Inserati se sprejemajo in velja tri« topna vrsta:
8 kr., če Be tiska lkrat, t, ,, n »• ^ i» „ „ ,, ,, J n Pri večkratnem tiskanji eena primerno zmanjša.
R okop Iti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija na velikem trgu h. štev II. nadstropji.
Političen list n slovenski narod
Po polti prejeman vel)at
Za celo leto . . 10 gl. —	kr.
Za poileta . . 5 „ —	„
Za četrt leta . 2 „ 50	„
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40	^
Za pol leta . 4 „ 90 „ ' > Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan ve\j4 60 kr. več na leto.
VredniStvo ua velikem trgu b št. 9, v II. nadstropji.
Izha|a po trikrat na teden Ib sicer v torek, četrtek in soboto.
Kaj tudi tare našega kmeta posebno blizo Ljubljane.
Večkrat že Bmo na tem mestu govorili o nadlogah in potrebah nadih kmetov ter navedli veliko vzrokov, ki so jim na poti, kterih bo pa krivi nekaj sami, nekaj pa drngi, zraven pa še dandanašnje razmere, ki so vsakemu stanu bolj ugodne, kakor kmetiškemu. In zakaj? Zato, ker ljudje vidijo in slišijo, ter zvedo, da ima najslabše in najtežavneje življenje ravno kmet, ki pa je vendar-le temelj življenju vsake države. Brez kmeta ni gospoda, to velja povsod, poBebno pa še v Ameriki, kjer je gospod vsak človek, ki kaj dela, a nobeden drugi nič.
Mesta vlečejo ljudi iz kmetov oa-se. Mesto pomeni zdaj na kmetih toliko, ko beli kruh; zato se vsak in vsaka, če le količkaj more, potegne v mesto, kjer misli priti do belega kruha. Nasledek tega je in mora biti ta, da kmet, to je temelj države, zgublja čedalje več delavnih rok in da mora te roke, če jih sploh dobi, drago plačati celo predrago. Ia zakaj je to? Pač je resnica, da vsak rajši Bluži Bi svoj kruh na lajši način, če mu treba ni, ne bo se potil, marveč bolj polagoma delal in to tem rajši, če vidi, dB pri tem še vživa več časti ali pripoznauja, nego če bi pri kmetu služeč hodil po njivi za volom in konjem ter vibtil cepec in pri tem pa še jedel malo za-beljene štruklje in vodo pil; mar gre v mesto, se „vdinja', tu ali tam za hlapca, služabnika, strežnika itd. in ni mu treba toliko trpeti, kakor na kmetih, pa vendar lahko jč bel kruh, ne pa črnega.
Kar tu rečemo o možkih, velja še veliko bolj o ženskih. Ne maramo povdarjati, da je pri nas ženaki spol bolj nBgnjen k brezskrb-
nemu in dobremu življenju, da toraj ie tje sili, kjer je manj dela, a boljšega kruha. Dokler se našemu kmetiškemu dekletu ne pokaže „beli hlebec", je že še doma zadovoljna-, brž pa, ko se ji to pokaže, se koplje iz svojih razmer in sili v mesto, bodi si za posla ali pa za delavko v kaki fabriki, kakor je zdaj cigarna fabrika.
Res, človek se mora čuditi, da v take fabrike vse vre. Tu vidiš dekleta najmlajših let v družbi takih, ki so vse človeško življenje že poskusile in bo ga deloma že Bite. Bodi si potem nadzorBtvo še tako strogo — kar pa menda ni in tudi Bkoro ne more biti, kuga pride in ee prime skoro vsake, da je tako revše večidel zgubljeno in celo Bkoro tudi pogubljeno.
„Kaj pa to škoduje kmetu ?'• — bo morda kdo prašal. A to bo prašal le kdo, ki ne ve, da se s tem odtegujejo delalne moči zemlji, ki mora vendar največ davka dati v državno blagajnico. To čutijo posebno kmetje biizo meat, kjer je kuj fabrik, vzlasti okoli Ljubljane. Kmet mora delalke predrago plačevati, če jih Bplob dobi, ker vse dere v ljubljansko cigaruo iabriko ali pa v privatno službo v mesto, če si le količkaj upa. Se ve, tako težko ni treba delati, kakor na kmetih, pri tem se pa še „beli kruh" zasluži. Zato ostanejo doma in pri kmetu v službi le ženske, ki se ne morejo v mesto ka'i spraviti, in da take za delo tudi niso posebno dobre, bo lahko vsak verjel. Iz tega izvira, da mora kmetič delalne roke drago plačevati, če jih sploh dobi, in pa še nekaj druzega, kar pozneje navadno najprej občino, potem pa tudi njega zadene, ker mora ne le državne in deželne, ampak tudi občinske davke plačevati.
Skoro vselej je namreč tako, da oseba — bodi Bi že možka ali ženska —ki se podd brez posebnih in potrebnih vednosti iz kmetov v mesto, tam zapravi Bvoje duševne in teleBne moči ter VBa onemogla pride nazBj v občino, ktera mora potem z&-njo skrbeti. Večkrat pa ne pride le sama, ampak prineBe še kaj majhnega Beboj. Le maloktera ostane v mestu in si dobi pot življenja zavarovano, da potem ne pride rojBtnemu kraju na rovaš.
To je veliko zl6, kteremu pa vsaj zdaj prave pomoči še ni. Po naših poBtavah sme namreč vsak človek, da je le odraščen ali mu stariši dovolijo, iti kamorkoli in cel6 župan mu tega ne more braniti. To je pa slabo za kmeta, vsaj nam je pravil eden teh revežev iz ljubljanske okolice, da ima tri bčere, ki hodijo v cigarno fabriko, domd pa mora imeti deklo in delalke najemati, ker hčere nočejo opravljati kmetijskih del. Kakor je zdaj, se pač ne da pomagati, treba bi bilo kake posebne poBtave o tem, kajti resnica je, da kmetje trpe na tem, da jim delalci vhajajo v mesto, kjer ob lajšem delu žive bolje, če tudi pozneje pridejo morda občini zopet na hrbet.
