¡..&Í,, Sf ■ ■ spol. Taki okrasi, kot npr, napiši "Pikal sem", "Franc", ali pa letnice, inicialke. dajejo predmetu večjo vrednost, lastnika pa med mnogimi prepoznav ajo in določajo. Zelo neposreden etnološki kontekst oselnikov' so njihovi izdelovalci in uporabniki. Pose hej je zanimiva vloga oselnikov ob košnji - košnji, ki ni več razumljena kot delo, ampak kot praznik in krona vseh prizadevanj. Jasne so oblike moških (kosec) in ženskih del (žanjjca). I Ikra ti pa sta že Kosim I in I, Schmidt povezovala oslo s človekovo podobo. Osla je bila oblikovno in funkcionalno enačena z moškim spolnim udom inoselnik z žensko vagino. Tak pogled na osel ni ke, v začetku izražen kot domneva, se na koncu pokaže kol zelo resna teza. ki ji lahko verjametno. saj je podkrepljena s celo vrslo podatkov o sami košnji ter o vseh šalah, dovtipih, pogledih, ki jo spremljajo Dodan je še pogled v sedanjost. Stari oselriiki danes mnd? gokje visijo po stena h. Izginjajo iz svojega primarnega okolja, kot izginja tudi prvotno okolje, ki je prpduciralo oselnike. Ostajajo oselniki - spominki, ki dobivajo čisto novo vrednost in v novem času nov pomen 2. Temu na straneh od 11" do 132 sledi poglavje o uporabljenih virih in slovstvu, iz katerega je ra/viden širok krog uporabe podatkov, obsežen tako geografsko kol časovno 3- Katalog tna straneh od 133 do P"7) prinaša popis in komentar raznih značilnosti vseli i )Setnik<>v. ki so lasi Sl-'M Z etnografsko natančnostjo so popisane glavne značilnosti posameznih oselnikov: material, mere, morebitno posebno "ne, oblikovni lip. kraj uporabe ali nastanka ^ Dodano je kazalo kraja uporabo; oblikov nih lipov in materialov. Kazalo podaja prerez vsebine skozi le in značilnosti (str. 229-231;) 5. Na naslednjih straneh (239-301) so objavljene fotografije in risbe vseli oselnikov, osel in ognjii. ki jih hrani SliM Francka Benedik je v poglavju Slovenska narečna imena za oslo in oselnik prikazala pestrost slovenskih narečij in obrala zanje Okoli 100 izrazov. Temu sta dodana še dva zemljevida: prvi prikazuje posamezne narečne oblike za oslo in °selnik. drugi pa geografsko razširjenost posameznih oblikovnih tipov oselnikov. Razprava o oselnikih temelji na primerjalnem pristopu, saj obravnava osclnikc na več območjih Slovenije (ležišče na Ko-piivniku, Gorjušah in Gradežu). likran pa podaja več "vlog", katerih nosilec je prav oselnik V knjigi je bila Uporabljena /bilka OšelnikoV S!:M. kise je ob raziskovalnem delu I nje Sine rdel Se razširila. Predmeti, sicer zaprti v depojih. so ob tej priložnosti zagledali luč sveta in so bili s to knjigo ter razstavni na najboljši možni način predstavljeni javnosti. gajko Muršič claude levi strauss, rasa in zgodovina. totemizem danes. ŠKUC, Filozofska faknllela (Studia huinmiitatis), Ljubljana 1994, 2,34 str., ISBN 961-6085-01-8 D usenjc zalilodclili zahodnih slereblipov in poenoslavilev »■na pf)d|agi črn o Iv lega pojmovanja sveta bi lahko bil Skopni imenovalec dveh znamenilih krajših LOvi-Slraussovih GLASNIK SED 35/1995, št. 1 spisov, ki smo jti koiično dobili ludi v slovenskem prevodu (čeprav sta bili obe besedili doslej dostopni;! ud i v hrvaškem' in srbskeril prevodu). Kritika ne le moralno, temveč tudi epislcmološko nevzdržnega povezovanja ras in (vrednotenja) "kullur" ter