URADNI VESTNIK
s
občin Ormož in Ptuj
IETO:I
Ptuj,
dne 31. decembra 1965
| ŠTEVILKA: 11
V S E B I H A :
OBČINA ORMOŽ
146.	Odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ormožu.
147.	Odlok o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti v občini Ormož.
148.	Odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ormož.
149.	Odlok o spremembi odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož.
150.	Odlok o spremembi namena in razporeditve dohodkov v posebnem delu proračuna občine Ormož za leto 1965.
151.	Odlok o prenehanju stanovanjskega sklada občine Ormož.
152.	Odlok o odpravi gozdnega sklada občine Ormož.
153.	Odlok o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav v letu 1964 v občini Ormož.
154.	Odlok o spremembi odloka o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav na cestah III. in IV. reda v občini Ormož.
155.	Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb občine Ormož v I. trimesečju 1966.
156.	Odlok o spremembi odloka o oblikovanju maloprodajnih cen za nekatere proizvode v občini Ormož.
157.	Odločba o ustanovitvi stanovanjsko-komunalnega podjetja Ormož.
OBČINA PTUJ
158.	Odlok o družbeni materialni pomoči občanom v občini Ptuj.
159.	Odlok o družbeni denarni pomoči borcem NOB ▼ občini Ptuj.
160.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada in o prenosu sredstev sklada v Komunalno banko Ptuj.
161.	Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti v občini Ptuj.
162.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Ptuj.
163.	Odlok o ustanovitvi stanovanjskega podjetja Ptuj.
164.	Odlok o občinskem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ptuj.
165.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Ptuj.
166.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvem
trimesečju 1966.	<
167.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorišnica za obnovo in popravilo cest in mostov na območju krajevne skupnosti Gorišnica.
168.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Juršinci za rekonstrukcijo krajevnih cest.
KOMUNALNA SKUPNOST SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PTUJ
169.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi organizacij, ki plačujejo nadomestilo za osebni dohodek in stroške zdravljenja za prvih trideset dni, in sklepa o stopnji dela prispevka, ki ga odstopi Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Ptuj za izplačevanje teh obveznosti.
170.	Sklep o višini stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
171.	Sklep o merilih za uporabo stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in o stopnjah tega prispevka, ki ga morajo plačevati organizacije posameznih pafcog, skupin in podskupin na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj.
146.
Po 2. odstavku 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, £L 20-314/65) in 5. točiti 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora to zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o povračilu stroškov. Izgube na zasljižku in o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ormožu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sodniki porotniki občinskega sodišča v Ormožu imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, do povračila za Izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti po določbah tega odloka.
II.	POVRAČILO STROŠKOV
2.	člen
Kot stroški se po tem odloku smatrajo potni stroški to stroški za prehrano in prenočišče, ki jih ima sodnik porotnik zaradi opravljanja sodniške dolžnosti.
a)	Potni stroški
3.	člen
Potni stroški obsegajo stroške prevoza za Prihod in povratek od kraja prebivališča sodnika porotnika do kraja, kjer je sedež so-
dišča ali kjer opravlja sodnik porotnik svojo sodniško dolžnost.
Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z brzim ali osebnim vlakom II. razreda, z avtobusom ali z drugim javnim prometnim sredstvom.
Višina prevoznih stroškov se ugotovi na podlagi voznega listka ali na drug primeren način.
4.	člen
Ce na relaciji ne obratujejo javna prometna sredstva ali če javnega prometnega sredstva iz upravičenih razlogov ni mogoče uporabiti, imajo sodniki porotniki pravico do kilometrine.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka imajo sodniki porotniki pravico do kilometrine le, če je razdalja od prebivališča do kraja, kjer naj se opravi sodniška dolžnost, večja kot 2 km v eni smeri.
Kilometrina se ugotovi na podlagi uradnih podatkov in obračuna po 50 dinarjev za kilometer.
b)	Stroški za prehrano in prenočišče
5.	člen
Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom porotnikom, ki bivajo izven sedeža sodišča ali kraja, kjer opravljajo sodniško dolžnost, v pavšalnem znesku od 700 do 1500 dinarjev dnevno.
Višino stroškov za prehrano in prenočišče določi v mejah razpona iz prvega odstavka tega člena predsednik sodišča glede na povprečne krajevne stroške prehrane in prenočišča in glede na to, koliko časa je bil sodnik zadržan pri izvrševanju sodniške dolžnosti.
III.	POVRAČILO ZA IZGUBLJENI ZASLUŽEK
6.	člen
Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti izgubijo osebni dohodek oziroma zaslužek, imajo pravico do povračila osebnega dohodka oziroma zaslužka.
Tistim, ki so v delovnem razmerju, določi višino povračila po prejšnjem odstavku predsednik sodišča na podlagi potrdila delovne ali druge organizacije, pri kateri sodnik porotnik dela.
Tistim, ki niso v delovnem razmerju (pripadniki svobodnih poklicev, kmetje, obrtniki, gospodinje itd.) pripada povračilo po prvem odstavku tega člena v višini od 500 do 1000 dinarjev. Višino povračila določi predsednik sodišča glede na povprečni dnevni zaslužek v ustreznem poklicu v kraju bivališča sodnika porotnika in glede na zamujeni čas.
IV.	NAGRADA
7.	člen
Za opravljanje sodniške dolžnosti ima sodnik porotnik pravico do nagrade v višini od 300 do 500 dinarjev za vsak primer, ko sodeluje pri sojenju.
Nagrado po prejšnjem odstavku določi predsednik sodišča glede na težo obravnavane zadeve, kvaliteto sojenja oziroma sodelovanja sodnika porotnika in glede na druge okoliščine.
V.	SKUPNE DOLOČBE
8.	člen
Sodniku porotniku se povračila in nagrade odmerijo in izplačajo ob pogojih iz tega od-
loka brez posebnega zahtevka najpozneje v osmih dneh po opravljeni sodniški dolžnostL
9.	člen
Povračilo stroškov, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada sodniku porotniku se izplačajo po splošnih predpisih o denarnem poslovanju v breme proračuna občine Ormož.
VI.	KONČNA DOLOČBA
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
SL: 113-17/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r.
147.
Po 3. členu temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o popisa stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopka in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti v občini
Ormož
1.	člen
Na območju občine Ormož se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965.
3.	člen
Za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se določajo naslednja merila:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe;
—	funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora;
—	položaj stanovanja oziroma poslovnega prostora v zgradbi;
—	starost in obrabljenost zgradbe.
4.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja; točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: priročnik).
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanja kot gradbeno celoto, ne glede na število kori&nikov, ki ga uporabljajo.
Vrednost poslovnega prpstora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto.
5.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju, in z valorizacijsko vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporatmo tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina po-
slovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
6.	člen
Valorizacijska vrednost ene točke znaša za območje občine 920 dinarjev glede na povprečno kalkulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine oziroma poslovnega prostora v decembru 1964.
7.	člen
Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtna in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi s pregledom in odobritvijo investicijske tehnične dokumentacije in s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče.
Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % stroškov iz 1. točke tega člena.
8.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov, ki se nahajajo v zgradbi, seštejejo.
9.	člen
Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, izvrši točkovanje stanovanj na naslednji način:
1.	za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku.
Pri tem je treba izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja.
2.	Za stanovanja, ki so bila vseljena po
1.	januarju 1960, in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku.
10.	člen
Ob ugotavljanju vrednosti stanovanj iz 1. točke 9. člena tega odloka se morajo upoštevati-tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 31. decerhbra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške.
11.	člen
Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci oziroma najemniki poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovne prostore.
Popisovalec se mora izkazati s pooblastilom pooblaščene organizacije iz prvega odstavka tega člena.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi osnov in meril za ugotovitev višine stanarin ter odškodnin za uporabo vrtov in koriščenje sadnega drevja (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 39-475/59). St.: 36-19/65
Ormož, dne 20. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r.
148.
Po 3. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65), 5. točki 112. člena in 5. točki 125. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ormož
I.	SPLOŠNI DEL
1.	člen
Na območju občine Ormož se uvede občinski davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve po določbah tega odloka.
2.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku je dohodek proračuna občine Ormož.
3.	člen
Občinski davek od prometa blaga na drobno in občinski davek od plačil za storitve se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, oziroma od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek.
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
a) Občinski davek od prometa blaga na drobno
4.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje:
1.	vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij;
2.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja proizvodov, ki jih neposredno potrošnikom na debelo prodajo trgovske in druge delovne organizacije,-kot tudi proizvodov, katere jim prodajajo proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, kf-je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah v smislu
9.	in 10. člena zakona o zveznem prometnem davku;
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe;
Prodaja blaga .trgovskim organizacijam se ne šteje za promet, od katerega bi bilo treba plačati davek od prometa blaga na drobno, če ni v tem odloku drugače določeno.
5.	člen
Davčni zavezanec za občinski davek od prometa blaga na drobno je proizvajalec ali kdo drug, ki opravi promet na drobno.
Kdor zase uporabi lastne ali kako drugače nabavljene proizvode, za katere je predpisan občinski davek od prometa blaga na drobno, mora enako kot davčni zavezanec obračunati in plačati občinski davek od prometa blaga na drobno, če ni v tem odloku drugače določeno.
Za prodajalca blaga na drobno v smislu prvega odstavka tega člena se šteje tista gospodarska organizacija ali druga delovna organizacija, ki je pravna oseba.
Za davčne zavezance se štejejo tudi občani in zasebne pravne osebe, ki na drobno prodajajo blago neposredno potrošnikom.
6.	člen
Davčna osnova za občinski davek od prometa blaga na drobno je prodajna cena proizvoda, v kateri so zajeti tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.