Resnica pa je, da ljubljanska okolica silno škodo trpi vzlasti po cigarni fabriki. Mesto pa ne, kajti ravuo iz prej navedenih vzrokov se je toliko ženBk iz kmetov nabralo v mestu, da jih je za vsako reč preveč. Poslov se ne manjka, pač pa dobrih, druge pa Bi pomagajo kakor vedo in znajo. Da pri tem tudi morala, t. j. nravnost trpi, se razume samo po sebi. Saj še tako zvane „inteligence" preveč prihaja a kmetov v mesto. Drug drugemu na poti, čemu toraj še ljudi, ki bi bili veliko bolj potrebni in koristni kmetu za obdelovanje zemlje, kakor pa v mestu, kjer delan) večidel le gnoji
Prehod Venere mimo solnca 6. decembra 1882.
Letos prinaša nam Nikolajev dan nekaj posebnega, čeBar vsaj nam ne bo nikdar več prinesel. ReB da ne podaja otrokom kake nenavadne preprijetne igrače, pač pa trd oreh zvezdoznancem, oreh ki hrani v Bebi sladko jedro. Menim namreč prehajanje Venerino, ktero je „Slovenec" že v zadnji številki nekoliko omenjal. Naj o t<5 znameniti prikazni fie jaz zapišem par besed.
Planet Venera, ki je v poljudnem govoru znan pod imenom ,,zgodnja dauica" ali pa „večernica" bo zlasti zvezdoznance zanimal. Kakor znano, je Venera notranja premičnica, ker stoji bližje Bolncu, kakor zemlja. Venerino pot tedaj zemeljska draga popolnoma oklepa. Pogosto se toraj prigodi, da pride Venera pri Bvojem tekanji okoli solnca med zemljo in med solnce. Kadar se to zgodi, pravimo, da je Venera v notranjem Bhodu b solncem. V tak notranji Bhod prišla bo Venera tudi jutri, le da ima ta shod še to po-
sebnost, da bo Venera kot Črna pika videti na solnčnem telesu. Vstopila pa bode za opazovalca v Ljubljani ob 2 un 56 min. 17*34 sek. Ob tem času stikala se bodeta zunanja robova solnca in Venere. Od znotraj se bodeta pa Btikala robova ob 3 uri 16 min. 52 34 sek. To dvoje videli bomo tudi pri nas, ako bo ugodno vreme. Cele prikazni pa, ki traja okoli 6 ur in pol, pri naB ne bo mogoče opazovati, ker solnce kmalu po štirih zaide. Od začetka do konca pa bo videti ta pojav le v južni Ameriki in v vzhodnem delu severne Amerike. Zato je tudi Angleška (protestan-tovska) vlada poslala dva učena oo. jezuita v Rio-Negro v Patagonijo (v južui Ameriki) opazovat to znamenito prikazen. So li druge vlade tudi kaj storile, mi ni znano. BrazilijBki cesar, ki je znan kot zvezdoznanec bo tudi lahko svojo Bpretnost pokazal.
Marsikomu zdi se znabiti Čudno, kaj da se učeni Bvet toliko ukvarja z Venerinim prehajanjem, kaj more pač na tem biti? Oči se hitro napasejo in s tem Bmo pri kraji. Vendar, ue tako hitro I To prehajanje je za zvezdo-
znance silno važno, ker podaja nam najboljše sredstvo, preračuniti, kako daleč da je Bolnce od zemljo oddaljeno. Zlasti dobro porabili so zvezdoznanci zadnje prehajanje 9. decembra leta 1874. Še le od tega časa vemo nekoliko natančneje, kako velika da je oddaljenost zemlje od solnca. Opiraje Be na te opazovanja so preračunih, da znaša solnčna paralaksa 8-88 Bek. Iz tega sledi, da znaša srednja oddaljenost solnca od naB v okroglem številu 19*9 milijonov zemljp. milj. Ako tedaj meri navidezni premer 32'0'9', meri pravi premer 185.500 zemljp. milj. — Ako bi bilo solnce votla kroglja in ko bi v središče te krogle postavili zemljo, Bmel bi naš meBec namesto 50 000 zemljp. milj oddaljen biti 90 000 in vendar bi imel v ti velikanski kroglji dovolj prostora, da bi se sukal krog nje.
Da je mogoče vbo te rezultate dobiti, pojasnim naj č. bralcu b poskusom, kterega vsak sam lahko napravi, kadar hoče. Načelo po kterem se opazuje, je prav jednostavno, pri-prosto. Ako držiš palec pred jednim očesom in drugo oko zatisneš, pokriva tvoj palec del
To je huda,rana kmetu, o kteri bomo c priliki še natančneje govorili.
Politični pregled.
V Ljubljani 4. dooombra.
AvNtrijHke dežele.
„Valerlnn«l'k prinaša v št. 334 v nedeljo 3. decembra to-le:
G e e h r t e II e d u c t i o a.
l)ie „N, fr. PreBse" bringt in einem drei volle Spalteu aut>fiillt)uden Leitartikel ihres getitrigen ,,Morgenblattes'' die Nachricht, dana icb aus dem Abgeordnetenhause ausscheide, um \vieder einen Statthalterposten anzutreten. Icb bedauere deti Kffect der hieran gekniipfcen Betrachtuog durch die Frklftrung zerstoreu zu mumen, dass obge Nachricht vollkomtneu er-fuuden ist, uud nach meinen Ioformationen, die vvemgstens iu diesem Falle verlsuslicher »ein dtirften, als jene der „N. fr. Presae", die hohe llfgierung hiedurch ebenaosehr iiberrascht wurde, wie leh selbst.
Mit der Bitte, diesen wenigen Zeiien einen Platz in ihrem Blatte zu gonnen.
Wie n 2. December 1882.
Graf II o h e n \v a r t.