neizprosno zavračanje univerzalnih prvin totemizma sodita v samo jedro konceptov moderne an- 37 OBZORJA STROKE^rnmmm^gl^M v tropologije, ki je bila bržkone med najbolj brstečimi in obenem najpogosteje napačno razumljenimi znanostmi v tem stoletju. Oba pomembna kamenčka v mozaiku vse bolj nerazpoznavne brkljarije znanosti o človeku, ki ju prinaša pričujoči prevod, pa obenem ohranjata racionalno jedro vseh pojmov, ki jih "sesuva" mogočna Lévi-Strauss ova kritika. Klasično pojmovanje rase je samo po sebi (onkraj Čiste trivialne biologije) povsem nesmiselno, kar nenazadnje dokazujejo tudi spoznanja sodobne molekularne biologije in genetike. Pojem kulture (ne glede na uničujoče kritike tega tehničnega termina v sodobni antropologiji) oz. civilizacije je pojmu rasa mimobežen, čeprav ju rasizem zmeraj povezuje. Za preživetje človeštva kot vrste pa je "kulturna raznolikost" tako elementarnega pomena, da bi bilo vsako prepotentno poskušanje ustvarjanja skupnega kulturnega univer/atma za človeštvo pogubno. Glede tega je Claude Lévi-Strauss jasen (in neizprosno humanističen): le pestrost omogoča preživetje. Na drugi strani smo dobili prevod spisa o totemizmu, v katerem Claude Lévi-Strauss ne zavrača samega termina totemizem, ampak nevzdržno podmeno "etskega" razumevanja totemizma, kajti - po znameniti sintagmi - totemi niso dobri za hrano, ampak za mišljenje. Skupni imenovalec obeh spisov (ki sta bila napisana ob različnem času in v drugačnih kontekstih) pa je nedvomno teoretska dozorelost antropologije, kajti tako pojem rase (kot teoretska rdeča nit otroške dobe biološke antropologije) kot pojem totemizma (kot teoretski zvarek nedozorele socialne antropologije) sta se po kritičnem pretresu pokazala kot nekakšen "flogiston" in "eter" antropologije. Moč Lé v i-S t ra 11 ss o ve ga pristopa je v tem, da je presegel orne-jilve naivnega realizma in - če se izrazim nekoliko okorno -na novo vzpostavil razmerje med imaginarnim in realnim. Spoznanja sodobne kognitivne antropologije namreč potrjujejo (relativno, v smislu dosledne materialistične analize, ki se konča v "imaginarnem", kot na primer Marxova analiza kapitala) prednost "imaginarnega" preti "realnim". To je torej temeljno jedro obeh spisov. Problem pri prevodu obeh Lévi-Straussovih del pa je v tem, da ju ne moremo povsem jasno razumeli brez hkratnega (ali predhodnega) branja (vsaj) dveh njegovih drugih obsežnejših del. Brez znamenite Divje misli5 (ki je resda izšla za Totemizmom) ni mogoče razumeti temeljne poante Totemizma danes, da namreč ne obstaja "primitivna misel", temveč je mogoče govorni zgolj o različnih načinih artikitiacije univerzalne kognitivne zmožnosti človeka. V tem okviru igra glavno vlogo t. i. totemski operator, ki ga Claude Lévi-Strauss opiše prav v Divji misli. Prav tako ni mogoče za popa st i vseli razsežnosti kral- kega spisa Rasa in zgodovina brez branja dveh del, Žalostnih povratnikov (Tristes tropiques)"' in kasneje napisanega, še bolj eksplicitno humanističnega spisa Rasa in kultura,' v katerih je Lévi-Strauss povsem jasno razgrnil svoje humanistične karte. Upam, da bo Studia humanitatis v bližnji prihodnosti lahko poravnala ta dolg, ki si ga je nakopala sama. Ob pred leti izdanem {in že zdavnaj razprodanem!) zborniku Od- y