračam se do usmiljenih src naših rojakov, da mi pomore jo iz največje bede. Deset mesecev sem ležal v bolnici in sedaj sem nekoliko ozdravel, a nimam centa, da bi se bolehen preživel. Do smrti bom vsakemu hvaležen, ki se me usmili in podari mal denar siromaku. Darovi naj se pošiljajo na "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y. Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje že naprej John Majdič, North Hospital, Winebago, Wis. (5-16—5) zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri'nas od THEH NAJUCENEJSiH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-sfoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" Iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Je Vaše Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadoblte. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na: AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni« DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko. ilERIKA EUROPE CO. 2128 Broadway, N«w York > v,- . ..^-i,*/ i: ffife&st^ rM. .\vt-v / goslovanska Katol. Jednota. učenca Gartnerja ter mu prodrla plju- vih in časti, ktere jim je narod skazal, ča. Kljub takojšnji zdravniški pomoči ^ ne more omadeževati grob, stoječ ob je učenec ponoči nato umrl. Ta slučaj ( njih strani. Odgovarja li počast Zoli bodi vsem tistim v svarilen vzgled, ki , mišljenju naroda 1 Jaz nimam pravice imajo orožje v roki in ga ne znajo soditi o tem. Vsekako pa sodba dobe Inkorporir^ha dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA- URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9183 Ewing Ave., So. Chicago, IU. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) 0 lav ni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bos 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- IVAN GERM, ock. Pa. ALOJZIJ Y1RANT, II. nadzornik, Cor. lOtli Avenue & Globe Street, out h Lorain. Ohio. JVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik. P. O. Box 641, Eveleth, Minn. rabiti. RAZNOTEROSTI. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, alumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 13S, Burdine, Pa. IVAN N- GOSAR, III. porotnik. 719 High St., \V. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik; oliet. 111. Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Chicago Street, Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna druživa na blagajnika: JOIIN GOUŽE, P. O. Box 105. Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. V>e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov rsi -e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBU-CJ R. 115 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. .Mil- il dobil 11 razni k itd in . V Ameriko. l> ijaio vencev. Petkronski falsifikati po Ij je na 21. aprila se je z ra v Ljubljani odpe-05 Hrvatov in S Slo- zopet krožijo a i -ki okolici. Pred kratkim - prišla neka »tranka k davčnemu uradu na Vrhniki, da bi davke plačala. V to »vrbo je naštela denar, med kterim je davčni oskrbnik »poznal i', zavrnil petkronski falsifikat. •Od pravega petkronskega tolarja se loči falsifikat v tem. da nima čistega kovii-k. _ra leska, pri tem je mnogo lažji, ker >estoja iz *'britan>ke kovine" iu cinka, in končno ima na robu -lal>o uti-njeno geslo. Ker je gotovo več takih t'al>itikatov v prometu, je treba p> -ebne pozornosti, da se občin--tvo iz< gne sitnostim in obvaruje Poskusen samomor. Dne 20. aprila p«»j»oldr.e ~e je ustrelil na Zaloški cesti v Ljubljani v Šarabonovi go»tilni Franc Valenčič, 29 let i-tari pravni praktika rojen v zadal *ri v sprem: nico. Vz Ije in je poskuse r neozdra\ nt pri ljubljanskem -'»dišču. llin-ki Bi>trici. Valenčič -i je ri -t rele v glavo in šel še sam itvn policije v deželno bnlniš-. .i -o mu iz slave že tri krosr-upanje, da še okreva. Povod j .ega samomora je baje huda j ljiva bolezen v glavi, vsled J . na Dunaju