Dunaj jc v iievttrnogti. Pa saj ni Turk pred Dunajem ali »everni stric. — I kaj šel Ministerstvo je privolilo privatno češko šolo na Dunaji, in zarad tega toliko hrupa Da molčimo v Dunajčanih, ki bo vendar le nezavezm od vlade, omenimo le, da tudi c. k. deželni šolski Bvet ugovarja zoper to šolo, in Buče in obrača paragrafe, da bi dokazal, da take šole na Dunaji ni, da, še celo zoper poBtavo je. Vidi ee iz tega, kako Be §§. dajo različno sukati in po okolišinah zavijati, pa tudi koliko pravice, da ne rečemo krščanske ljubezni, je pri teh, ki toliko vpijejo o zatiranem nemštvu, čehom pa, ki jih je blizo 100.000 tisuč na Dunaji, še ne privoščijo zasebne elementarne šole, v kateri gotovo ne bodo nemščine zanemarjali, ti mveč se bolj temeljito v nji poučevali, — Pri tem se pa le čudimo c. kr. urad nikom v deželnem šolskem svetu, ki ugovarjajo in Be vzdignejo pri tej stvari zoper svojega prednika c. k. poučnega ministra in ga hočeji poučiti, kako se morajo razumeti državne šolske postave. Raj se bomo temu čudili, kaj tacega in enacega se je zgodilo že tudi ua Kranjskem.
\ tirolskem deželnem zboru bo sprejeli 1. decembra vbo nasvete pomočnega odseka, da se namreč deželi pomaga iz državnega
premoženja, da se oproste davkov kraji naj
huje prizadeti, poleg tega so še sklenili praznovati praznik sv Janeza Nepomucena v nedeljo, ki pride po tem prazniku po vsi deželi; deželnemu odboru se naroča, da se tega dogovori z škofijskim rejništvom.
Železidfrn lu telcKrafav i»oIk. Iz obravnav v delegacijah ae je zvedelo, da vlada misli tudi osnovati tak polk. Tega polka še dosihmal ni bilo, dasiravno je Avstrija prva država, ki je v vojski železnice prav izdatno rabila. To se je zgodilo vzlaBti 1. 1859, ki so iz severne monarhije drle vojne v Italijo, tako urno, da dosihmal ni bilo še kaj tacega slišati. Za vojaško poslovanje pri železuicah so bili dosihmal lo inajhui „bojni železnični oddelki", ki so bili sestavljeni iz vojakov in nevojakov. V miru je imel ta oddelek 10 častnikov iu 345 mož iz zemljemercev in zemlierovov. Bojuih telegrafiških oddelkov pa o časih miru ni bilo, le v zasedenih krajih so jih vojaki postavili za Bvoje jioslovanje. Nov polk bode pa oboje poslove prevzel. Podlaga polku bode 8 kom-panij iz zemljemercev (Geuietruppe) 499 mož, temu pristopi še 56 mož iz zemljerovov Pionire), in oddelki bojnih železmčnih oddelkov v zasedenih deželah. Polk bode tedaj imel 2 bataljona po 4 kompauije in v mirnih časih naslednje častnike: 1 polkovnika 1 obrist-lajtnanta, 1 majorja, 8 stotnikov in drugih viših in manjših čaBtnikov, VBega Bkupaj 890 mož. Od tega bode 1 bataljon 18 častnikov in 414 mož umeščenih v zasedenih deželah, da opravljajo službo na vojaški progi Doberlin-Banjaluka in na ozkotirni žeieznici Brod-Sarajevu in da oskrbujejo telegrafiške črte, ako bi bilo treba Drug bataljon in polkovni štab ostaneta < monarhiji Kompanije tega bataljona sme vojuo ministerstvo porabiti tudi pri državnih in pri vatnih železn cah. — Vsak bataljon ima samo-utalno telegrafiško šolo. V vojskinih časih je telegraf razdeljen v bojni telegraf prve vrste za nadpoveljništvo, v drugo vrsto za poveljniške armade in v založni telegraf, to razdeljenje se ne Bpreminja po novih določbah. — V služ benih ozirih bode povel ništvo železničnega in telegrafovega polka podložno načelniku gene ralnega štaba, dos hmal je bil podredjen le polk pionerjev.
Vnanje države.
I» IVtrosratla se piše, da so ne miri dijakov v Petrogradu, v Charkovu in v Kaminu v zvezi bili z gibanjem anarhistov po drugih deželah. Zato se lahko razume, za kaj so pokbcali toliko vojakov. Vodje anar
okolice, n. pr. kak zvonik. Pomakni okno le nekoliko v stran in prst zakriva ti že kak hrast. Ta hrast in zvonik sta toliko dalje drug od druzega, kolikor bližje očesa palec držiš; seveda, ako si obakrat enako daleč pomaknil svoje oko. Iz tega vidiš, da je tukaj stanje predmetov v nekaki medsebojni zvezi. Ko bi ti bila znana oddaljenost dreves, bi lahko sklepal, za koliko da be je tvoje oko premaknilo pa tudi narobe. Misli si sedaj namesto palca Venero — ker njena oddaljenost ob času prehajanja nam je znana — in lahko boš umel, da bo opazovalec v Ljubljani prej videl Venero stopiti pred eolnčno ploskev, ka kor opazovalec v Quitto. Iu iz te časovne raz like da bc z veliko gotovostjo sklepati, koliko da je solnce oddaljeno. Na ta način dobimo Bicer le razliko med solnčno in Venerino paralakso. Toda iz te razlike se labko prera čuni paralaksa za solnce posebej. Ti računi bo zelo težavni in teško je vse natančno raz-tolmačiti. Natančneje podaja nam vsaka ob-
širnejša zvezdozuanska knjiga, kdor se hoče bolje poučiti, naj vzame to ali ono knjigo roke. —
Da je pa za zvezdoznance silne važnosti, vedeti oddaljenost Bolnca od zemlje, prihaja od tod, ker je oddaljenost merilo, enota, b ktero merijo zvezdoznanci daljave v svetovnem prostoru, kakor meri kupec svoje blago z metrom. —
Venerin prehod more pač komaj polovica ljudi videti; v tem oziru smo mi bili Brečucji, ker videlii smo ga leta 1874 in videli ga bodemo tudi jutri. Zastonj pa bomo potem pričakovali to prikazen. Ker mimo solnca šla bo Venera sa-daj prvič še 8. junija 2004, potem 6. junija 2012, 11. decembra 2117, 8. decembra 2125, 11. junija 2247 i. t. d.