Studia humanitatiS Claude LEVI-STRAUSS Roso in zgodovino Totemizem dones - Skuc Filozofska tokufteta daljeni pogled bi za potrebno razumevanje Lévi-Straussovega dela morali prevesti vsaj še Elementarne strukture sorodstva. Claude Lévi-Strauss je napisal spis Rasa in zgodovina po naročilu Unesca kmalu po 11. sv. vojni (1952), ko so se posledice problematičnega pojmovanja rase na najbolj srhljiv način materializirale v taboriščih smrti. Lévi-Strauss pravi/1 da se sam ne bi lotil pisanja tega spisa (pa m fie La, kot pravi Didier Eribon). Takrat je iskal način, da bi poiskal spravo med pojmovanjem napredka in kulturnim relativizmom. Posebej kritično je gledal na presojo večvrednosti kultur nad drugimi v smislu napredka" in "stagnacije". Ta klasični antirasistični 1 Clniuk' Lčvl-Strauss, Rasa i povijest. V: Strukturalna antropologija 2. Školska knjiga, Zagreb 1988, str. 297-334. 2 Claude Levi-Strauss, Totemizam danas. BIGZ. Beograd ¡979. 3 Claude Levi-Strauss, Divlja tuisao. Molit. Beograd 1978. Žal la fcograjskl prevod ne sodi med boljše. 4 Claude Leri-Stronss. Tužfti tropi. Zora. Zagreb I960. 5 Claude Leri-Strattss, Rasa in kultura. V; Oddaljeni pogled, ŠKUC, FF (Studia humanitatis). Ljubljana ¡985, sir 21-45. 6 Claude Levi-Strauss, Anthropology, Race, und Politics: A conversation with Dldter Eribon. V.■ Robert Borojsky (ur.), Assessing Cultural Anthropology. McGraw-Hill, Inc. New York, St. Louis. San Francisco, Auckland, Bogota, Caracas, Lisbon, London, Madrid, Mexico City, Milan, Montreal. New Delhi, San Juan, Singapore, Sydney, Tokyo, Toronto 1994, s 420-429. 38 GLASNIK SED 35/1995, Št. 1 OBZORJA STROKE MMHHHHHMHRWPHRWMHMI^ argument (o tem, da so kulture sicer različne, a jih ne kaže vrednotiti) je prišel tudi v srednješolske učbenike, kljub temu pa je rasizem tako prisoten v evropski kulturi, da se Unesco Cali druge mednarodne organizacije) vsakih nekaj let loti akcij proti rasizmu. Tako je dobil ("laude l.évi-Sli auss še eno naročilo za pisanje o rasizmu. Leta 1971 je i/šel koniroverzni spis Rasa in kultura, v katerem je Se bolj eksplicitno zaobsel vprašanje rase (kritika lega termina te pri 11. sv. vojni V resnici le še boj z mlini na veter) in Si' bolj jasno napadel einocen-triOne (posebej evrocentrične oz. zahodiun ivilizaeijske") predstave. Po njegovem je največja nevarnost za človeštvo Uniformiranje kultur. Medkulturna ¡¿menjava - ob odporih posameznih kultur do inovacij - in prilagoditev novim kulturnim sestavinam sta za ražVoj vsake kulture bistvenega Pomena. Na vprašanje o njegovem odnosu do rasizma l.évi-Strauss pogosto ne odgovarja V navedenem intervjuju je povedal naslednje: "Kot antropolog sem prepričan, da so rasistične teorije pošastne in absurdne Toda slii\ ializiranjem pojmovanja rasizma. Z njegovo takšno iri tlnigač 110 uporabo mu izpraznimo njegov pomen in spodbudimo tveganje, da dosežemo rezultat, nasproten tistemu, ki ga želimo." Vprašanja kulture se zastavljajo na drugi ravni, In prav doga-nje po padcu Berlinskega zidu. ko se za krinko "nove de-niokracijé" skrivajo prastare težnje po dominaciji (in ko teci m o italijanski neofaSiŠti v program zapišejo negiitivno stališče do rasizma zato. da lahko na drugi strani nemoteno Uvajajo svoj etiiocentrični ekspan/.ionistični program), Ukazuje ustreznost in - Žal ¡bog - aktualnost l.