Prodajna cena, ki je davčna osnova, ne vsebuje prometnega davka. V davčno osnovo se
tudi ne vštejejo: blagajniški skonto In bonifikacija, ki ju je prodajalec priznal kupcu blaga, kot tudi ne transportni stroški in drugi izdatki, ki jih je prodajalec plačal za kupca.
Ce se proizvodi uporabijo v smislu 4. točke 4. člena tega odloka, je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno.
b) Občinski davek od plačil za storitve
I	7. člen
Občinski davek od plačil za storitve se plačuje samo za tiste storitve, ki se opravljajo proti plačilu.
8.	člen
Davčni zavezanec za občinski davek od plačil za storitve — po odbitku materiala — je izvrševalec storitev.
9.	člen
Davčna osnova za občinski davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve.
S plačili za opravljene storitve je po prvem odstavku tega člena mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
10.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, opro-sfcitev, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad obračunavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka, kazenskih določb in vsega drugega, kar se nanaša na plačevanje občinskega prometnega davka pa ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o zveznem prometnem davku ter predpisov, izdanih na njuni podlagi.
11.	člen
Davčni zavezanci, ki se jim prispevek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah, plačujejo tudi občinski davek od plačila za storitve po pavšalnih osnovah, ki jih za vnaprej ugotovi pristojni upravni organ občinske skupščine.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Ormož s poznejšimi spremembami in dopolnitvami (Uradni vestnik okraja Maribor, l št. 21-290/62, 22-411/63, 32-450/64, 6-122/65 in ; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-63/65 in 7-92/65).
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
II.	POSEBNI DEL Tarifa občinskega prometnega davka
. A) Občinski davek od prometa blaga na
drobno
Tar. št. 1
Stopnja v °/o
Od prometa vseh vrst alkoholnih
pijač v trgovini na drobno, razen
od naravnega vina	20
Od naravnega vina	10
Tar. št. 2
Od ostalega prometa blaga	na drobno	4
OPOMBA:
Oprostitve, ki so predpisane v 16. in 23. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65) in 8. členu zakona o zveznem prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65) veljajo tudi za občinski prometni davek.
Poleg primerov iz zgoraj citiranih členov se občinski prometni davek ne plača od sredstev za zaščito rastlin in vseh vrst semen ter od drv.
B) Občinski davek od plačil za storitve
Tar. št. 3
Od prodaje alkoholnih pijač v gostinstvu:
Stopnja od litra
—	od prometa z naravnimi vini 40 din
—	od prometa vseh vrst specialnih, pečenih in drugih umetnih
vin	100	din
—	od prometa	s	pivom	50	din
—	od prometa	z	žganjem	150	din
—	Od prometa z ostalimi alko-
, hotnimi pijačami	250	din
OPOMBA:
S prometom alkoholnih pijač v gostinstvu je mišljen promet, ki ga ustvarjajo gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi izvrševalci gostinskih storitev.
Tar. št. 4
Stopnja v V»
Predelava nekovin: lončarstvo, izdelovanje predo v iz gline, kaolina in drugih podobnih materialov, kamnoseštvo, cementninarstvo, izdelovanje keramičnih okrasnih predmetov, steklarstvo, pridobivanje peska, gramoza in kamenja, žganje apna 10
Tar. št. 5
Predelovanje kovin: ključavničarstvo, kleparstvo, kovi-nostrugarstvo, strojno ključavničarstvo, žično pletarstvo, avto-kleparstvo, kovaštvo, mehanika, precizna mehanika, orodjarstvo, urarstvo	10
Tar. št. 6	1
Popravljanje električnih aparatov in pribora:
elektroinštalaterstvo, elektromeha-nika za hladilne naprave, vzdrževanje električnih strojev in previjanje motorjev, radijskih sprejemnikov in televizorjev, avtoelektričarstvo	10
Tar. št. 7
Predelovanje lesa:	j
kolarstvo, sodarstvo, lesno strugar-stvo, mizarstvo, tapetništvo, žage (razen žaganja drv)	10
Tar. št. 8
Izdelovanje tekstilnih izdelkov: izdelovanje konfekcije	5
I
Tar. št. 9
Predelovanje usnja, skaja, polivinila, kumita:
jermenarstvo in sedlarstvo, izdelovanje kovčkov in druge usnjene, skajeve, polivinilaste in ku-mitne galanterije	10
Tar. št. 10
Izdelovanje živil:
slaščičarstvo, medičarstvo, mletje žita za druge	10
Tar. št. 11
Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
izdelovanje vencev iz naravnega in umetnega cvetja	10
Tar. št. 12
Stavbna obrt:	,
inštalaterstvo za vodovod, zidarstvo in fasaderstvo, teracerstvo, tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi, sobno slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, vodnja-karstvo	15
Tar. št. 13
Obrtne osebne in druge storitve: fotografiranje, avtoličarstvo, aran-žerstvo, žensko frizerstvo	10
Tar. št. 14
Stopnja v •/•
Od plačil za špediterske, transportne ter nakladalne in razkladalne storitve, ki jih opravljajo zasebni prevozniki in drugi zasebniki:
—	od plačil za prevoz z avto-
taksijem	10
—	od plačil za prevoz s tovornimi avtomobili	20
Xar. št. 15
Od	vrednosti prodanih	vstopnic	10
OPOMBA:
Občinski davek po tej točki se ne plača za umetniške predstave, za šolske telovadne nastope, za akademije družbenih organizacij in društev ter za kinematografe.
Cirkusi in druga zabavišča, ki ne pobirajo vstopnine z vstopnicami ali če se višina vstopnine brez velike težave ne more dognati, plačajo za vsak dan izvajanja v stalnem kraju prometni davek v višini od stopnine, kakor jo določi pristojni upravni organ po prostem preudarku.
Tar. št. 16
Od prejetih plačil za reklame v kinematografih	10
OPOMBA:
Za obvestila in uradne objave državnih organov in družbenih organizacij se ta davek ne plača.
Tar. št. 17
Za loterije in druge igre na srečo, ki se prirejajo na območju občine Ormož, plača prireditelj od vrednosti prodanih srečk	5
OPOMBA:
Občinski davek po tej tarifni številki se ne plača od loterij in drugih iger na srečo, ki jih prireja jugoslovanska loterija, ter od iger na srečo, ki jih prirejajo družbene organizacije, če je dobiček namenjen za zdravstvene, socialne in druge dobrodelne namene.
St.: 421-6/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož. Franc Novak, 1. r.
149.
Po 8., 13. in 27. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 4. in 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ,^ št. 52-729/64), 112. in 125. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož
1.	člen
V odloku o občinskih prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 7-138/65, in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-86/65 in 8-111/65) se 10. fčlen spremeni tako, da se glasi:
»Borcem — zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so aktivno in organizirano sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, se na njihovo prošnjo prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega prispevka in sicer: udeležencem od leta se zniža prispevek za
1941	40	«/o,
1942	35	»/o,
1943	30	%>,
1944	25	V».
Ob enakih pogojih imajo pravico do olajšave tudi zavezanci, če vzdržujejo borce NOB.
Status borca se dokazuje z odločbo pristojne komisije o dvojnem štetju dobe v NOB.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan_ po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje.
St.: 422-7/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r.
150.
Po 64. členu zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 4. točki 125. člena in 2. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi namena in razporeditve dohodkov v posebnem delu proračuna občine Ormož za leto 1965
'	1. člen
Dohodki proračuna občine za leto 1965, razporejeni po 2. členu odloka o proračunu občine Ormož za leto 1965 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1-1/65 in 8-110/65), se v posebnem delu spremenijo v naslednjem: Razporejeni dohodki se znižajo v znesku
5,320.000	dinarjev v naslednjem:
	v	dinarjih
8-06-2-2	Bančni stroški	•150.000
10-02-2-2	Stroški prevozov šolske mlečne kuhinje	200.000
18-03-2-2	Stalne socialne podpore	1,200.000
22-03-2-2	Priznavalnine borcem iz NOB	300.000
31-04-2-2	Povračila za usluge preventivne službe Komun, zavoda za socialno zavarovanje	1,800.000
37-06-2-1	Upravni stroški za PLM Tomaž	100.000
38-06-2-1	Vzdrževanje prevoznih sredstev za PLM Ormož	100.000
39-06-2-1	Vzdrževanje prevoznih sredstev za PLM Tomaž	50.000
55-06-2-2	Odškodnine za nacionalizirana zemljišča	600.000
65-06-2-1	Finančni načrt, sodnih organov	90.000
67-06-2-2	Stroški kazenskega postopka	5.000
68-06-2-2	Stroški sodnikov porotnikov	20.000
72-06-2-2	Prispevek skladu za Skopje	5.000
73-13-2	Gradbena dela na stavbi PLM Ormož	150.000
73-a 13-2	Gradnja osnovne šole Središče	200.000
93-02-2-2	Sklad za štipendije	350.000
2.	člen
Sredstva, pridobljena z znižanjem postavk po 1. členu tega odloka, se uporabijo v višini
5,230.000	dinarjev za zvišanje posameznih postavk po 2. členu tega odloka, v višini 90.000 dinarjev pa za posebne namene občinskemu sodišču Ormož, in sicer:
2-06-2-1	Upravni stroški skupščine	348.000
5-06-2-2	Stroški sej skupščine občine, svetov 'in komisij	300.000
17-03-2-2	Oskrbnine za odrasle v domovih	1,250.000
21-03-2-2	Rejnine za mladoletne in odrasle	150.000
28-04-2-2	Zdravljenje nepremožnih	250.000
30-04-2-2	Bolniški stroški samoplačnikov	400.000
36-06-2-1	Upravni stroški za PLM Ormož	100.000
45-02-2-2	Refundacija	mesečnih prejemkov predvojaške vzgoje	300.000
69-06-2-2	Stroški ureditev zemljiške knjige	30.000
74-13-2	Prispevek skladu za Skopje (šola Središče)	800.000
113-13-2	Odplaičilo kratkoročnega posojila KB Maribor za gradnjo ceste Ormož — Ivanjkovci	75.000
114-16-2	Obveznosti iz preteklih let	321.000
115-18-2	Tekoča proračunska re-	
	zerva	906.000
V 6. razdelku »Občinsko sodišče Ormož« se za postavko 72 vstavi nova postavka:
72-a 13-2 Nakup opreme za občinsko sodišče	90.000
3.	člen
Upravni organ, pristojen za proračun občine Ormož, izvede popravek po tem odloku in sestavi posebno prilogo za spremembe po glavnih namenih v splošnem delu razporeda dohodkov, ki je sestavni del tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 400-4/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
151.