Kdor tedaj hoče to prikazen videti, naj vzame daljnogled v roke in naj si jo ogleda jutri. Ker potem treba bode čakati 122 let, čeBar gotovo še naša najnežnejša mladiua doživela ne bo.
kističnih razbuk bo nameravali še kaj drugega, kakor samo razbuke dijakov , a policija je za to zvedila, in zaprla dva inozemska hujskača v Puškinovi ulici št. 2. Kakor se kaže, hotla sta ta dva tudi delalce nahujskati po predmestjih. A oblasti so temu zaprečile in vojaki so bili pripravljeni po kosarnah. Zaprta sta Krmne in Landau. Iz Gharkova in Kasana bo čujejo prav žalostne vesti. V Charko so delali barikade, ranjenih in celo usmrten h je bilo več oseb. Tudi v Kasanu je bilo bolj resnobno, kakor se je mislilo od kraja. Rektorja vseuče-išnega, profesorja Firsova bo napadli dijaki, ki so tudi pobili vsa okna v vseučelišči. Potniki pripovedujejo v bojih ]>o ulicah. Mogoče, da je veliko pretiranega, a ljudje vse to radi verjamejo in naprej trosijo.
V 4'uritfru«iu jo bilo slišati o zarotj zoper sultana. Gotovo je to, da bo odpuščeni nekateri ministri, meBto njih prišli so drugi na ministrske stole. Polk dragoneov Čerkesov, je odpravljen, prepeljali j h bodo v Trebisond io od tod v njih domovino. Sultan menda vidi, da mu ue cvei6 rožice, prestrašen človek pa povsod vidi strahove, in se loti sedaj tega, sedaj unega, da bi si pogum naredil.
1» lllma 26. nov. (Vtrld.J Laško državno zbornico so otvorili brez službe Božje, ne zdi se jim potrebno, Boga klicati na pomoč tedaj pa tudi brez strahu prelomljajo božje in cerkvene postave.
Dosihmal še nimajo važnih opravkov, temuč lo formalnosti, vendar so v nedeljo po-poludan (26. uovembra) imeli sejo brez vsake potrebe, mnogo vradmkov je bilo ob počitek v nedeljo. V teh treh dneh, odkar zborujejo, se še ni zgodilo nič posebnega, razun da so radikalci, republikanci in socijaliBti združeni ua skrajni levici pri volitvi za podpredsednika glasovali za republikanca B ert a ui in tako svojo moč — 47 mož — pokazali, manjšina sicer, pa bode dala vladi dosti opraviti. Za predsednika jo bil izvoljen Farini, od njega je znano, da ima monarhijo za potrebno zlo, da Be ustanovi in zdržuje jednotna država, ki pelje do ljudovlade. Dobil je izmed 405 glasov njih 386; glasovala je zanj tudi desnica, ker je bil dOBihmal še dosti pravičen članom skrajne levice , ki ga imajo za svojega skrivnega zaveznika. Pri volitvi štirih podpredsednikov že ni bilo take večine, naj več glasov je bilo 284, a naj manj 198. Tako imenovani ločenci (dissedenti) skoraj VBi iz južnih dežel, so volili svojega vodjo, vojvodo San Donato 68 glasovi, radikalci pa svojega Bertama 47 glasovi.
Radovedni so bili, kako se bodo vedli Bocijaldemokratje, pričakovali so škandalov zarad prisege. V drugi seji 24. p. m. je prišel socjaldemokrat Bosdari iz Ankone, in ko ga je predsednik nagovarjal, da naj priseže, je rekel: prisezam, a hočem govoriti. Od vseh strani vriš in hrup, in ko Be je polegel, reče predsednik hladno: sedaj ste prisegli, govorili bOBte tačas, kedar Vam bodem dovolil. 25. p. m. je prišel glavni agitator internacijonalcev Andrej C os ta in je brez ugovora prisegel, a v iBtem času je razglasil v ,,Capitale" pismo, v katerem imenuje prisego prazne besede, katere je prisiljen izustil, a zarad tega ni dolžan tako ravnati; naznanil je tudi, da boče o bvo-iem času nasvetovati, da se ta prazna komedija „politična prisega" odpravi. — List je bil zaplenjen, ko je bil že povsod razširjen „Ca-pitalo" je prinesla 2G. p. m. članek o prisegi, kjer oponaša in sicer po pravici privržencem kraljeve savojske oblasti, da so tudi oni prisego, katero so prisegli svojim vladarjem, pre
lomili, ker bo delali in rovali zoper nje. 30. novembra pa je bil škandal v zbornici, ko poslanec Falleroni ni hotel priseči. Predsednik mu je rekel, naj priseže, a on, da ne I Velik vriB! Predsednik mu reče: častivredni Falleroni, pred postavo smo vsi jednaki; ker se hranite priseči, pojte veni Falleroni: ljudstvo me je poslalo, ne umaknem bo. — Primejo ga potem za pazduho iu ga ven peljejo. J Ko odhaja, zbornco psuje.
O riiNkili odno^njlli piše ,,Tribune", tedaj časn k, ki ni Slovanom sovražen, tako-le: Stanje na Ruskem je in ostane neizrekljivo žalostno , ni treba barve zarad lepšega, naj se še tako dobro misli, ni dvomiti, da Runka prikriva v sebi strašno gorje, katerega ne more odvrniti no državna umetnost ne človeška roka.
Odkar je končana rusko-turška vojska, minula ho že leta.