čvj-Straussovih svaril pred uničevanjem "kuliurne raznolikosti". Vse kulture so pač "rezultat mišniaša, izposojanja in mešanja, ki so se dogajala - v različnih stopnjah - od samega začetka časa".' lJrav medkulturna izmenjava je prej izmenjava idej kot pa ljudi, prej imaginarnega kot realnega (alt. v materialni kulturi, materializacij uporabnih zamisli). Tudi znamenita Levi-Straussova leza, da gre pri sorodstvenih pravilih za izmenjavo žena, ne Bilja toliko na realni položaj žensk v družbi kot na simbolno/imaginarno plat artikulacije možnega obstoja (ko-liezije) posameznih skupnosti. Zato ne preseneča, da Levi-Straussa bolj kot ljudje zanimajo verovanja, šege in navade ter institucije.9 To ni a nI i humanizem, ampak intelektualna drža, ki izhaja iz opazov anih dejstev. Ta pa kažejo, da je vse "realno" v resnici predelano skozi operatorje "imaginarnega". Je sicer meja med njima (človeško bitje), toda če želimo spoznali imaginarno", se moramo odreči "realnemu in narobe (lako ko! se moramo odločiti ali za strukturo ali za proces. ' ker ne moremo epistemoioško učinkovito pokrili obeh hkrati). To je tudi ena od temeljnih poant izjemno obsežne spremne besede Rastka Močnika, ki skozi I.evi-Mraussov opus sledi prav tej temeljni značilnosti stru ki ura I nega pristopa sploh. Čeprav jeintencu Močni ko ve spremne besede v sintezi lastnih razmišljanj o odnosu ••ivalno"-"iniaginarno". smo dobili - kljub pretirani redukciji družbe na vlogo menjalnih razmerij tudi Odličen prikaz moči .strukturalne metode v času. ko je bolj v modi relativistična hermerievtična dekdnstrukcija kakor ob-jekiivistična kv a z i mate matična analiza.11 Nena Židov maja žvanut, od viteza do gospoda. Viharnik, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1994. 223 str., il. ISBN 961-6057-01-4 Knjiga zgodovinarke Maje Žvanut nas popelje v svet plemstva na Kranjskem v obdobju med l^Hin 17, stoletjem, Podobno kot drugod v Evropi se je tudi plemstvo Klanske v tem času prelevilo iz srednjeveških vilezov v podeželske gospode - od tod tudi naslov knjige Od vileza do gospoda. Plemstva v Sloveniji danes preprosto ni več, Začetki 11 lego vega propadanja sodijo v obdobje med obema sve- tovnima vojnama, dokončno pa je z njim opravila revolucija med letoma 19 ti in IV'ñ. Z mučenjem plemiškega Manu so bili uničeni tudi številni viri, lo bi lahko pričali o njihovem živ I je ii |u, sieei pa Se do nedavnega sploh ni bilo zaželeno, da bi se kdo za njih preveč zanimal S knjigo Maje Žvanut se tudi slovensko zgodovinopisje pridružuje sodobnim evropskim težnjam, katerih cilj je predstavili življenje v preteklosti čim bolj celovito. V okviru lega naj bi se tudi plemstvo raziskovalo na nov način: poleg njihovih "velikih dejanj", ki so vplivala na smer gibanja kolesja zgodovine, postane zanimiv tudi njihov vsakdanjik. Prav ta lahko v marsičem podre stereotipne predstave o plemstvu na Slovenskem, ki so nam jih izoblikovali že v osnovni šoli. 7 'V. (i., sir <12 i, 0 d.. Sir. 424 9 M d., sir. 425, jO Claude W'ri-Siraiiss. Striiklimihiáuiitn>¡n>ivt>ijtf 2. sir. 2Sn 11 Aít i tej točki /h isla i te Še hoi j /asno, da moramo m rain mera ujr léh-Stmussonh tlel ¡M>le,i> Jilkiihsollniv t dr Sanssurjeve) Hngvistike. Met >/ ' 39