Ker jo ni pomoči. Požar. \ na Vrhnik Kulisi eljnn I že v bolnici in je tudi že iskal zdravniške pomoči, dobil, si je skušal sarn od- loči 19. aprila pogorel je ; lesnemu trgovcu Josipu 1 l>o domače Katarinoveu, i kozidee. oziroma le-no -kladišče. Ško-» i de je. ker je bilo na kozolcu tudi veliko krme, na 1 G000 kron. Ustrelil je v Idriji na velikonočno nedeljo 2tletni rtidar Josip Fer-jančič. Popivala -ta s tovarišem čez 1. uro po polnoči, potem se vračala domov. Med potjo je rekel tovarišu. ogo--ti ob velikonočnih praznikih več u-božeev. Letos je pri tem pogoščenju 7tHetnega Alojzija Magri-a zadela I kap. da je bil na mestu mrtev, i Samomor. Obesil se je v zaporu v [Tržiču na Goriškem Josip Baldini. Obtožen je <>1 žene nezvestobe, je bil odveden v zapor pred štirinajstimi dnevi. Ko je sedaj čul, da ga hočejo odvesti v Gorico, si je vzel življenje. Lopovi v pasji lopi. Nedavno so zaslišali prebivalci vile Ricchetti na škorklji v Trstu nek sunder v šetali-šču. Pogledali -hi skozi okno in zapazili v mesečini nekaj moških, ki so -e | pripravljali, da pridejo v vilo. Začeli | -o kli« ;iii na poinoč, in lopovi so zbe-ali. dva pa sta se skrila v lopi za pse Tam -o j prejeli in izročili redarjem. — Blazen oče, ki je ubil svojega sinčka. Nedavno je bil vsprejet v VIII. oddelku tržaške l>olnisniee umobolen Iv. Božač. star 30 let, kmet iz Čeri j pri Žminju t v 1-tri). V besnem napadu blazno:-1 i je isti prijel svojega štiriletnega sinčka z obema rokama, ga vz lig? '1 kvišku in ga potem butnil z vso močjo na tla; potem pa. ker je ul»>ga žrtev kričala radi ludesti, ga je blazen oče prijel za grlo in toliko Časa davil, dokler ni videl sinčka mrtvega. Tamošnji žandarrfd so se pola--tili blaznega morilca in ga takoj po-slali v trža-!io norišuieo. Lloydov remorker se je potopil. Re-morker šr. 0 avstrijskega Llovda ja trčil z vso silo 17. aprila v parnik *Miraz" ter prevrnil in potopil. Strojevodji, ki -ta se nahajala na re-morkerju. so rešili. Cvetke madjarske kulture. V Mi- avi na Slovaškem se je vršil kakor vsako leto tudi lani koncem šoLskega leta izpit. Učenci so po naključju >krasili dvorano z rdečo-belo-modrimi ;raki — s hrvatsko trobojnico. Vsled te " veleizdaje" so bili obsojeni učitelji Pavel Kulisek, V. Lajda in Mihael Simonovič brez preiskave na 15 Ini zapora in 200 K globe. Ravnatelj učiteljišča v Modri je prepovedal si-mvom slovaških staršev vstop v ta zavod, ker nič ne pomaga; madjari-Tsacija nima nobenih uspehov in mi -ami vzgoju jemo izdajalce ogrske /.endje. In Apponyi predbaeiva Bj.'.rn--onu, da laže. Rusija. Ruska duma je dovolila ti,900.000 rabljev za uvedbo splošnih ljudskih šol. To je sicer ubogo mala -votic-a za tako ogromno državo, ka-lcor je Rusija, ktere največje zlo je pon anjkanje nftobrazbe in prostosti, pa s tem je vsak začetek storjen. Pa še v isti seji je zahteval Stolypin trikrat toliko za A mursko železnico, t. j. za podjetje, ki nima v tem trenutku gotovo nikake važnosti za Rusijo. Duma bode seveda rada ustregla tej vla-ilini želji. "Slovo" piše ironično o tem: "Veseli se hrabri Rus ter mirno spi, kakor takrat, ko so delali dolgove. da so zgradili mandžursko železnico. potem v nje obrambo utrdili Port Arthur, potem pa. da bi jo izkoristili — Dalni in v obrambo Dalnega — cusimsko brodovje.'' Za nepotrebne projekte imajo na Ruskem vedno več denarja nego za najnujnejše stvari. Sčuvanje proti pokojnemu Zoli. Pokojnega francoskega romanopi-ea Kn ila Zola so klerikalci in nacijonal- ni šovinisti z a živa tako zelo oljsovra-'i!i. ker -e je p<#tegoval za Drevftissa. da mu tega tudi po smrti ne morejo -e odpustiti. A' parlamentu je bil stavljen predlog, naj se prenesejo smrtni ostanki velikega pisap.dja s [Mtkopali--č-a v Panteon, kjer -o pokopani skoro v-i veliki Francozi. Klerikalci in na-cijoualci -i::itajo sedaj po deželi kogar morejo, da bi izvršitev tega -kle-pa