Zvršilo bo je vhe to, kar so priporočevali za rešitev ruski državniki, kar je povdarjala ruska patriotičua družba, stanie v deželi se pa vendar ni zboljšalo, zlo je postalo & e huje. Nekateri, še celo taki, ki po šteno mislijo , dolždi bo cara Aleksandra II. da ovira vs&k napredek, zavratno so ga umorili, nastopil je car Aleksander III., na d a vse mlade Rusije. Od njega so pričakovali železne odločnosti, že leta prej so ž njim strašili sprideno in podkupljeno uradmštvo, on bi b i imel ostarelo državno drevo na novo oživiti. Aleksander že dve leti vlada, a bi se ničesa zgodilo, odsvit njegovega veličastja še ni prodrl goste tmine okolo njega. Gnjiloba se razširja dalje in dalie, in oblast carova še toliko ne premore, da bi bi sam varen ua svojem preBtolu. Dve leti je že minulo, ali cesarske krone si ne upa postaviti na glavo, in car ostane zaprt v svoiem gradu v Gačini, varuje ga na tisoče nezaupliivih zasledovalcev. Ne zadovoljnost med ljudstvom rase, uprava je slabeja od dne do dne. Skuro vsaki dau ra zodovu trobnobo iu gnjilobo ruskega vradništva. Državno premožen)« ni prav nič varno pred grabežljivimi rokami vradnikov, in tožba grofa Valujeva je obelodanila, da so pod njegovo vlado vradn k spravdi v svoje roke zemljišča skoro največe gubiruije.
Za male nezvestobe vradnikov se mhč ne zmeni, te so vsakdanjo zlo. Med tem m je vere in zaujiauja med miuisterstvom in uradniki njemu podležu mi. Kaj tacega so objavil ni davno od tega Minister je poročal, da je izdelana vužua struiegična železna proga, a pokazalo se je, da proga m izdelaua, a da eo m nistru podložni slabo poročali.
Med ljudstvom pa čedalje bolj vre. Pla men vstaje švigne s«duj tu, Bedaj tam; to ni več jedna sama prekucijska stranka, to je splošna nezadovoljnost, kar je še zdravega med ljudstvom, vstaia. Danes se vzdignejo kmetje jutro dijaki a državna oblast ostaja v ti Bplošn zmešnjavi mutanta, njen poslovniki so zgubili vso veljavo med ljudstvom, tam, kjer je naj-veča moč 10 tudi največa odgovornost, pa nimajo poguma, ali bolj pruv, ni je mnež ce, ki bi odprav Ia ueievero. Tako so dandanes javue razmere v Ru-uji, m zgodovina nam nikjer ne pokuže irgleiiu tla bi iz take gnjilobo rzrastlo drevo rršenia.
Runiia je le podobna Francoski pred ve liko revo učno !. i?88. Kakor nekdaj tam, tako je tudi tukaj trohuelo vse obstoječe, ljud-Btvo se mera prenovit'} ie ako se preustroje vse naprave, more biti bolje. Mogoče, du je to preveč hudo, iu preveč črno, ali videti je(
hranjena kriza, ki je pretresla zahodno Evropo I Župan g. Grasselli se srenjakima odbornikoma pred 100 leti.	Igg. Doberletom in Potočnikom je bil 25. p. m.
Pristavimo pa še to le: Ludovik XVI je I pri c. k. dež. predsedniku, da blagovoli poslati trpel za grehe svojih prednikov, začenši z I preBvitlemu cesarju zahvalo za grajenje po-udovikom XIV. katerega so Francozje ime-Jslopja za c. k. učiteljišča. — Ravnateljstvo oovali ,,Velikega"; Aleksander III sedanji carl ternovBke meščanske vojašnice prosi oslobojenja pa trpi za grehe Nikolaja I, mogočnega cara I lastnikom vojašnice od vplačevanja za vojaško krutega samosilnika in zatirovalca katolikov,!vkvartiranje. Prošnja se ni sprejela. — Brvi in Če gremo v zgodovini nazaj, lahko tudi re-lčez Gruberjev kanal sedaj še ne bodo delali, čemo za grebe Petra Velikega, ki je zatrl vso I— Zastran ceste med dunajsko in celovško cerkveno prostoBt na Ruskem, spodkopal cer-lcesto tik Latermanovega drevoreda se hočejo kveno veljavo, iu si prilastil najvišo cerkveno I obrniti do vlade, ali bi bila pripravljena to in državno oblast; od tod ta priimek, kakor I cesto izdelati iu pod kakšnimi pogoji ter jo so ga nekateri začeli rabiti „aveta Rusija"!potem oskrbovati. — Reseljevo ceBto in kanal kajti car je prvi cerkveni poglavar tedaj sveta I po nji bode izdelalo kranisko stavbino društvo, oseba in dežela, kateri zapoveduje tudi sveta. I Seja je trajala 3 ure, zarad obširnih debat. Kjer pa državna oblast ne pozna poleg sebe I (Beseda v reduti na spomin Prešerna) nobeno druge oblasti, niti cerkvene veljaje, I včeraj popludne je bila sijajna. Navzoči bo postaiiejo odnošaji taki, kakršni bo bili konec I bili c. kr. deželni predsednik Gospod Winkler, XVIII stoletja v Evropi, preden se je začela I g08pa soproga, in gospod grof Thurn, pred-grozovitna prekucija (drugi pravijo slavna re-1 a«dnik kupčijske zbornice, gospod Kušar in volueija), zatrli so red jezuitski, ki je bil še predsednik hranilnice gospod Dreo. Točke so nekako jez občnemu proplavu in pot k vstaji,Ibjie sprejete s živahnimi odobrenjem, posebno nekaterim k prenovljenji duhov) je bila nade- ,,a B0|0 g. Medena in točke, katere je izvrše-lana. — Od Rusa se je tudi njegov B0Bed|va|a muz,ena godba ces. kr. 17. peš-polka. Prus naučil zatirati katoliško cerkev, Blab Cneterospev „V tihi noči" se je mogel ponav-vzgled je vplival iz prijateljskega ruskega I ijatj. Močno je dopartal kor, ki ga je vodil g. dvora na pruski, preganjanje katolikov je pa|va|enta ..Jadransko morje". Dvorana in gale-še vse bolj grozovitno in neusmiljeno bilo na|rjja Hto j^jj napolnjeni. Ruskem, kakor na PruBkem. — Pruski kralj,!
nemški cesar Viljelm uže kliče, kedar njegovemu življenju preti nevarnost vero na pomagaj! da bi pa krivice popravili, katolikom svojim podložuim privoščili versko svobodo in cerkvi dali, kar je cerkvenega, za to ni resne volje ne v Berolinu uiti v Petrogradu. Zleg Bpoznajo a pripomočkov, s katerim bi ga odpravili, nočejo rabiti. Od tod pa tako žaloBtno stanje!