Po 1. odstavku 2. člena ter 7. členu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34-609/65) in po 7. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15/65) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prenehanju stanovanjskega sklada občine
Ormož
1.	(jlen
Stanovanjski sklad občine Ormož se odpravi z dnem 31. decembra 1965 po določbah zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj.
2.	člen
Denarna sredstva stanovanjskega sklada ter na kredit dana sredstva tega sklada se prenesejo na komunalno investicijsko banko Maribor po prevzemno-predajni bilanci do 15. januarja 1966.
3.	člen
Likvidacijski postopek se opravi v skladu z likvidacijskim postopkom v smislu temeljnega zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 17/65).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 023-12/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
152.
Po 1. odstavku 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65), 5. in 7. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o odpravi gozdnega sklada občine Ormož
1.	člen
Gozdni sklad občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: sklad), ustanovljen z odlokom skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-75/65), se odpravi z dnem 31. decembra 1965.
2.	člen
Sredstva sklada vključno terjatve in obveznosti, ki ostanejo po zaključnem računu sklada, se prenesejo na Gozdno gospodarstvo Maribor kot sredstva biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 023-13/65
Ormož, dne 20. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r<
153.
Po 3. odstavku 25. b) člena zakona o gospodarsko planskih ukrepih v letu 1965 (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 15/65 in 19/65) ter 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav v letu 1964 v občini Ormož
1.	člen
Za delno- odpravo škod, ki so nastale zaradi poplav v oktobru 1964 na cestah III. in IV. reda v občini Ormož, se dodelijo cestnemu skladu občine Ormož sredstva v višini 1 milijona 136.454 dinarjev, krajevni skupnosti Ormož pa v višini 150.000 dinarjev.
Sredstva se dajejo iz sredstev rezervnega sklada občine Ormož, ki so se v času od 1. aprila do 31. julija 1965 oblikovala iz 5»/o dopolnilnih vlaganj v ta sklad.
Cestni sklad občine Ormož sme uporabiti ta sredstva za delno odpravo posledic po poplavah na cestah III. in IV. reda, krajevna skupnost Ormož pa za odpravo posledic po poplavah na krajevnih cestah v k. o. Pušencl in za odpravo zemeljskega plazu na paweli št. 545/3, k. o. Ormož.
2.	člen
Sredstva po 1. členu tega odloka se dajo cestnemu skladu občine Ormož in krajevni skupnosti Ormož brez obveznosti vrnitve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 402-30/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
154.
Po 2. odstavku 25. člena zakona o gospo-darsko-planskih ukrepih v letu 1965 (Uradni list SFRJ, št. 5-31/65), I. točki pod č) odloka o dolj*čitvi območij, v katerih je nastala škoda zaradi poplav v oktobru 1964 (Uradni list SRS, št. 38-211/64) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št.' 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav na cestah III. in IV. reda v občini Ormož
1.	člen
Naslov odloka o dodelitvi sredstev za odpravo posledic poplav na cestah III. in IV. reda v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/3-65) se spremeni tako, da še glasi: »Odlok o dodelitvi sredstev za
odpravo posledic poplav na cestah II., III. in
IV.	reda v občini Ormož«.
2.	člen
Prvi člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Za delno kritje stroškov za odpravo posledic na cestah IL, III. in IV. reda v občini Ormož, ki so nastale zaradi poplav v oktobru 1964, se cestnemu skladu občine Ormož dodelijo sredstva iz posebne proračunske rezerve proračuna občine Ormož v znesku 35,191.425 dinarjev.
Cestni sklad občine Ormož sme koristiti dodeljena sredstva predvsem za kritje pogodbenih obveznosti, nastalih zaradi odprave posledic po poplavah v občini Ormož.
Sredstva se dodeljujejo cestnemu skladu brez obveznosti vrnitve.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
Št.: 402-30/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
155.
Po 52. členu zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra
1965	sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju občinskih potreb občine Ormož v prvem trimesečju 1966
1.	člen
Potrebe občinskih organov in zavodov se v prvem trimesečju 1966 do sprejetja proračuna občine Ormož za leto 1966 financirajo na podlagi proračuna občine za leto 1965.
2.	člen
Razporeditev dohodkov po tem odloku se sme izvršiti v tem času največ do- višine 25 •/o razporejenih dohodkov proračuna občine za leto 1965 in po njegovih splošnih določbah.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Razporejeni dohodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ormož za leto
1966	in se morajo izkazati v zaključnem računu proračuna občine za leto 1966.
5.	člen
Določila tega odloka se ustrezno uporabljajo pri financiranju potreb državnih organov občine Ormož, skladov in drugih koristnikov, ki se deloma ali v celoti financirajo iz proračuna občine Ormož.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož In Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje.
St.: 402-69/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
156.
P? 38. členu in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, t- 15-219/64, in Uradni vestnik občine Ormož Ptuj, št. 3-27/65) ter po 1. odstavku 10.
člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Uradni list SFRJ, št. 33-566/65) je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o oblikovanju maloprodajnih cen za nekatere proizvode v občini
Ormož
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o višini, do katere se smejo oblikovati maloprodajne cene za nekatere proizvode v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-89/65), se v 2. členu, točka 9, spremeni tako, da se glasi:
»9. Drva (trda, bukova)
—	I. vrsta za prm 8.300 dinarjev,
—	II. vrsta za prm 7.470 dinarjev,
—	III. vrsta za prm 6.670 dinarjev.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
Št.: 38-22/65
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
157.
Na podlagi 17. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, šf. 35/65) In 7. točke 112. člena statuta občine Ormož je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi stanovanjsko-komunal nega podjetja Ormož
1.
Ustanovi se podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v občini Ormož.
2.
Ime podjetja je: »Stanovanjsko-komunalno podjetje Ormož« (v nadaljnjem besedilu: podjetje).	,
Sedež podjetja je v Ormožu, Mestni trg št. 9/a.
3.
Poslovni predmet podjetja je:
—	upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišdh;
—	razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda;
—	nakup ta izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov;
—	oddajanje stanovanj ta poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če si ni te pravice zadržal ustanovitelj;
—	dajanje odpovedi za uporabo stanovanj ta poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi;
—	pobiranje stanarine in zakupnine;
—	vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari;
—	izvrševanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev.
4.
Za začetek dela se podjetju zagotovijo tale sredstva:
—	osnovna in obratna sredstva, ki jih je za dejavnost iz 3. točke te odločbe upravljal zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Ormož, po vrednosti, ki se ugotovi in prenese po prevzemni bilanci;
—	stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Ormož, navedene v posebnem seznamu, lei je sestavni del te odločbe;
—	sredstva, prejeta na račun amortizacije za stanovanjske hiše in stanovanja, vložena v stanovanjski sklad občine Ormož, ki ostanejo po poravnavi obveznosti, ki jih je imel stanovanjski sklad pred prenosom sredstev na banko.
Sredstva iz te točke se dajejo podjetju brez obveznosti vrnitve.
5.
Za direktorja podjetja v ustanovitvi se do imenovanja direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Ivan VENCELBERGER s pooblastili, da:
—	razpolaga s sredstvi, ki jih zagotavlja ustanovitelj;
—	sklepa pogodbe za nabavo inventarja in opreme;
—	opravlja vsa druga opravila, ki so potrebna za ustanovitev in začetek dela podjetja.
6.
Do izdaje splošnega akta podjetja o delitvi osebnega dohodka se osebni dohodki delavcev ugotavljajo po pravilniku o osebnih dohodkih delavcev zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Ormož,
7.
Svet podjetja v ustanovitvi ima 15 članov, od katerih imenuje ustanovitelj 10 članov.
Člane, ki jih imenuje ustanovitelj, imenuje svet skupščine občine Ormož, ki je pristojen za stanovanjske ta komunalne zadeve, izmed stanovalcev in drugih oseb.
8.
Konstituiranje podjetja se izvrši v petih mesecih od dneva vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register gospodarskih organizacij pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru.
9.
Direktor podjetja v ustanovitvi je dolžan v 15 dneh po objavi te odločbe predložiti okrožnemu gospodarskemu sodišču v Mariboru priglasitev zaradi vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register gospodarskih organizacij.
10.
Pravice in dolžnosti ustanovitelja opravlja skupščina občine Ormož neposredno in po svetu, ki je po statutu občine pristojen za stanovanjske in komunalne zadeve.
11.
Ta odločba se objavi v »Uradnem vestniku občin Ortaož in Ptuj« in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št.: 023-24/65	|
Ormož, dne 22. decembra 1965
Predsednik
skupščine občine Ormož
Franc Novak, 1. r.