preprečili. Obrnili so sL. tuli na -ina predsednika republike, naj bi tudi on piftestiral proti prenosu Zidovih smrtnih ostankov v Panteon. dobili -o pa tale odgovor: "Ne protestiram. ker spoštujem mrtve, kterih mini bi ne smeli kaliti prepiri živih. Ne protestiram, ker spomina naših mrt- ne more biti merodajna niti za mino-lost niti za bodočnost." V resnici krasen odgovor, želeti bi bilo, da si ga gospoda dobro zapomni in po njem u-ravna svoje vedenje. Razlastitev Poljakov "na Pruakem. Berolin, 22. aprila. Naselbinska komisija je že izdelala obsežne načrte za razlastitev poljskih posestev ter izročila načrte vladi. Najprej pridejo na vrsto poljski graščaki i:i veleposestniki. ki so si zadnja leta kaj sveta nakupili. Manjša poljska posestva pridejo na vrsto šele v nekterih letih. Kazenska razprava proti Miroslavu Sičinskemu in njegovi materi se bo vršila meseca maja najbrie pred poroto v Lvovu. Celibat profesorjev. Pretekli me-ee je minulo sto let. odkar je Napoleon I. dovolil francoskim vseučilišču::l profesorjem ženitev, za kar so -e stoletja 1 h.)rili. Nad 250 let se je sukal strasten prepir okoli vprašanja, ali more vseučilišč ni profesor združiti s častjo -voji gu stanu, |da stori največji človeško slabost s tem. da -e oženi. Še leta 14">2 je izjavila medicinska l'a-kulkda, da ni mogoče zapustiti celibata. ne da 1 >i se pokazalo nizkotno mišljenje. Juridičua fakulteta se je bojevala l-~>0 let z:\ pravico zakona in šele leta 1000 je priborila svojim profesorjem tako pravico. Toda jezikoslovci, humanisti in logiki so se mo-•al: še nadalje tolažiti s samevanjem. Tolažili >o jih s Ciceronovimi aforiz-mi. da mož ne more istočasno pripadati svoji ženi in znanosti. V Iti. stoletju se je zgodilo nezaslišano, da sta se dva profesorja literature oženila. A zasledovalo ju je zato splosiio zaničevanje. Njuna dela je učeni svet za-ličeval. Pa tudi Napoleonovi na-redbi iz 1. 1S(>8 so bili ravnatelji in cenzorji <•(-ar-kih Iicejev in ravnatelji ter profe-oi ii na gimnazijah še nadalje ob-<'jeni k cel: latu. Le s puseb-nim dovoljenjem "z najvišjega rne->ta": mi -c smeli oženili. Prošnja na novorojenčka. Ko se je cesarju Napfdeonu rodil >in. ki je dobil takoj naslov rimskega kralja, naslovila je mlada vdovica. ki ji je mož padel v boju. na novorojenčka prošnjo za pokojnino sebi in svojim peterim otrokom. Cesar -e je smejal od srca ter šel v spremstvu svojih dvor-janikov k zibeli novorojenčka, mu prebral glasno celo prošnjo, nato nekoliko počakal, potem pa sinčka poljubil rekoč: "Kdor molči potrjuje." In pokojnina je bila dovoljena. Živinosdravnik pred 4300 lett V klinopisih babilonskega kralja Hamu-rabija, ki je izdal zbirko zakonov kot ustanovitelj države, govorita tudi dva paragrafa o živinozdravništvu in sicer pravi $ 224; Ako zdravnik za govedo in osle ozdravi žival, mora plačati lastnik zdravniku šestino "seke-la 'i 225: Ako pa—provzroči zdravnik govedu ali oslu težko rano, da ži-vinče vsled tega pogine, mora plačati zdravnik lastniku četrtino cene. — Na drugi plošči istega zakonika se govori posebej o zdravnikih za konje, iz česar je razvidno, da je bila kultura tako razvita, da so imeli za vsako vrsto živine posebne zdravnike; razvidno pa je tudi, kako so Babi lonci cenili živino. Knjigarna Fr, Sakser Co,1 109 Greenwich St., NEW YORK. ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. V. Sbordona od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si Z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v —^__ Slovenski Narod! %£ njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri sc za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na-tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali iaz sel?* srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravih, katčfa za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popdnoma in v kratkem času ozdravim. Mir božji, brošir......