I v. Eioiulonn. („N. fr. Presne1'.) Iz verjetnega vira se čuje, Lord Dufferin je na-svetoval, naj se opusti vsa zatožba zoper Ara bija, ker se mu ue more nič zlodejstva doka zati in je še celo tožba zarad vstaje omahljiva,
Bazne reči-
Duhovske spremembe v Ljubljanski š kof i ji: č. gg. Alojzij Jerše gre za duhovnega pomočnika na Trato, Job. Regen iz Preserja v Poljane, Val. Alijančič v Šmartin pri Kranji, Alojzij Rožič v Predvor, Janez Zdražba v Cerklje, Tomaž Potočnik iz Borovnice na Vrhniko, Matej Ferčej v Šent-Rupert, France Zoreč iz Begunj v Zagor. Fara Ložki Potok je 24. nov. razpisana.
štiri male blagoslove so 16. nov. dobili
...	~ —.»«• ""t"""''""!Igg. bogoBlovci II. leta, dva iz III., pa poleg
ker je ravnal po Bultanovem povelji. Lordi ° , .	t , T . . ,
p, r .	, .	i m c x Itonzure naslednji iz 1. leta: Janez Ambrož
Duferin je na daljo naznanil, Tevfik paša ni rabljiv, nemogoč-skoro za namestnega kralja Brez odločnosti, dnbovitoBti bi bil zmirom orodje njegove okolice. Mislijo na vladanje Tevfikovega sina pod angleškim gubnrnatorjem, kakor so to postavili Bvoje dni v Barodi, po drugi strani pa ugovarjajo članovi družine
naslednji
u Smartma pri Krauji, Rudolf Dobrin iz Arada ua Ogerskem, Frače Dolenc iz Ljubljane, Andrej Geiger iz Košune, Josip Handler iz Kočevja, Janez Kačar iz Ljubljane, Josip Kos iz Šmihela pri Novomestu, Josip Kramarč z Radovice, Janez Kunaver iz Ljubljane, Anton
. .,	, » . m /»,	. .Mali iz luhinja, Janez Pavlič iz Kranja, Iranca
I mailove zoper nasledstvo Tevnkov. (No tul«, „ ... '	, . .. , ' ,,
. . . ,	.	• . i ISusteršič z Glinic, pa frančiškan fr. Oton Ein-
'itiumn zvite Angleže: ne ta. nn oni nt kriv: I	r
spieler iz bveč na Koroškem.
V tržaški škofiji: Prečast. g. kanonik Audrej S trk izbran je bil od stolnega kapi-telna za župnika stolne cerkve pri sv. Justa v Trstu, ker se je preč. g. Bettaglia zarad sta-roBti župnijskej časti odpovedal. G. Strk se iskreno borujo za pravice isterskih Slovanov.
— Vabilo k občnemu zboru narodne čitalnice v Rudolfovem, ki bode 17. decembra 1882 ob petih zvečer v čitalnični dvorani. Predmet. 1. Sporočilo tajnika. 2. Sporočilo de-narničarja. 3. Sporočilo o pregledu lanskega DomaČe novice-	I računa. 4. Razprava o društvenem premoženji
V Ljubljani, 5. dccembra. lin o načinu, kako bi se dali družtveni dolgovi (Naši državni poslanci) so se razun g. poravnati. 5. Volitev predsednika, blagajnik« župana GrasBellija, ki je odšel že v nedeljo, In dvanajst drugih odbornikov. 6. Volitev od-včeraj odpeljali na Dunaj, kjer se danes pri- «ekft treh U(lov Ktt Pogled računa. 7. Posamezni predlogi.	Odbor.
mamo zvite Angleže; no ta, ne oni ni kriv; ne ta, ue uni jim ni prav — na zadnje bodo pa sami razsodili in sebi deželo prisodili
Iz 14»»litre se javlja. 3. decembra do poludne ob o bo postavili Arabija pred vojaško sodnijo ; tožili so ga Bamo zarad oboroženega upora. Arabi je rekel, da je kriv tega dejanja. Obravnava je trajala kakih 5 minut. V seji popoludne bo ga v smrt obsodili, a khedive je Bodbo spremenil na pregnanstvo vse žive dni.
čenja državni zbor.
(,,Narodni dom".) Mnogo narodnih trgov cev ljubljanskih jn prevzelo po več sto sreček
— Vabilo na slavnost, ki jo priredi aka-Idemično društvo ..Slovenija" na Dunaji, dr. Fr.
,,narodnega doma" v razprodajo. Nadejamo! 1'reširnu na sjiomin v sredo 6. dan decembra se, du bodo ti tudi po drugih slovenskih mestih 1882. Program: 1) Pozdrav društvenega pred-
uašli mnogo posnemovalcev.
eduika g. R. Pukla. 2) NeduM: „ Voiaci na
(Iz seje mestneija odbora dne 1. decembra )l poti" (besede S. Gregorčiča), zbor. 3. Slav-da tudi mogočni državi na vzhodu ne bode pri-1 Navzočih je bilo 22. občinskih Bvetovalcev lnostui govor, govori g. D. Majarou. 4 Nčived:
„Luna sije" (besede dr. Fr. Preširna, zbor, tenor-Bolo poje g. M. Hudnik. 5. Fr. Chopin: polonaise, igra na klavirji gospdična Bogomila Š—ova. 6) I. pl. Zaje: „Srdcu" (besede Lj Varijačiča), zbor. 7) F. Smetana: trija iz opere „prodaua nevesta'* za tenor poje g. M. Hudnik, spremlja gospdč. Š—ova. 8. Umlauf: Serenada (s spremljevanjem klavirja od g. (Jahode-Krtinskega) igra na citre g. * * * 9) A. Foerster: „V tihi noči" (besede S Jenka), čveterospev, pojo gg. M. Hudnik, Fr. Dolence M. BrajSa, D. Majaron. 10) J. Kocijančič: „Venec narodnih pesni" zbor. — 11) Zabava. — Pevovodja g. Jan J r k. — V zborih pojo iz posebne prijaznosti tudi nekateri g. članovi , Zvonimira", akad. društva hrvatskega. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Lokal: Hotel „Stadt Wien< (VIII. Lange Gaase 15) K tej elavnosti vabi najuljudnejše	odbor.