158.	’
Na podlagi 147. in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora de-laVnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o družbeni materialni pomoči občanom y občini Ptuj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ptuj skrbi za občane in družine, Id so potrebne družbenega varstva, posebno pa za tiste, ki nimajo sredstev za preživljanje in so nesposobni za pridobitno delo, s tem da jim zagotavlja družbeno materialno pomoč.
2.	člen
Sredstva za družbeno materialno pomoč se določijo vsako leto v proračunu občine.
3 člen
Družbena materialna pomoč se daje osebam, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ptuj.
V izjemnih primerih se lahko daje družbena materialna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča v občini Ptuj, pa so trenutno brez najpotrebnejših sredstev za preživljanje.
4.	člen
Družbena materialna pomoč se lahko daje kot:
1.	denarna pomoč,
2.	rejnina,
3.	oskrbnina za bivanje v socialnem ali drugem zavodu,
4.	oskrbnina za varstvo otrok,
5.	pomoč za hišno postrežbo ali nego bolnika na domu.
5.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči imajo osebe, ki so nepreskrbljene ali nesposobne za pridobitno delo.
Za nepreskrbljene se štejejo osebe, ki nimajo niti premoženja ali dohodkov, s katerimi bi se lahko preživljale, niti svojcev ali drugih oseb, ki bi jih bile dolžne preživljati po zakonu, po pogodbi, po oporoki ali iz drugega pravnega naslova in bi bile zmožne te obveznosti izpolnjevati.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo osebe, ki se ne morejo preživljati z lastnim delom zaradi starosti ali onemoglosti in mladoletnosti, zaradi šolanja in oskrbe mladoletnih otrok ali zaradi drugih tehtnih vzrokov.
6.	člen
Osebam, ki imajo nepremičnine, se lahko daje družbena materialna pomoč le, če pristanejo na zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov materialne pomoči.
7.	člen
Družbena materialna ' pomoč se lahko daje tudi osebam, ki začasno niso zaposlene in preskrbljene ter uveljavljajo svoje pravice do prejemkov, ki jim gredo po zakonu, po pogodbi ali po drugem pravnem naslovu, za čas, dokler se ne zaposlijo. Take osebe se morajo pismeno zavezati, da bodo vrnile prejete zneske družbene materialne pomoči.
II. DENARNA POMOČ
8.	člen
Denarna pomoč je lahko stalna, začasna ali enkratna.
1.	Stalna denarna pomoč
9.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo osebe, ki nimajo zadosti sredstev za preživljanje in so trajno nesposobne za pridobitno delo.
Kot nesposobni za pridobitno delo se po tem odloku štejejo:
—	otroci do petnajstega leta starosti,
—	moški, stari nad 65 let, in ženske, stare nad 60 let,
—	osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo nad 75%>.
—	matere z dvema ali več otroki do 10. leta starosti, če nimajo urejenega varstva in nege otrok.
10.	člen
Stolna denarna pomoč se daje v znesku od 4000 do 20.000 dinarjev na mesec.
V upravičenih primerih se lahko dodeli še poseben dodatek za vzdrževanje družinskega člana ali za tujo pomoč v znesku 6000 dinarjev na mesec.
Ce se življenjski stroški občutno povečajo, se temu primerne zvišajo zneski stalne denarne pomoči,
Odstotek zvišanja se določi s proračunom občine.
Znesek stalne denarne pomoči se določa upravičencem glede na stopnjo materialne ogroženosti.
2.	Začasna denarna pomoč
11.	člen
Do začasne denarne pomoči imajo pravico občani, ki so zaradi bolezni, nesreč, brezposelnosti ali iz drugih razlogov za krajši čas nesposobni za pridobitno delo in so nepreskrbljeni.
Začasna denarna pomoč se lahko daje tudi učencem, dijakom in študentom iz socialno šibkih družin, da se jim omogoči šolanje ali poklicno usposabljanje.
12.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko daje najdalj za čas do devetih mesecev.
Začasna denarna pomoč se lahko daje v okviru zneskov stalne denarne pomoči iz 10. člena tega odloka.
3.	Enkratna denarna pomoč
13.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko daje osebam, ki trenutno zaidejo v težak gmotni položaj zaradi elementarne ali druge nesreče, bolezni ali zaradi drugih podobnih vzrokov.
Znesek enkratne denarne pomoči se določi po upravičenosti posameznega primera, ne sme pa preseči 30.000 dinarjev.
14.	člen
Uživalcem stalne denarne pomoči in drugim socialno prizadetim osebam se lahko daje enkratna denarna pomoč za nakup ozimnice, obleke, obutve, kurjave in podobno.
Znesek te pomoči ne sme presegati zneska najvišje mesečne stalne denarne pomoči.
III.	PLAČEVANJE REJNIN, VARSTVO V ZAVODU IN VARSTVO OTROK
15.	člen
Pravico do povračila celotne rejnine in oskrbnine v zavodih imajo mladoletni otroci brez staršev in brez lastnih dohodkov ter tisti mladoletniki, ki so dani v rejništvo ali zavodsko oskrbo po odločbi skrbstvenega organa, pa njihovi starši nimajo sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine.
Pravico do delnega povračila rejnine in oskrbnine v zavodih imajo mladoletniki, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so mladoletniki dani v rejo ali v zavodsko varstvo po odločbi skrbstvenega organa ali po sklepu sodišča.
16.	člen
Pravico do povračila celotne oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, ki so nepreskrbljeni in za pridobitno delo nesposobni, če je potrebna njihova oskrba v socialnem zavodu.
Pravico do delnega povračila oskrbnine v socialnem zavodu imajo odrasli občani, katerih dohodki (pokojnina, invalidnina, obveznosti svojcev ali drugih oseb po zakonu, pogodbi ali po drugem pravnem naslovu) ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodu, pa je oskrba v socialnem zavodu potrebna.
Upokojenci in druge osebe, katerih dohodki ne zadoščajo za kritje celotne oskrbnine, sl lahko obdržijo za osebne potrebe znesek, določen v odločbi o povračilu oskrbnine, vendar ne več kot eno šestino vseh dohodkov.
17.	člen
Za šoloobvezne in predšolske otroke, ki so potrebni dnevnega varstva v šolskih ali drugih vzgojno-varstvenih zavodih, se lahko plačajo stroški varstva delno ali v celoti, če starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj sredstev, da bi krili te izdatke.
18.	člen
Za šoloobvezne ali predšolske otroke, ki so po ugotovitvah zdravstvene službe potrebni obmorskega ali višinskega okrevanja, se lahko delno ali v celoti plačajo stroški oskrbnine v domovih, če starši ali zakoniti zastopniki teh ne morejo plačati in nimajo pravice do brezplačne oskrbe po drugih predpisih.
IV.	PLAČEVANJE HIŠNE POSTREŽBE IN NEGE BOLNIKA NA DOMU
19.	člen
Pravico do denarne pomoči za postrežbo in nego na domu imajo občani, če so začasno ali stalno nesposobni skrbeti za svojo telesno higieno in higieno stanovanja ter nimajo svojcev ali drugih oseb, ki bi mogle ali bile dolžne zanje skrbeti, in nimajo sredstev za plačilo postrežbe in nege na domu.
V.	POSTOPEK
20.	člen
Pravica do družbene materialne pomoči se uveljavlja v upravnem postopku.
O pravici do družbene materialne pomoči, njeni višini in obliki odloča za zadeve socialnega varstva pristojen upravni organ po predlogu centra za socialno delo občine Ptuj.
O potrebi družbene materialne pomoči in njeni višini mora praviloma pred odločitvijo dati mnenje svet pristojne krajevne skupnosti.
21.	člen
Družbena denarna pomoč se praviloma nakaže z denarno nakaznico upravičencu, zakonitemu zastopniku ali osebi, določeni po skrbstvenem organu, ki bo skrbela za namensko uporabo pomoči, ali socialnemu zavodu, če je upravičenec v oskrbi zavoda.
V upravičenih primerih se lahko denarna pomoč nakaže ustrezni delovni organizaciji, ki izda za protivrednost upravičencu potrebno blago.
v izjemnih in nujnih primerih se lahko denarna pomoč izplača upravičencu neposred-no v gotovini.
22.	člen
Proti odločbi organa prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe na ustrezen republiški upravni organ, pristojen za zudevč socialnega varstva.
23.	člen
Pravica do stalne in začasne denarne pomoči gre upravičencu od prvega naslednjega meseca, ko je postala odločba o denarni pomoči pravnomočna.
Pravica do denarne pomoči preneha s koncem meseca, v katerem so prenehali pogoji zanjo.
Družbena denarna pomoč se izplačuje mesečno vnaprej, in sicer do desetega v mesecu.
24.	člen
Uživalci družbene materialne pomoči so dolžni javiti za zadeve socialnega varstva pristojnemu upravnemu organu vsako spremembo, ki vpliva na pravico do družbene materialne pomoči ali na njeno višino, v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala.
25.	člen
Za socialno varstvo pristojen upravni organ mora voditi evidenco uživalcev družbene materialne pomoči in dvakrat letno poročati pristojnemu svetu o izvršenih izplačilih in o problematiki v zvezi z dajanjem družbene materialne pomoči.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Minimalna denarna pomoč, odmerjena po odloku o dodeljevanju socialnih podpor v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 38-465/61) se uradoma prevede na minimalni znesek, določen s tem odlokom, do konca meseca februarja 1966.
Za nedokončane zadeve se uporabijo določbe tega odloka.	>
27.	člen
Za zadeve socialnega varstva pristojen svet izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dodeljevanju socialnih podpor v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 38-465/61).
ŠTEVILKA 11
29.	Člen
Ta odlok zaCne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St.: 554-1/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
159.