$1.00 Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........81.25 Ziuaj iz Bosne......—.60 Voliun (Spion)........—.go Tri povesti grofa Leva Tolstoja..............,40 Mučeuiki (Aškerc) el<*- gantno vezan........$2.00 Ob Zori broš.........—.70 ! Rodbina Polaneških cela izdaja broš......$2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljaml.. .$1.00 Bncek v strahu šalo- iffra................—.35 WINNETOU "•dečl gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00, Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven. Naročilom j© priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštui nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh ceuah že všteta. FRANK SAKSER CO. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno Ie na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravili eni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni eosp6d doktor! Jai se Vam iskreno zahvalim za Vašo* naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer. in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sera bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Velecenlem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vain zahvaljujem, ker ste in i dobra poslali. Sedaj sein popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo uoiuaeojo. VIVO«$»«$» ktero je varjeno iz najboljSega importiranega Češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. CLair Ave. N.tf. Kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. £a vaeblBO tajili OIJ»«OT ■! irormo mm ipnifiiitT« m KOROŠKE NOVICE. "Brat" umorjene srbske kraljice Drage aretiran. V Celovcu se je ua--tanil v nekem hotelu mo^ki. ki je trdil, da je brat kraljice Drag«. Hodil je po mestu in je v trjroviuuh izbiral vsakovrstno bla-o ter naročil, naj »a pošljejo v hotel. Nazadnje ga je opozoril policijski nadzornik, da so bratje kraljice Drage že pomrli v 1. 1903 nenaravne smrti. Na policiji se je dognalo, da je visoki gospod neki pikolo po imenu Sire. Zopet nesreča vsled puške. Nedavno sta »e igrala v Tiibringu ključavničarski učenec Gartner in pomočnik Mo-ser z flobert-pulko. Nenadoma se je iz Orehovelj je p« r pretepu p* pufika sprožila in je kroglja zadela TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor vec obeta ta laže. Jaz šefa tukaj, da pomagam Slovencem! ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol] nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute 30 West 29th Street Mew York City Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od 10 do 12 dopoldne, ter od 8 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do X. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM Itt REKO. Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. raznihso tfo: Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dv» Tijaka imajo brezžični >; j. brzojav: ALICE, .LAURA,] &MABTHA WASHINGTON, |! ARGENTINA. > mmarili majn in Jnnljn se bodeta sforaj B*Te4snemu brodovju pri-drailla fte dva draga nora potniška AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) Kajprrpravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. TRSTA..............................................$28.— LJUBLJANE................................._.....128.60 REKE...............................................$28.— ZAGREBA.......................................... $29.20 KARLOVCA....................................... .029,25 n. BAZBZDd* TRSTA ali RBKB..........................052.50 do 05fe— Parobrod "EUGENIA" odpluje 13. maja 1908. Phelps Bros. & Co^ Gen* Agents, 2 WwMnstoa street. new-york: Karal May; aa "Glaa Naroda" priredil L. P, PRVA KINJ1QA. - PO PUŠČAVI. « o f (Nadaljevanje.) t Kdor bi srledal na orožje, bi smatral Albanija za bolj hrabrega-, vendar eem bil prepričan, da dobri Tržačan s svojo sabljo še ni nikomur upihnil lue življenja; kljub temu pa ženski odgovorim nedoločno: "Nikdar še nisem govoril z njim o tej zadevi." "Kolikokrat si že imel krvno maščevanje?" "Še nikdar. Moja vera mi prepoveduje pobijati svoje sovražnike; njega umori postava." "Ko bi pa sedaj prišel Abu Seif in te hotel umoriti?" "Branil bi se in v slučaju sile bi ga ubil, ker silobran je dovoljen. Toda govorila si o 'očetu sablje'; ali ga poznaš?" ''Poznam ga. Tudi ti si imenoval njegovo njegovo ime; kje si zvedel «anj?" "Nisem samo slišal o Abu Seifu, temveč sem ga celo videl." "Videl? Kdaj?" "Pred nekoliko urami." "Kje?" "Nazadnje na njegovi ladiji. Bil sem njegov ujetnik in sem mu šele včeraj pobegnil." "Kje je njegova ladija?" Pokažem proti strani, kjer s^em slutil njegovo ladijo. "Tam leži skrita v zalivu." "Morda je on sam na ladiji?" "Ne. Šel je v Meko, da ponese velikemu šerifa darilo." "Veliki Šerif ni v Meki, temveč v Taifu. Zahvaliti se ti imam za ■vaino sporočilo. Pojdi!" Nepoznana ženska požene svojo kamelo in zavije eez kratek čas na desno, kjer se je pričel svet dvigati. Ko dospemo bližje, opazim, da se tu nahaja lep granit, kot sem ga pozneje zopet videl v Meki. V neki dolinici j« bilo postavljenih nekoliko šotorov. Pokaže z roko na nje in reče: "Tu prebivajo." "Kdo?" "Beni-Kifr (prekleti), rodu Ateibov." "Po mojem mnenju prebivajo Ateibi v el Zalale, Tali in v el Nobejat "Prav govoriš; vendar sledi mi. Zvedel boš vse!" Pred ?uiori je počivalo okoli trideset kamel in nekaj konj; tropa mrša--vih puščavskih p«*>v je ob našem prihodu divje zalajala, da so prebivalci Šotorov skočili po k/>ncu. Zgrabijo za orožje iu nas bojevito pogledujejo. "Tu počakajte!" reče naša vodnica. Stopi raz kamelo in s* poda k možem. .Niti Halef niti Albani ni slišal mojega pogovora med potjo. "Sidi." vpraša Halef, "kteremu rodu pripadajo ti ljudje?" "K Ateibom." "S -al --en: o njih. Oni so najhrabrejši bojevniki puščave in nobena karava: a r.'. vama pred njihovimi krogljami; ob jednem so največji sovražniki Džeheinov. h kterim spada Abu Seif. Kaj hoče ženska od nas?" "Ne ven:." "1< it .1 p, izvemo: vendar imej svoje orožje pripravljeno, si Ji, ker jim r.e zaupam; oni >o izvrženci in prekleti." "Na čem -i spoznal to?" "A!i ne veš. da vsi Arabci, ki stanujejo v bližini Meke. zbirajo vosek p.->gi.rc-:ih sveč. pepe] iesa in prah kal*>. da .-i z njim mažejo čela? Ti možje p a liis* nama zn ni: pni no smejo v ,Mekn in k svetemu kamni), ker «o pre-ktetl" .... ~ "Zakaj so jih prekleli?" . "" ~ • "Morebiti nam sami povedo." ». , "Morebiti nam sami povedo." - M. iten: je žei:>ka govorila z možmi, nakar se eden izmed njih nam približa. Bil je starček častitljive postave. "A»ah hla^<»?lovi vas dohod! Razjahajte in stopite v naše šotore. Naši gostje ste," Sledi Je zatrdilo mi je pričalo, da smo varni. Kadar zgovori Arabec besedo 'inisatir*. to je crost, se mu sme popolnoma zaupati. Stopimo torej s kamel, nakar nas peljejo v šotor, kjer se vsedemo na preproge in objed-nem nam prine.-o hrane. Me.l jedjo nikdo ne spregovori besedice. Po jedi dobimo vsak pipo in ko jih zapalimo, se prične obravnava. Bilo je nekaj nad dvajset mož v šotoru. Starec, ki je nas pozdravi!, začne: "Jaz sem šejk el urdi, zapovednik šotorov, in moram s teboj govoriti, sidi. Običaj prepoveduje gosta nadlegovati z vprašanji, dasi bi te rad nekaj vpra&al. Ali mi dovoliŠ?" "Dovolim." "Ti si kristijan?" "Da." "Kaj delaš v deželi vernikov?" "Rad bi spoznal deželo in njene prebivalce." Pogleda me z dvomljivim obrazom. i "Jn ko jih spoznaš, kaj potem?" 