—	Preč. gosp. Franc Sorčič, Btolni proSt v Mariboru, dobil je od cesarja v odlikovanje red železne krone 3 vrste, častitamo!
—	Za častnega občana je bil od braslovgke občine na Štajerskem izvoljen na-mestniski svetovalec in okrajni glavar g. Ferdinand Haas v Celji.
—	Novo zimsko obleko razdelili so mariborski obrtniki 26. t. m. 216 revnim šolskim otrokom.
—	O protislovenskih peticijah do državnega zbora, kterih so dr. Mihelič iu tovariši njegovi nabrali 166, poroča „Sudst. Post", da ao jih mnogo po zvijači izvili, in so jih ljudje 8edBj preklicali. V državnem zbotu bodo tedaj pri obravnavi teh prošenj prav zanimive reči prišle na dan.
—	V Srednji vasi v Bohinji bodo imeli častiti gospodje Lazaristi ljudski misijon od 9—24. decembra t. 1.
—	O meBtnih volitvah mariborskih piše ,.Sudst. Post", da bi bilo meBtu gotovo na dobiček, ako bi prišli v mestni zbor vsaj deloma novi odborniki raznih Btanov. Mestni proračun je jako zdaten; dohodki znašajo 147.061 gld,, stroški pa so nastavljeni na 187.868 gld., tedaj bo 30805 gl. primanjkljeja. Dr. Lorber je hotel pa stroške še bolj pomnožiti, ob enem pa povikšati tudi mestne pri-klade od 20 na 25% > toda še liberalna odbornika Mardo in Schmiderer sta mu nasprotovala. Za prihodnje volitve se je osnoval poseben volilen odsek, v kterem eedč gospodje: Holzer, Nagy, Schmidt, in Tombasko. Pa v graškem predmestji se giblje posebna stranka pod vodBtvom gg. Fiucherja in Lobenvreina, v notranjem meBtu Be nekaj upira obrtnijBko društvo, v koroškem predmestji pa se oživlja Schmidtova stranka. Volilni boj utegne biti toraj jako živahen, in zlaBti hudo iščejo po-oblaatnic. Kaj bodo storili mnogobrojni Slovenci, se Se ne vč, upamo pa, da pri toliki razdvojenosti nasprotne stranke rok ne bodo križem držali.
—	Domoljubje. Kakor pri naB, tako tudi drugod le tuje velja. Avstrijski pridelki nimajo kupca. Znano je štajarsko železo, znano je krkonoško platno, a vendar prodaja neki pariški jud Jaluzot vsakovrstno platno na Avstrijsko in Nemško. Nemški „Reichsbote" se dovtipno iz rodoljubja svojih rojakov norčuje: Na očitnih shodih Be srca navdušujejo za narodno delo, narodno obrtnijo itd. pa ravno iata erca so ogrnjena v srajco iz pariškega platna. Saj to je, kaj toraj če je tudi slabše in dražje 1 V državnem zboru huduje se govornik nad tem, da imajo od narodnega blagostanja le tujci korist, on sam je pa od glave do nog oblečen v angleško in francosko blagoi
Javne dražbe.
6. decembra, eks. džb. pos. Apolonija Pezdir ns Podbrezovice, 360 gl. Ljubljana. 3. eks. džb. pos. Jože Matlaeen iz God. Vipava. 1. eks. džb. pos. Marija Simonič iz Rozalnice, 4725 gl. 76 kr. 1. eks. džb. pos. France S teh iz male Račne, 6416 gl. 40 kr. Ljnbljana. 1. eks. džb. pos. Simon Perko iz Spodnje Voterne 3100 gl. Tržič. 3. eks. džb. pos. Blaž Groblar Čemšenika 4330 gl. Brdo. 1. eks. džb. pos. Lckan iz Rovt, 4790 gl. Logatec. 1 eks. džb. pos. Nikolaja Hočevarja in drugav, 1410 gld. Logatec. 1. eks. drž. pos. Franceta Dovjak iz Spod. Logatca, 2225 gl. Logatec. 1. eks. drž. pos. Nagode France iz Hote-dršice 2790 gl. Logatec.
Umrli so i
30. novembra. Jožefa Tomaži«? 2'/a 1. Jakob Oblak, gostač 43 let.
V bolnišnici 29. novembra Janez čeme, plo. tuberkuloza.
1.	decembra France Kovačič, 23 let, kaznjenec, tuberkuloza. Alojz Slabina 4 mesce. Marjeta Roječ 36 let.
2.	dec. Ana Rape 40 let, jetika. Marija Jenk o, 12 let. Marija Dernovšek, 80 let.
XVI. izkaz doneskov
za spomenik dr. J. Bleivveisa vit. Trsteniškega.
Prenesek iz XV. izkaza 1352 gl. 50 kr, Oosp. Šlibar Tomaž, župnik v
Dupljah...... 1 ,, — „
Nabral g. Luka Svetec : ,, Kobler Alojzij, posestnik,
župan itd. v Litiji „ Svetec Luka, c. kr. notar itd. v Litiji ..... ,, Nabrnik Ivan, c. kr. sodnik
v Litiji......
Nabral g. Jurij C v a j n a r, župan v Preski: „ Cvajnar Jurij, župan itd. v
Preski.......
„ KoSenina M., posest, v Preski „ Praprotnik Franc, učitelj v Preski .......