Na podlagi 147. in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, st. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o družbeni denarni pomoči borcem NOB v občini Ptuj
1.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilnega boja, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred
30.	junijem 1944. leta, in udeleženci španske državljanske vojne (v nadaljnjem besedilu, udeleženci NOB) imajo po določbah tega odloka pravico do družbene denarne pomoči, s katero jim je zagotovljen minimum sredstev za preživljanje (v nadaljnjem besedilu: denarna pomoč).
Denarna pomoč je zagotovljena udeležencem NOB iz prvega odstavka tega člena, katerim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 30. junija 1944 oziroma čas v bivši španski republikanski armadi dvojno vštet v pokojninsko dobo.
Izjemoma imajo pravico do denarne pomoči tudi udeleženci NOB, ki jim je čas sodelovanja do 30. junija 1944 po predpisih o pokojninskem zavarovanju enojno vštet v pokojninsko dobo, kakor tudi udeleženci NOB, ki jim je čas od 1. julija 1944 do 15. maja 1965 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
2.	člen
Denarna pomoč je stalna, začasna ali enkratna.
3.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo udeleženci NOB iz 1. člena tega odloka, ki nimajo sredstev za preživljanje in so nesposobni za pridobitno delo ali iz opravičenih razlogov niso zaposleni.
Pravico do denarne pomoči Imajo tudi udeleženci NOB iz 1. člena tega odloka, ki imajo pokojnino, invalidnino, osebne dohodke iz delovnega razmerja, kmetijstva ali druge dohodke, če jim ti dohodki zaradi bolezni v družini ali iz drugih objektivnih razlogov ne zadoščajo za preživljanje.
Šteje se, da dohodki po prejšnjem odstavku ne zadoščajo za preživljanje udeleženca NOB, če njegovi dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne dosegajo zneskov:
1.	25.000 dinarjev mesečnega dohodka na člana njegove ožje družine;
2.	100.000 dinarjev skupnega letnega katastrskega dohodka od zemljišč, ki so njegova lastnina oziroma lastnina članov njegove družine.
Med dohodke po prejšnjem odstavku se štejejo vsi dohodki, ki so zavezani prispevku ali davku.
4.	člen
Do začasne denarne pomoči imajo pravico udeleženci NOB, ki zaradi bolezni, nesreče, brezposelnosti ali iz drugih razlogov za kraj-še obdobje niso zaposleni ali jim teče postopek za redno ali invalidsko pokojnino ali za Priznanje invalidskega dodatka in so nepreskrbljeni.
Začasna denarna pomoč se lahko daje naj-dalje za čas enega leta.
5.	člen
Višina stalne oziroma začasne mesečne denarne pomoči je odvisna od tega, v katerem letu je udeleženec stopil v NOB, ter od premoženjskega stanja, in sicer:
vstop v NOB v letu
1941
1942	1943	1944
1.	do 15.000 din osebnega dohodka oziroma 40.000 din katastrskega dohodka na družinskega člana
2.	od 15.001 do 20.000 din oseb. dohodka oziroma od 40.001 do
70.000	din kat. dohodka na družinskega člana
3.	od 20.001 do 25.000 din oseb. dohodka oziroma od 70.001 do
100.000	din kat. dohodka na družinskega člana
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko nosilcem »Spomenice 1941« na predlog komisije za skrb borcev in invalidov NOV odobri višja denarna pomoč z omejitvijo, da ta ne sme presegati najvišjega zneska denarne pomoči po prejšnjem odstavku.
6.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko daje udeležencem NOB, ki trenutno pridejo v težak gmotni položaj zaradi elementarne ali druge nesreče, bolezni ali drugih podobnih vzrokov.
Enkratna denarna pomoč lahko znaša od
10.000	do 50.000 dinarjev.
7.	člen
O pravici do stalne ali začasne denarne pomoči po tem odloku odloča v upravnem postopku za socialno varstvo pristojen upravni organ občinske skupščine na podlagi pokojninske oziroma delovne dobe, ki jo je ugotovil pristojni organ.
O pomoči iz tretjega odstavka 1. člena in iz 6. člena tega odloka odloča upravni organ iz prvega odstavka tega člena na predlog komisije za skrb borcev in invalidov NOV.
Postopoli za uveljavitev pravice do denarne pomoči začne pristojni upravni organ na zahtevo stranke.
8.	člen
Denarna pomoč gre udeležencem NOB od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
9.	člen
Proti odločbi organa prve stopnje je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po prejemu odločbe na ustrezen republiški upravni organ, pristojen za zadeve socialnega varstva.
10.	člen
Prejemniki denarne pomoči so dolžni javiti za socialno varstvo pristojnemu upravnemu organu vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči ali na njeno višino (premoženjsko stanje, družinska skupnost, sprememba bivališča in druge okoliščine), najkasneje v osmih dneh, potem ko je sprememba nastala.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega naslednjega meseca po nastali spremembi.
11.	člen
Za socialno varstvo pristojen upravni organ mora voditi evidenco uživalcev denarne pomoči po tem odloku ter mora dvakrat letno poročati komisiji za skrb borcev in invalidov NOV o izvršenih izplačilih ter o problematiki v zvezi z dajanjem denarne pomoči po tem odloku.
12.	člen
Sredstva za denarno pomoč po tem odloku se določijo vsako leto v občinskem proračunu.
13.	člen
Vse dosedaj izdane odločbe o priznavalninah se vskladijo z določbami tega odloka najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o priznavalninah (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 32-532/63).
40.000 30.000 20.000
30.000 20.000 15.000
20.000 15.000 10.000
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan_ po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St.: 191-4/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965.
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
160.
Na podlagi 2. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34-609/65) in 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada in o prenosu sredstev sklada v Komunalno banko Ptuj
1.	člen
Odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-458/62) neha veljati 31. decembra 1965.
2.	člen
Denarna sredstva stanovanjskega sklada ter na kredit dana sredstva tega sklada se s stanjem na dan 31. decembra 1965 prenesejo v. kreditni sklad Komunalne banke Ptuj.
3.	člen
Dovršene in nedovršene hiše, stanovanja in poslovni prostori, s katerimi razpolaga stanovanjski sklad na dan 31. decembra 1965, se prenesejo na banko iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Denarna sredstva iz 2. člena in nepremičnine iz 3. člena tega odloka bo banka uporabljala v skladu z določbami 4. in 5. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 34-609/65) ter v skladu s smernicami družbenega plana občine Ptuj.
5.	člen
Prevzemno in predajno bilanco o sredstvih iz 2. člena tega odloka napravita upravni odbor stanovanjskega sklada in Komunalna banka Ptuj najkasneje do 15. januarja 1966.
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Ptuj mora postopoma prenesti svoje zadeve na Komunalno banko Ptuj.
6.	člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 5. člena tega odloka se nedokončana dela na ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov na dan 31. decembra 1965 prenesejo na novo ustanovljeno stanovanjsko podjetje Ptuj.
V skladu s tem se prenesejo na stanovanjsko podjetje tudi potrebna finančna sredstva stanovanjskega sklada, določena za kritje stroškov ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov.
7.	člen
Odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši in za poslovne prostore v poslovni stavbi, ki se plačuje v stanovanjski sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 19-200/60) neha veljati 31. decembra 1965.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 44-5/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965.
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
161.
Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ, št. 34-608/65) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti v občini Ptuj
1.	člen
V občini Ptuj se opravi popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajo v najem, zaradi ponovne ugotovitve njihove vrednosti, po postopku in po merilih, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, bo opravljena po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965.
3.	člen
Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj, in poslovnih prostorov se določajo:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe;
—	funkcionalnost stanovanja ali poslovnega
prostor^;
—	opremljenost stanovanja ali poslovnega
prostora;
—	položaj stanovanja oziroma poslovnega
prostora v zgradbi;
—	starost in obrabljenost zgradbe.
4.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz
3.	člena tega odloka na podlagi točkovanja; točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednostU (v nadaljnjem besedilu: priročnik), ki je sestavni del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število koristnikov, ki ga uporabljajo.
Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno celoto.
5.	člen
Vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se izračuna tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja oziroma poslovnega prostora s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju, in z valorizacijsko vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov' v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
6.	člen
Valorizacijska vrednost ene točke se določi v občini Ptuj v višini 950 dinarjev glede na povprečno kalkulativno gradbeno ceno za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine oziroma poslovnega prostora v decembru 1964.	A
7.	člen
Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje:
1.	stroške za gradbena, obrtniška in instalacijska dela po investicijski tehnični dokumentaciji;
2.	stroške za izdelavo investicijske tehnične dokumentacije, vključno stroške za nadzorstvo nad izvajanjem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno komunalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcio-
nalnega zemljišča stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov, plačilo taks in stroškov v zvezi s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče.
Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10 % stroškov iz prve točke tega člena.
8.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov v zgradbi, ki so bile ugotovljene po merilih iz 3. člena tega odloka.
9.	člen
Stanovanjski sklad občine Ptuj, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, točkuje stanovanja na naslednji način:
1.	za stanovanja, ki so bila valorizirana s stanjem na dan 31. decembra 1959 po pravilniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59), se upošteva že izvršeno točkovanje, ki se popravi v skladu z navodili v priročniku.
Pri tem je treba Izvršiti tudi strokovno revizijo pravilnosti prvotnega točkovanja;
2.	za stanovanja, ki so bila vseljena po 1. januarju 1960, in za poslovne prostore se izvrši točkovanje v skladu z navodili v priročniku.
10.	člen
Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 1. točke 9. člena tega odloka se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 31. decembra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je Izvršil stanovalec na lastne stroške.
)
11.	člen
Osebi, ki opravlja popis In ponovno ugotavljanje vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci oziroma najemniki poslovnih prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan^ po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 36-15/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965.
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
162.
Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 219. člena statuta občine Ptuj je skuščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Ptuj
1.	člen
Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in od drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok.	\
2.	člen
Za posamezne kategorije stanovanj se določajo naslednje najvišje stanarine:
Kategorije	Največje število točk	Najvišja stanarina za 1 m* mesečno
I. kategorija	155	429
II. kategorija	125	346
III. kategorija	105	291
IV. kategorija	85	235
V. kategorija	65	180
VI. kategorija	45	124
VII. kategorija	25	63
Letna stanarina za posamezno stanovanje ne more biti večja od 3,5 %> revalorizirane vrednosti tega stanovanja.
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Mesečna najemnina za 1 m2 koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja, kot znaša najvišja mesečna stanarina, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katera organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah
2.	člena tega odloka.
Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, kot tudi na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo.
6.	člen
Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za deset odstotkov.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem.
Šteje se, da se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem, če oddaja stanovanjske prostore trem ali več podstanovalcem.
7.	člen
Ce organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 20 odstotkov od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka.
/	8. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi osnov in meril za ugotovitev višine stanarin ter odškodnin za uporabo vrtov (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 39-478/59).
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«,
St.: 38-46/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965.
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
163.
Na podlagi 17. in 46. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65), 123. člena temeljnega zakona o podjetjih (Uradni
list SFRJ, št. 17-354/66), 106. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) In 219. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
i	ODLOK
o ustanovitvi stanovanjskega podjetja Ptuj
1.	člen
Zavod za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi zavoda za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1-6/65), nadaljuje z delom kot podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini:
a)	z imenom (firmo): Stanovanjsko podjetje Ptuj;
b)	sedež podjetja je v Ptuju, Osojnikova cesta 1;
c)	predmet poslovanja podjetja je:
—	upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov;
—	razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda;
—	nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov;
—	oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi, če si ni te pravice zadržal ustanovitelj;
—	dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi;
—	določanje višine stanarine v skladu z veljavnimi predpisi;
—	pobiranje stanarine, najemnine in zakupnine;
• — vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari;
—	prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov;
—	planiranje razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini;
—	urejanje mestnega zemljišča;
—	opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev ali za katere podjetje pooblasti občinska skupščina.
2.	člen
Stanovanjsko podjetje posluje na območju, v na katerem se nahajajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni prostori sklada stanovanjskih hiš podjetja.
3.	člen
V okviru stanovanjskega podjetja se ustanovi sklad stanovanjskih hiš, v katerega se vlagajo stanovanjske hiše v družbeni lastnini in druga po zakonu določena sredstva.
4.	člen
Za ustanovitev in začetek dela podjetja se na stanovanjsko podjetje prenesejo vsa osnovna in obratna sredstva, vsi skladi ter vse Pravice in obveznosti Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj po zaključnem računu za leto 1965.
5.	člen
Do imenovanja direktorja stanovanjskega podjetja po razpisu bo opravljal posle direktorja podjetja v ustanavljanju Andrej MR-SEK, Ptuj, Mariborska cesta 6.
6.	člen
Svet, ki bo do konstituiranja podjetja upravljal stanovanjsko podjetje, ima sedem članov; štiri izvoli delovna skupnost stanovanjskega podjetja, tri pa imenuje skupščina občine Ptuj,
7.	člen
Ustanovitelj stanovanjskega podjetja je skupščina občine Ptuj.
8.	člen
Do sprejetja splošnega akta stanovanjskega Podjetja o delitvi osebnih dohodkov prejema-
jo delavci podjetja osebne dohodke po splošnem aktu dosedanjega Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj o delitvi osebnih dohodkov.
9.	člen
V	delavski svet stanovanjskega podjetja imenujejo predstavnike družbene skupnosti:
—	skupščina občine Ptuj tri člane,
—	krajevna skupnost Ptuj enega člana,
—	krajevna skupnost Majšperk enega člana,
—	krajevna skupnost Kidričevo dva člana.
10.	člen
Stanovanjsko podjetje mora svoj statut predložiti v soglasje skupščini občine Ptuj.
11.	člen
Stanovanjsko podjetje mora najmanj enkrat v letu, in to praviloma ob koncu leta, poročati o svojem delu stanovalcem in skupščini občine Ptuj.
12.	člen
V	sklad stanovanjskih hiš podjetja se vložijo vse stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, ki so zgrajena na območju občine Ptuj.
Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na stanovanjske hiše, v katerih so vsa stanovanja lastnina občanov, društev ali civilnih pravnih oseb, ter na stanovanjske hiše in stanovanja v družbeni lastnini, ki se uporabljajo za službene potrebe, oziroma ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki jo je ustanovila kaka druga organizacija.
13.	člen
Primopredaja stanovanjskih hiš, ki se prenesejo v stanovanjski sklad stanovanjskega podjetja, med hišnimi sveti in organi podjetja se izvrši na podlagi zaključnih računov stanovanjskih hiš za leto 1965 do 28. februarja 1966.
Pravice in obveznosti stanovanjskih hiš iz naslova Investicijskega vzdrževanja ter vsa denarna sredstva skladov teh hiš, ki se prenesejo v stanovanjski sklad podjetja, preidejo s 1. januarjem 1966 na stanovanjsko podjetje.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena ostane hišnim svetom stanovanjskih hiš, ki se prenesejo v stanovanjski sklad podjetja, 40 % denarnih sredstev skladov stanovanjskih hiš po stanju na dan 31. decembra 1965, za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš.
14.	člen
Stanovanjsko podjetje začne z delom 1. januarja 1966. Stanovanjsko podjetje se mora konstituirati do 31. marca 1966.
15.	člen
Pravice in dolžnosti ustanovitelja opravlja za stanovanjske zadeve pristojen svet občinske skupščine.
16.	člen
Direktor podjetja v ustanavljanju je dolžan v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka predložiti Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Mariboru priglasitev zaradi vpisa akta o ustanovitvi podjetja v register gospodarskih organizacij.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1-6/65) in odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-55/65).
18.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 023-6/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965.
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, L r.
161.
Po 3. členu zakona o finansiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65) ter 69. in 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o občinskem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ptuj
;	I. SPLOSNIDEL
1.	člen
V občini Ptuj se uvaja občinski davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: občinski prometni davek).
2.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku je dohodek proračuna občine.
3.	člen
Občinski prometni davek se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, oziroma od plačil za storitve, za katere je v tarifi tako določeno.
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje:
1.	vsaka prodaja proizvodov v trgovinah in trgovskih prodajalnah ter v prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij;
2.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja proizvodov, ki jih neposredno prodajajo trgovske in druge delovne organizacije potrošnikom na debelo, in prodaja proizvodov, ki jih prodajajo potrošnikom proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah v skladu z 9. in 10. členom zakona o zveznem prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65);
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe.
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi prodaja alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih ter pri drugih delovnih organizacijah in zasebnikih, ki opravljajo gostinsko dejavnost.
Prodaja blaga trgovskim organizacijam se ne šteje za promet blaga na drobno, od katerega bi bilo treba plačati občinski prometni davek.
5.	člen
Davčni zavezanec za občinski prometni davek je proizvajalec ali kdo drug, ki opravi promet blaga na drobno, ki zase uporabi lastne ali kako drugače nabavljene proizvode, za katere je predpisan občinski prometni davek.
Za prodajalce blaga na drobno v smislu prvega odstavka tega člena se šteje tista gospodarska ali druga delovna organizacija, ki je pravna oseba.
Za davčne zavezance se štejejo tudi občani in zasebne pravne osebe, ki na drobno prodajajo blago neposredno potrošnikom-;
6.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek je prodajna cena proizvoda, v kateri morajo biti zajeti tudi vsi postranski stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.
Občinski prometni davek se ne všteva v davčno osnovo. V davčno osnovo se dalje ne všteva blagajniški konto in bonifikacije, ki jih je prodajalec priznal kupcu blaga, kot tudi ne transportni stroški in drugi izdatki, ki jih je prodajalec plačal za kupca.
7.	člen
Ce se proizvodi uporabljajo v smislu 4. točke 4. člena tega odloka, je davčna osnova prodajna cena, ki bi se dosegla, če bi se taki proizvodi prodali na drobno.
8.	člen	)
Občinski prometni davek od plačil za storitve ®e plačuje samo za tiste storitve, ki se opravljajo proti plačilu.
9.	člen
Davčni zavezanec za občinski prometni davek od plačil za storitve je po odbitku materiala izvrševalec storitev.
10.	člen
Davčna osnova za občinski davek od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve.
S plačilom za opravljene storitve je po prvem odstavku tega člena mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev.
11.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitev, obračunavanja davka, pravnih sredstev, plačila davka, kraja plačila, kontrole nad izvajanjem, nad obračunavanjem in plačevanjem davka, zastaranja, obnove postopka, kazenskih določb in vsega drugega, kar je v zvezi s plačevanjem občinskega prometnega davka ni pa določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona
0	prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka ter predpisi, izdani na njuni podlagi.
12.	člen
Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah, plačujejo tudi občinski prometni davek po pavšalnih osnovah, ki jih vnaprej ugotovi za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
—	odlok o občinskem prometnem davku
1	(Uradni vestnik okraja Maribor, št. 39-542/64);
—	odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 9-176/65);
—	odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-42/65);
—	odlok o spremembah in dopolnitvah tarife občinskega prometnega davka v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-104/65).