1' P« i vrnem se domov ?'' "Alah akbar, Bog je velik, in misli kristijanov so nezapopadljive. Ti si moj -ost in verujem, kar praviš. Ali je ta mož tvoj sluga?" Pokaže n a Ha leta. "Or: je moj sluga in prijatelj." "Moje in.e je Malek. Govoril si preje z mojo hčerjo; povedala mi je, da namerava Halef postati hadži in potuje zategadelj v Meko." "Povedala ii je resnioo." "Čakal boš na njega, dokler se ne povrne?" "Kje?" ' * Ne vem.'f "Tujec -i. vendar znaš govorico vernikov. Ali veš kaj je delil?" " Delil . e vodnik, ki mekanskim romarjem kaže svete kraje ter jih vodi po mestu." "I yranij si. T..reman (granatno jabolko), in tvoje trepalnice so kakor listje el semt (akedje). Moje ime je Halef Omar ben hadži Afoul Abbas ibn hadži Davud al Gosara, in če morem, spolnem tvojo prošnjo. Oči mojega Halefa so se bleščale, pa ne samo kot nur el kamar, temveč kot nur el šems (solnčna luč). Njegova navdušenost je pričenjala vzbujati pri njem poetično fantazijo; morebiti se je nahajal pred brezdnom istega prepada kot njegovi ranjki pradedje, ki so na potu v Meko se poženili rn svetega mesta nikdar ne videli. Deklica odide in šejk vpraša: "Kako si se odločil?" "Vprašaj mojega gospoda. Če mi on ne odsvetuje, spolnem tvojo željo." "Tvoj gospod je že privolil." "Tako je!" potrdim. "Toda povej nam. zakaj potuje ta dekliea v Meko in ne gre v Džido, kjer bi si najela delila?" "Ali poznaš Ahmet Izzet pašo?" "Governerja v M-eki?" "Da, moraš ga poznati, ker vsak tujec, ki pride v Džido, se njemu predstavi ter ga prosi za varstvo." "On prebiva torej v Džidi 1 Jaz nisem bil pri njem, ker ne potrebujem pomoči in varstva Turka." "Ti si sicer kristijan. vendar si mož. Varstvo paševo se dobi le za dobro plačilo. Da, on ne stanuje v Meki, kjer bi moral, temveč v Džidi, kjer je luka. Njegova plača na leto je milijon pijastrov, toda on jo zna petkrat pomnožiti. Njemu mora plačati vsakdo, celo tihotapec in ropar, in raditega stanuje v Džidi. Povedali so mi, da si videl Abu Seifa?" "Videl sem ga." "Ta ropar je dober znanec paše." "Ni mogoče!" "Zakaj ne? Kaj je boljše: ali tata umoriti ali ga pa pustiti pri življenju. da mu plačujejo del svoje tatvine? Abu Seif je Džehein; jaz sem Ateib. Oba rodova živita v smrtnem sovraštvu; vendar se je predrznil priplaziti se do mojega šotora in mi ukrasti hčer. Prisilil jo je, da je postala njegova žena; toda nekoč mu je ušla in dospela k meni s svojim otrokom. Videl si ženo in otroka; z mojo hčerjo si govoril i/i unukinja je bila pravkar v šotoru. Od tega časa ga iščem, da z njim obračunim. Nekoč sem naletel nanj: bilo je v palači governerja. Ta je čuval roparja in mu pustil pobegniti. medtem ko sem jaz pri vratih preža! nanj. Pozneje nekoč n:e je poslal šejk naše-a rodu v Meko, da prinesem tja darila. T'taboriH smo se pri vratih el Rameh: tu pride Abu Seif s svojimi ljudmi; hotel je vstopiti v sve-t išče. .Teza nif pograbi; napadeni ga, dasi je v Meki prepovedan vsak prepir. Nisem ga hotel ubiti, temveč ga le prisiliti, da gre z menoj ven iz mesta. kjer bi se borila. Brafiil se je in njegovi ljudje so mu pomagali. Vnel -e je TK)j. ki se je končal s tem. da so nastopili evnuhi, nas zaprli, njega pa -pustili. Za kazen so nam prepovedali obisk svetih krajev. Cel naš rod je bil preklet in nas .ie duiora! izobčiti, če se je hotel znebiti prekletstva. Toda maščevali se bomo in zapustili okolico. Praviš, da si bil jetnik Abu Seifa?" "Pa." "Pripoveduj!" A" kratkem mu povem cel dogodljaj. _ "Veš li natanko za kraj. kjer je njegoya ladija?" "Celo po noči bi ga dobil." (Dalje prih.) Cenik: knjig, katere se do"be V zalogi ENO LETO MED INDIJANCI, 20«. ERAZEM PREDJAMSKI, 16«. 4KI 2De. 4V8TAHLIA 15*. PABIOLA, 60c. xivNfc&Ai. .a ono* aw. JEORCrE STEPHENSON* a« nie, 40a. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. H KLOHCKK. LN fc^aJUUfeCKK i it* GOZDOVNTK, 1 mwmakm, 78«. 4KOF HADBCO HJNJDVIKA, bandxtvTft — ia. ljfa. HIJtJLAXDA jn» IVAN RESNIC0TJT7B 20a. IZANAMI, mala Japooka* Ma. IZDAJALCA DOMOYTNB ft*. IZGUBLJENA SBJ5ČA 20». rZCDOR. pohodni *mmt, 2»o. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL 20a. JURČIČEVI SPISI, 11 ireskov, umetno vesano, vaak sveaak «1.00. KAKO JE IZGINIL GOOD KAKO POSTANEMO STARI 40«. KAR BOG STORI JE VSE PRAY, 40e. KN«Z ČRNI JOKU Stta. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20o. KRVNA OS VETA, 15«. MAKSIMILIJAN I., eeaar mahikan ski. 20e. MALA PESMARICA 30«. MALI VITEZ, 3 »vaški, skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC 20«. MARIJA, HČI POLKOVA, 20a. MARJETICA 50e. MATERINA ŽRTEV 50«. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MtKLOVA ZA T.A 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POfiTENJAKOVlC 20«. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40«. Mit T VI GOSTAČ 20e. MU CENIKI, A. Aškerc, elegantno vez., $2.00. NA INDIJSKIH OTOCEH 25«, NAJDENČEK, 20e. NA PRERIJI 20e. NARODNE PES3II, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsaki 20e. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI 20«. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vaak 20«. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NI^GODA NA PALAVANTJ 20e. j NIKOLAJ ZRINJSKI 20c, OQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V- SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-ŠČINE BREZ UČITELJA 40e. MOLITVENIKI: DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARUA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnj« $2.00, vezano v dagria f 100. vezano v platno 75«. KLJUČ NEBEŠKIH VKAf. f—» v slonokost $1^0. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, slata obreaa OOe. SLOVENSKA KUHARICA, Plei- weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brofirovano 80«. SPTSOVNTK LIUBAVNIH IN ŽENI TO VANJ SKIH PISEM 25e. VOŠČILNI LISTI 20«. NEBEŠKE ISKRICE, vesase v pUt- ZBIRKA LJUBAVNIH IN SiNUBIL- no 50e. OTROŠKA POBOŽNOST 25«. RAJSKI GLASOVI 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino verano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70«., slonokost imit. $1.50. vezan UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, 20c. ABECEDNIK NEMŠKI, A TTNOV NEMŠKO - ANOLEŽKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-SIvEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDR.ISS DER SLOVENI-StllEN SPRACHE, vezan «1.25. :,'rHI HACUNAR. wu*.mn FTRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ-GOVORI, vezano 50e., nevesano 40e. KATEKIZEM mali 15«., veliki 40« NAVOD1TX) ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 76c. PODUK SLOVENCEM ki se hoSejo naseliti v Ameriki, 30e. PRVA NEMŠKA VADNICA 36e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, Ano vesaa $3.00. NIH PISEM 30«. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30«. ZGODBE SV. PISMA stare in nove zaveze, vez. 50c. ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 30c. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETCLN1-CO 10«. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. nevez. 70ol BARON TRENK 20«. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20«. BOJTE K, v drevo vprcženi vites, 10c. BOŽIČNI DAROVI 10«. BUCEK V STRAHU, 35e. BURSKA VOJSKA 30e. CERKVICA NA SKALI, 15«. (TESAR FRAN JOSIP 20o. CESARICA ELIZABETA, 15e. CIGANOV A OSVETA 20e. CVETINA BOR.OG RAJSKA fOe. CVETKE 20«. ^AS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE, 20c. DAMA S KAMELJAMI, lino vez. $1.25. OARINKA, MALA ČRNOGORCA 20«. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20«. DOMA IN NA TUJEM 20«. DOMAČI ZDRAVNIK po Kadppn MTMtO SAs. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20«. OB TIHIH VEČERIH 70«. OB ZORI. 70c. ODKRITJE AMERIKE 40c. PAVLIH A 20e. POSLEDNJI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20«. PRED NE v IHTO 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKL 30e PRI SEVERNIH SLOVANIH 30c PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20«. OPOMBA. Naročilom j« prOoii pofitni nakaznici ali poStnih že všteta. PRI VRBOVČEVEM GROGI 20«. PRST BOŽJI 15c. REPO ŠTEV 20c. RINALDO RINALDINI 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA 40«. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki f2.50. RiOPARSKO ŽIVLJENJE 20«. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJE V PODOBAH, male. 15«. SANJSKE KNJIGE, velike, 30«. SENILdA 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO 30«. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20«. SPISJE 15«. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE 25«. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20e. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20«. t STEZOSLEDEC 20c. STOLETNA PRATIKA 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC 20«. STRIC TOMOVA KOČA 40«. SV. GENOVEFA 20c. >V. NOTBURGA 20c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 svezka, vsak po 20«. ŠALJIVI SLOVENEC 75«. ŠTIRI POVESTI 20«. rEGETHOF, slavni admiral, 20«. TIMOTEJ IN FILOMENA 20«. nSOČ IN ENA NOČ, 51 av«ck U)W.*TJ\. TOURAINE 1L jTin. 1908 La Bretagne 18. jun. 1908. 25. juu. 190«*. 2. julija 1908. 9. julija 1908. 16. jul. 1908. Tukaj živečim bratom Slovencemin Hrvi tom, kakor potujočim rojakom, pripore tam svojo moderno gostilno, pod imenon "Narodni Hotel,"ns 709 Broad St., edei najvetjih hotelov v mestu. ^.Na cepu imam vedno uvežepivo, najbolj ee vrste whiskev, kakor naravnega dot napravljenega vina in dobre emodke. a razpolago imam čez 25 urejenih sol za prenočitev. — Vzamem tudi rojake -stanovanje. — Evropejska kuhinja 1 Za obilen poeet ee priporočam odani Bofco Gojsovlč, JobnstavB, Pa. „?.astPriJ1., Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete io pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaS naslov in dobite takoj ? raatonj našega tobaka za cigarete -^ ali pipo za vxorec in tudi naS cenik, A da se prepričate o finoti istega. Vsi L J J ljudje morajo naš tobak poskusiti, f[ « da ae prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: II | ADR1A TOBACCO CO. T 1265-G7 Broadway, N«w York. JOHN VKNZUU IW7 E. 62nd Street. N. Clevclaml, Obla izdelovalec JcrAnjskih in neroSkih H A R M O IN I K«. Delo napranm 1.1 zahtevanie naročni-kov. Cene so pn.nerno nizkr, a dela trpetna in dobro. TnVrstni oo f22 do $46. Ploiče so iz naj boljšega^cinaa. Izdelujem tudi plošče iz aiummija, nikelj*) ali medenine. Cena trivTstnim te od $45 do $80. J Elegantna ura za $3.75. Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam UL'aja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki -je eicer vredna Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in pre. mika kazalce, z rubini v kolesju in na. tančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. rišite, če želite rnožko ali žensko verižico. Naslovite: M. C. Farber, 218, 225 Dearborn St , CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Zu iSraddock, 1'a.. in okolico je naš. pooblaščeni zastopnik Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock. Pa., ki pobira lian h-ni no za '•filas Naroda" in knjige, vsled česar ca rojakom najtopleje prijx)roeamo. Uju-avništvo '4Glas Naroda". JOHN KRAKER EUGL1D, O. POSEBNA PLOVITBA. Krasni nou parnik na dva vijaka 11 Chicago" odplove dne 20. junija t. 1. opoludne iz piera Št. 84 North River, blizo 44. ceste. SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA ! Cena drugega razreda do Havre: $55.00 in višje. . firnika s zvezdo zaznamovani imajo po dra rijaka. M* "VV® Kozmlnski, froneralni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chicago, Priporoča rojakom svoja izvrstna* VINA, ktera v kakovosti nad kril ju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VE0 $2.50 galona. DROŽNIK $2.7* galona. — Najmanje pcJbde za žganje so 41/2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrslaa tropavJca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO salon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na« ročniki dopošljejo den&r, osiro* ma Money Oraer. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, S an Francisco, CaL / ___________ _____:______