10
1° >, - ,,
• ,, 50 „
,, Peternel Anton v Gorčah . — ,»50 „ ,, Kuralt A. iz Zgornje Senice —• „ 50 „ „ Pirih Ant., kolodvorski predstojnik v Medvodah . gosp& Smole Marija iz Zgornjih
Pirnič . ......
gospod Lušina Matevž .... —
,, N. N. iz Sore .... 1 ,, — „ gosp& Potočnik Rozalija iz Sore . — „20 „ gospod Kavčič Lorenc, posestnik itd. v Medvodah .... „ Cibašek Fr., posest, iz Zbilj „ Šetina Valentin iz Zbilj , — »30 „ gospd Gabrič Ivana, žand. straž-
meštra soproga v Medvodah — „ 20 „ gospod Potišek Rafael, žandarin v
Medvodah......— ,, 20 ,,
„ Brezar Fr., žandarm v Medvodah .......— „ 20 ,,
gospa N. N., narodna Gorenjka . 2 „ — „ gospod Topolski Simon . . . . 1 ,, — ., ,, Bajs Peter v Dvom ... 1 „ — „
2 „ — „
—	„ 50 „
-	20 „
i" Z" » »
Skupaj . 1390 gl. 80 kr.
Kar, dom."
. 6713 gl. 3G kr.
Izkaz daril za „
Dozdaj jo bilo nabranih . k temu :
Zastopniki banke ,,Slavijo":
G. Anton Mrva na Vaeali ....	1 „ —
G. Anton Marinič v Podravljah . .	1 „ 45
G. Davorin Pavlovčie v Cerknici . .	3 „ —
G. Ivan Nastran v Radomlji ...	1 „ —
Iz pušico v kavarni „KarI" ...	— »>42
Telovadno društvo „Solcol" v Ljubljani	400 „ — G. Andrej Druškovid, hišni posestnik
v.Ljubljani................2 „ —
G. Žiga Tanšek v Postojni ....	2 „ —
Gosp. J. LavreneiS v Postojni nabral	4 „ —
Zastopniki banke „Slayije";
G. Josip Merliar v Dolenji Vasi . .	13 „ G6
G. Anton Merva na Vaeali ....	1 „ —
G. Ivan Rihteršie v Dobručah ...	— „ 30 Mesečni doneski gospej Grumnikove in
dr. Mošetovo................21 „ 38
Gg. osmošolei ljubljansko gimnazije .	5 „ ■—
G. Jacsr. Pešec iz Bresta ....	1 „ —
Rodbina Potožinova na Zidanem Mostu 50 gl. — kr, G. Valentin Kafol v Kanalu in Peter Majcen v Hočak, zastopnika banke
..Slavijo"......... - „ 30 „
Nabranega v Bovoi v pušioi gostilne pri pošti 83 kr., pri Ekselnu 68 kr.
vkiipe.......... 1 „ 51 „
V Ložkej dolini nabranih vkupe . . 36 „ 7 „ G. Ivan Uraban, zastopnik ..Slavije" v Stebnu na Koroškem .... Taročna družba pri g. Kaptisu v Kamni
Gorioi.......... 9 „ —
Mesečni doneski za II. cetrtletjo iz
Gorioe vkupo........ 21 „ —
G. Franc Prislan, zastopnik ,,Slavije" v Br&zovoah........ — 98
Skupaj
7638 gl. 87 kr
Za božična darila
priporočam svoje izdelke!
V zlatu povite
urne verižice!!!
Tudi razpošiljam sledeče reči
s pravim cekinskim zlatom "TU pozlačene,
ki se od pravega zlata ne ločijo:
M 80 „ „ 20 „
Urne verižice za gospode po . . 3 gl. 50 kr. Urne verižice za gOBpe . . . , 4 ,, — „ Garnitura gumb za gospode... 1 Garnitura gumb za gospe ... 2 Garnitura, brocba pa uhani najnovejše podobe......3 ,, 50
Prstani iz pravega 6 karatnega zlata z demanti iz Sumatre okinčani , ki se od pravih ne ločijo, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Pri pr-stanih naj se naznani debelost prsta s papirnatim robcem.)
Vse pošiljam proti poštnemu podvzetju. Kdor pa prej po poštni nakaznici pošlje denarr pošljem mu reži brezplačno.
G. W. Schak,
•	Versandtgeschiift, Prag.
Weinberge.
ne Ure|o.
Javna zahvala.
Podpisani potrjujem, da FranceVO eSCnCO, ki jo pripravlja g. lekarničar Piccoli v Ljubljani, zarad čudovite njene moči rabi več bolnib ljudi v moji fari v raznih boleznih in s posebno dobrim vspehom. Zato omenjenemu gospodu lekar-ničarju javno izrekamo svojo zahvalo. Pristavljam še, da ne preide dan, ko bi ne prišel kdo k meni po to čudovito tinkturo, ki jo imam vedno pripravljeno za se in za svoje domače.
V Plominu (Fianona) v Istri, meseca oktobra 1881.	(4)
Anton Vlašic,
fajmošter in kanonik.
Za Božič
prodajam ume Verižice za gospode in gospd v zlatu povite po 2 do 5 gid., demante iz Sumatre, ki se od pravih nič ne ločijo, po 1 gl. do 5 gl., bracelete, uhane, broše in srajdne
gUmbice močno pozlačene in z demanti iz Sumatre okinčane, zlate prstane 8 češkimi granati, vse po 1 do 5 gld. Pismeno se zavežem, da moje blago nikdar ne začrni, in vrnem denarjef nazaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatre se tudi v poslane reči prav po ceni vdelujejo. Pohvalna pisma od znamenitih oseb so vsakteremu na ogled.	(4)
Willielm Kosenkrana,
Exportgeschaft, Prag.
Weinberge.
Naznanilo.
Posrečilo se nam je, da smo dobili nekaj iztisov
»Cerkvenega govornika"
ter jih ponudimo čč. gg. duhovnikom v prodaj, dokler jih bode kaj.
Hvaliti „Cerkv. govornika" menda ni treba, ker knjiga je zarad tehtnih govorov znana.
Velja nevezan 2 gld. 20 kr.; po pošti pa 2 gL 30 kr. v	(8)
Katolldki bukvami.