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
II. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A) OBČINSKI DAVEK OD PROMETA NA
DROBNO
Stopnja
Tar. št.	v °/o
1.	Od prometa vseh vrst. alkoholnih pijač v trgovini na drobno 20
2.	Od ostalega prometa blaga na
drobno	4
3.	Od prodaje alkoholnih pijač v gostinstvu:
a)	od prometa z naravnimi in
penečimi vini, razen šampanjca, in s pivom	50 din/l
b)	od prometa z ostalimi alkoholnimi pijačami	r	2(5
PRIPOMBA:
Prometni davek se ne plačuje od prodaje lignita, rjavega premoga in briketov iz rjavega premoga, drv in električne energije.
B) OBČINSKI DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	Predelovanje nekovin:
Stopnja
Tar. št.	v °/»
kamnoseštvo, steklarstvo, brušenje in graviranje stekla	10
2.	Predelovanje kovin:
a)	kotlarstvo, galvanizerstvo, livarstvo	20
b)	ključavničarstvo, kleparstvo,
kovinostrugars^vo, strojno ključavničarstvo, žično ple-tarstvo	15
c)	avtokleparstvo, brusaštvo re-
zil, kovaštvo, avtomehanika (popravljanje motornih vozil), precizna mehanika, orodjarstvo, urarstvo	10
3.	Popravljanje električnih aparatov in pribora:
elektroinstalaterstvo, elektro-mehanika za hladilne naprave, vzdrževanje električnih strojev in previjanje motorjev, popravila radijskih sprejemnikov in televizorjev, telegrafskih in telefonskih naprav ter avto-elektrikarstvo	10
4.	Predelovanje lesa:
žaganje lesa	15
5.	Izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov:
sedlarstvo, vulkanizacija, knji-goveštvo in kartonaža, popravljanje dežnikov in senčnikov, filigranstvo, zlatarstvo, graver-stvo, izdelovanje vencev iz umetnega cvetja, popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov ter mletje	žita	za	druge	10
6.	Stavbna obrt:
•instalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo in plin, zidarstvo in fasaderstvo, teracerstvo, tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi, sobno slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, vod-njakarstvo	15
7.	Obrtne, osebne in druge storitve:
optika, fotografiranje, vozno ličarstvo, črkoslikarstvo, aran-žerstvo, prepispvanje in razmnoževanje, strojno	žaganje	drv	10
8.	Od plačil za špcditerske, transportne ter nakladalne in raz-kladalnc storitve, ki jih opravijo zasebni prevozniki in drugi zasebniki:
a)	od plačil za prevoz z avto-
taksijem	10
b)	od plačil za prevoz s tovornimi avtomobili	20
9.	Od vrednosti prodanih vstopnic:
za cirkuse in druga zabavišča	10
PRIPOMBA:
Cirkusi in druga zabavišča, ki ne pobirajo vstopnine z vstopnicami, plačajo za vsak dan izvajanja programa prometni davek v znesku, ki ga določi za dohodke pristojen upravni organ po prosterh preudarku.
10.	Od prejetih plačil za reklamo:
v	kinematografih	10
PRIPOMBA:
Za obvestila in uradno objavo državnih organov. družbenih organizacij in društev se ta davek ne plača.
St.: 421-13/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
165.	H ;	«
Na podlagi 54. člena zakona o gozdóviK (Uradni list SRS, št. 30-309/65) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Ptuj
1.	člen
Odlok o ustanovitvi gozdnega sklada občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1-11/65) preneha veljati 31. decembra 1965.
2.	člen
Denarna sredstva gozdnega sklada, vključno terjatve se prenesejo s stanjem na dan
31.	dečembra 1965 na biološko amortizacijo gozdov Gozdnega gospodarstva Maribor.
Na gozdno gospodarstvo Maribor preidejo tudi obveznosti gozdnega_sklada občine Ptuj.
3.	člen
Primopredajno bilanco o sredstvih iz 2. člena tega odloka sestavi upravni odbor gozdnega sklada najkasneje do 30. januarja 1966.
Upravni odbor gozdnega sklada občine Ptuj mora postopoma prenesti svoje zadeve na Gozdno gospodarstvo Maribor.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St: 402-13/65-1
Ptuj, dne 23. decembra .1965
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
166.
Po 52. in 76. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvem trimesečju 1966
/\. člen
Financiranje potreb občinskih in drugih organov ter zavodov, ki se financirajo iz proračuna občine, se v prvem trimesečju 1966 do sprejetja proračuna občine za leto 1966 nadaljuje po proračunu občine za leto 1965.
2.	člen
Izdatki se smejo izvršiti v tem času največ do četrtine vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu občine za leto 1965.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, mora biti prvenstveno zagotovljeno kritje osebnih dohodkov delavcev in najnujnejših materialnih izdatkov.
4.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ptuj za leto 1966.
5.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo pri financiranju potreb občinskih upravnih organov in drugih državnih organov ter zavodov in skladov v občini.
6.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1966 in se
objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 402-36/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
167.
Po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in tretjem odstavku 186. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je svet krajevne skupnosti Gorišnica na seji dne 10. oktobra ^965 po sklepu zborov volivcev na območju krajevne skupnosti Gorišnica dne 25. julija 1965 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorišnica za obnovo in popravilo krajevnih cest in mostov na območju krajevne skupnosti Gorišnica
1.
Za obnovo in popravilo krajevnih cest in mostov na območju krajevne skupnosti Gorišnica se uvede v letu 1965 krajevni samoprispevek v gotovini.
2.
Za izvršitev del, navedenih v prvi točki tega sklepa, je potrebno zbrati 2,000.000 dinarje v v obliki samoprispevka.
3.
Krajevni samoprispevek znaša:
a)	za vsako gospodinjstvo, ki ima predpisan katastrski dohodek za leto 1965, 1 % od predpisanega katastrskega dohodka za leto 1965;
b)	za obrtnike in samostojne poklice 1 °/o od davčne osnove za leto 1965;
c)	Za delavce in uslužbence ter osebe z lastnimi dohodki po 6 °/o od povprečne enomesečne plače v prvi polovici leta 1965;
č) za vsa gospodinjstva, ki nimajo predpisa davčne osnove za leto 1965 in niso v delovnem razmerju, po 1.000 dinarjev na vsako gospodinjstvo.
4.
Zavezanci za krajevni samoprispevek po tem sklepu so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Gorišnica.
5.
Krajevna skupnost sestavi seznam obvez za vsakega zavezanca, vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega samoprispevka po tem sklepu in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti, o čemer obvesti zavezance z javnim razglasom.
6.
Proti odmeri prispevka ima zavezanec pravico do pritožbe v petnajstih dneh po razgrnitvi seznama obvez na svet krajevne skupnosti.
7.
Krajevni prispevek po 3. točki tega sklepa je treba izvršiti do 31. marca 1966.
8.
^Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in otroškega dodatka ter občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo.
9.
Svet krajevne skupnosti je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
10.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, obveznosti Prisilno izterja za dohodke pristojni upravni °rgan občinske skupščine po predpisih, ki Veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
11.
Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
12.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Gorišnica.
Ostanek sredstev krajevnega samoprispevka, uvedenega s tem sklepom, se uporabi v naslednjem letu za iste namene.
13.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj«.
St.: 010-420/65-KF
Gorišnica, dne 4. decembra 1965
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Franc Belšak 1. r.
168.
Po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64)^ in tretjem odstavku 186. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestniks. okraja Maribor št. 33-462/64) je svet krapevne skupnbsti Jur-šinci na seji dne 15. avgusta 1965 po sklepu zborov volivcev na območju krajevne skupnosti Juršinci z dne 18. julija 1965 sprejel
SKLEP
delovnih dni, deset prevozov ali plačati v gotovini 202.420 dinarjev;
7.	Dragovič — obnova ceste Feliks Pod-hostnik — Aleluja — Kujzjak. Za to delo je potrebno opraviti 67 delovnih dni, šest prevozov ali plačati v gotovini 107.340 dinarjev;
8.	Grlinci — obnova ceste Krupša — Dole — Pesjak. Za to delo ‘je potrebno opraviti 51 delovnih dni, 13 prevozov ali plačati v gotovini 108.120 dinarjev;
9.	Gabernik — obnova ceste Gasilski dom do PLM Juršinci — Alojz Hrga — Marija Matjašič št. 39. Za to delo je potrebno opraviti 85 delovnih dni,'21 prevozov ali plačati 173 tisoč 400 dinarjev;
10.	Gradišak — obnova ceste Franc Osterc št. 41 — Antonija Šoštarič št. 20 — Marija Zmauc št. 39 — Jožef Munda št. 33. Za to delo je potrebno opraviti 17 delovnih dni ali plačati v gotovini 23.800 dinarjev;
11.	Kukava — obnova ceste Jožef Simonič št. 1 — Franc Križan št. 1 — Anton Čuš št. 56 — Pavel Kondrič št. 13. Za to delo je potrebno 122 delovnih dni, pet voženj ali plačati 193.880 dinarjev;
12.	Mostje — obnova ceste po dolini Franc Sori št. 39. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 107 delovnih dni, osem voženj ali plačati 40.960 dinarjev,
4.
Zavezanci za krajevni samoprispevek po tem sklepu — in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti, o čemer obvesti zavezance z javnim razglasom.
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Juršinci za rekonstrukcijo krajevnih cest
1.
Za rekonstrukcijo krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Juršinci se uvede krajevni samoprispevek v letu 1965 v delovni sili in v prevozih.
2.
Posebni krajevni samoprispevek po 1. členu tega odloka znaša:
a)	za vse davčne zavezance vključno obrtniki 2°/o od davčne osnove za leto 1964, s tem da krajevni samoprispèvek ne sme biti manjši od 1500 dinarjev na eno gospodarstvo;
b)	za en delovni dan se računa 1500 dinarjev;
c)	za en dan vožnje z vprežno živino se računa tri dni dela;
d)	delovni dan traja osem ur;
e)	za vsako gospodinjstvo brez zemljišča en delovni dan;
f)	lastniki vprežne živine (konj in volov) ter lastniki traktorjev izvršijo obveznost v prevozih.
