Cerkvena oblast zoper bogoklettio glasilo marib. socialdemokratov. Lavantinski škofijski ordinarijat je poslal na vse Jupne urade okrožnico, s katero Lzraža globoko obžalo\anje nad bogokletoim pisanjem socialdemokratskega lista »Volksstimme« in odlocno svari vemike, da tega lista 5itati ne smejo! Dopis slove tako-le: V svesti si svoje tezke odgovornosti, ki jo nalaga sv. Cerker elasti škofom glede budnega nadzoTstva nad čifanjem in širjenjem veri in krščanskemu življenju kvaraega časopisja, sem v smislu cerkvenih predpisov primoran svariti vse vernike pred citanjem, narocanjem in sirjenjem nemsko pisanega tednika »V o 1 k s s t i m m e«, fd izhaja t Mariboru. ^ Ta list že dalje časa namenoona in sestavno napada krščansko Tero in kršcansko nravnost sploh, smeši posamezne katoliške verske resnice ter sramoti in blati cerkv. oblast, kat. duhovščino in redovništvo. Potrpeli smo in 5akali, da bo uvidevnost uredništva premagala to obžalovanja vredno uničevanje krščanskega verskega življenja. Zamanj! Kar je objavila »Priloga Volksstimme« za 1. maj 1927, presega meje obzirnosti in dostojnosti. V članlcu »Die Religion ali Sittenverderberin«, spisal Robert Schabiiietl (Vera zastrupljevalka poštenosti) se brezobzirno zavračajo Ln izkrivljajo katoliške verske resnice. Temeljno katoliško resnico o presveti Trojici naziva clankar višek neumnosti. Zgodbe sv. pisma imenuje lažnjive bajke. Boga dolži e brezprimerno zlobo popolnega brezbožnega: prežuštva, napiiha, krivice, tiranstva, naziva ga morilca nedolžnih žrtev (v vesoljnem potopu), predhodnika krvoločnega morilca betlehemskih otrok, kralja Heroda; s posebno naslado se norčuje iz »žene Jožefove« kot imenuje Marjio ter njenega razmerja do Boga pri Kristusovem včlovecenju itd. itd. Namen take bogokletne pisave je prozoren: oso\Tažila naj bi se krščanska vera in kršcanska nravnost delavskim vrstam, očetom in materam, deklicam m ianiom in ce]o nepokvarjenLm otrokom! Kaksna zioba! Ali ni ravno krščanstvo 8 svojimi nauki •o dotlej nepoznani krščanski ljubezni prineslo blagovest in resitev vsem trpečim in revnim, kakorenih ie toliko med ¦delavskim in kmečkim slojem? Po teh ugotovitvah je jasno, da spada list, pa naj se imenuje tako ah drugače, ki namenoma širi med katoličani mržnjo do Boga, do katoliških verskih resnic in do kršč. življenja, v vrsto onih Sasnikov in knjig, katerih čitanje je lcatoličanom prepovedano že iz naravnega prava iz kršc. Ijubezni do samega sebe. Verniki, ki brez upravičenega vzroka fitajo take casnike in knjige, so namrec lahkojmiselno izpostavijo nevarnosti, da zavržejo sv. vero ali da se nravno izkvarijo ter obremene svojo vest s smrtnim "grehom. K tenra pripominjamo, da liberalni listi nimajo niti oe«ede obaodbe ali ogorčenja nad tem početjem, nasprotno, začeli so celo zagovarjati socialiste v njihovi gonji zoper vero, katoliško Cerkev in duhovnike. V tem so si edini socialisti in najbolj kruti kapitalisti. Čudimo se, da delavstvo ne uvidi, kako jih socialisti le vlečejo v odvisnost liberalnih kapitalistov. Ako jim še to ne odpre oči, potem so sami krivi svojega težkega življenja, ker ne 'bo socialna pravičnost med ljudmi, dokler ne bo verskega prepričanja in verskega življenja med delodajalci in delavci.