3.
S posebnim krajevnim samoprispevkom se bodo v letu 1965 uredile naslednje krajevne ceste:
1.	Juršinci — cesta od transformatorja do Janka Gornjeca in cesta od Borisa Kaučiča do Antona Slodnjaka. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 107 delovnih dni, sedem voženj ali plačilo v gotovini 166.360 dinarjev;
2.	Rotman — obnova ceste Rotman — Hla-ponci. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 51 delovnih dni, sedem voženj ali plačati 83.080 dinarjev;
3.	Sakušak — obnova ceste Oblaki — Janko Majerič — Franc Markovič — Ana Holc. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 74 delovnih dni, osem voženj ali plačilo v gotovini 171.020 dinarjev;
4.	Bodkovci — obnova ceste Janko Majerič — Franc Štebih — Lišakovec — Bratislavci. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 46 delovnih dni, osem voženj ali plačati v gotovini 87.100 dinarjev;
5.	Senčšk — obnova ceste Gomila — Janez Zorko — Franc Vesenjak — Franc Matjašič, Sakušak 1. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 48 delovnih dni, dve vožnji ali plačati v gotovini 63.380 dinarjev;
6.	Zagorci — obnova ceste Anton Gungl — Oblaki — Zagorski Zasadi — Gibinšak. Za izvršitev tega dela je potrebno opraviti 105
5.
Krajevna skupnost sestavi seznam obvez za vsakega zavezanca — vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega samoprispevka po tem sklepu — in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti, o čemer obvesti zavezance z javnim razglasom.
Proti odmeri samoprispevka ima zavezanec pravico do pritožbe v petnajstih dneh po razgrnitvi seznama obvez na svet krajevne skupnosti.
6.
Krajevni samoprispevek po 2. točki tega sjdepa je treba izvršiti do 31. marca 1966.
7.
Če zavezanec krajevnega samoprispevka Izjavi, da bo obveznost opravil s plačilom v denarju, mora ustrezni znesek plačati v 30 dneh od nastanka obveznosti v krajevni pisarni Juršinci.
Če zavezanec dela ali dajatev ne opravi v roku, ki mu ga določi svet krajevne skupnosti, se določi plačilo v denarju po 2. točki tega odloka z upravno odločbo.
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh po vročitvi na svet krajevne skupnosti Juršinci.
8.
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni:
noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki (do 16. leta starosti), moški, stari nad 55 let, ženske, stare nad 50 let, občani, ki prejemajo družbeno pomoč, invalidnino, pokojnino, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
Svet krajevne skupnosti Juršinci je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, obveznosti prisilno izterja za dohodke pristojni organ skupščine občine po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
11.
Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
)
f	12.
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Juršinci. Ostanek sredstev krajevnega samoprispevka, uvedenega po tem sklepu, se uporabi za ostalo komunalno dejavnost na območju krajevne skupnosti Juršinci.
13.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi y »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«.
St.: 420-24/1-65
Juršinci, dne 15. avgusta 1965
Predsednik krajevne skupnosti Martin Slodnjak, 1. r.
169.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65), v zvezi s 7. točko prvega odstavka 29. člena istega zakona je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj na XII. rednem zasedanju dne 2. decembra 1965
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi organizacij, ki plačujejo nadomestilo za osebni dohodek in stroške zdravljenja za prvih trideset dni, in sklepa o stopnji dela prispevka, ki ga odstopi komunalna skupnost socialnega zavarovanja Ptuj za izplačevanje teh obveznosti
1.
Sklep skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj o določitvi organizacij, ki plačujejo nadomestilo za osebni dohodek in stroške zdravljenja za prvih trideset dni, in sklep o stopnji dela prispevka, ki ga odstopi komunalna skupnost socialnega zavarovanja Ptuj za izplačevanje teh obveznosti, št. 01/-181/1-64 z dne 13. februarja 1964, objavljen v Uradnem vestniku OLO Maribor, št. 11/64 z dne 16. aprila 1964, se spremeni tako, da se črta obveza organizacij v vseh panogah, določena v I. točki pod 2.) tega sklepa. Istočasno se v III. točki tega sklepa črta skupna stopnja prispevka in stopnja za zdravstveno varstvo za nesreče pri delu do 30 dni.
S tem se opusti izvajanje 2. točke drugega odstavka 99. člena v zvezi s prvim odstavkom 100. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
II.
Ta sklep se izvaja od 1. januarja 1966 dalje.
Opr. št.: 01/1-139/10-65
Ptuj, dne 2. decembra 1965
Predsednik
skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj
Anton Valentin, 1. r.
170.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 22. člena, v zvezi s 77. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj na XIII. rednem zasedanju dne 18. decembra 1965 sprejela
SKLEP
o višini stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje
I.
Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje se na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj določi v višini 8°/o in se obračunava od bruto osnov, ki so predpisane za obračunavanje prispevka za socialno zavarovanje.
II.
S tem sklepom se razveljavi sklep skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj z dne 5. junija 1965, št. 01/1-597-1/65, objavljen v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, št. 4 z dne 7. julija 1965.
III.
Ta sklep začne veljati, ko da k njemu soglasje skupščina občine Ptuj, sklep se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj« In se izvaja od 1. januarja 1966 dalje.
Opr. št.: 01/1-1376/65
Ptuj, dne 18. decembra 1965
Predsednik
skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ptuj Anton Valentin, 1. r.
K temu sklepu je dala soglasje skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 23. decembra 1965.
St.: 19-6/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965
Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
171.
Na podlagi 77. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 21. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65 — prečiščeno besedilo) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj na XIII. rednem zasedanju dne 18. decembra 1965 sprejela
SKLEP
o merilih za uporabo stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in o stopnjah tega prispevka, ki ga morajo plačevati organizacije posameznih panog, skupin in podskupin na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj
I.
Merila, ki se bodo uporabljala za določitev stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, temelje na razmerju izdatkov, potrošenih v zdravstvenem zavarovanju v posameznih panogah, skupinah in podskupinah v letu 1965.
II.
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačujejo vse gospodarske in druge organizacije vseh panog, skupin in podskupin razen naslednjih: 911-00 — šole; 912-00 znanstvena dejavnost; 913-00 — kulturno prosvetna dejavnost; 916-00 socialno varstvo; 917-00 telesno vzgojna dejavnost; 011-00 — družbene organizacije; 016-00 — druge družbene službe.
III.
V skladu z merili iz I. točke tega sklepa se določi naslednja tablica stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje:
Izdatki zdrav, var-				Stopnje dodat.	
stva na 1		zavaro-		prisp. za	zdrav.
	vanca			zavarovanje	
od	30.000			35.000 din		0,50 •/»
od	35.001	—	40.000 din	• « < « •	1,00 °/o
od	40.001	—	45.000 din	•	9	•	«	•	1,50*/.
od	45.001	—	50.000 din	•	9	9	9	*	2,00 •/«
od	50.001	—	60.000 din	•	99	9	•	2,50 Vo
od	60.001	—	70.000 din	•	9	9	9	«	2,75 •/.
od	70.001	—	80.000 din	•	9	9	9	*	3,00 «/•
od	80.001	—	90.000 din	•	9	9	9	*	3,25 •/»
od	90.001			100.000 din	•	9	9	9	*	3,50 •/»
od	100.000	—	dalje din	•	9	9	9	*	3,75 •/.
			IV.		
Na podlagi tablice iz prejšnje točke tega sklepa plačujejo dodatni prispevek za zdrav-
stveno zavarovanje v naslednjih panogah, skupinah in podskupinah po stopnjah:
0,50«/.
611-00 — trgovina na drobno; 811-00 — stanovanjska dejavnost; 013-00 — finance in zavarovanja;
1,00 •/•
411-00 — projektiranje; 612-00 — trgovina na debelo; 725-00 — predelovanje kož;
1.50	»/o
121-00 — industrija gradbenega materiala; 620-00 — gostinstvo; 727-00 — proizvodnja živil; 014-00 — socialno zavarovanje;
2,00 %
124-	00 — tekstilna industrija; 516-00 —* mestni promet; 519-00 PTT zveze; 717-00 — predelovanje kovin; 724-00 — izdelovanje tekstilnih izdelkov;
2.50	»/o
125-	00 — industrija usnja in obutve; 127-00 — živilska industrija; 128-00 — grafična industrija in založništvo; 129-00 — tobačna industrija; 413-00 — montaža; 515-00 — cestni promet; 740-00 — gradbena obrt; 770-00 — osebne in obrtne storitve; 812-00 — komunalna dejavnost; 915-00 — zdravstvena dejavnost; 015-00 — dejavnost organov oblasti in uprave;
2.75	V.
115-00 — metalurgija barvnih kovin; 117-00 kovinska industrija; 126-00 — industrija gumija; 211-00 — kmetijstvo; 613-00 — zunanja trgovina.
3,00 °/o
213-00 — vodno gospodarstvo; 311-00 — gospodarjenje z gozdovi; 412-00 — gradnje; 722-00 — predelava lesa;
3,25 •/»
511-00 — železniški promet;
3.50	'/o
914-00 — zabavno umetniška dejavnost;
3.75	%
119-00 — elektroindustrija; 122-00 — lesna industrija.
V.
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnjah iz prejšnje točke tega sklepa se obračunava od osnov, od katerih se obračunava osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje.
VI.
Z dnem, ko se začne izvajati ta sklep, preneha veljati sklep skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ptuj, št. 01/1-155/1-64 z dne 13. februarja 1964, objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 11/64.
VII.	.
Ta sklep začne veljati, ko da k njemu soglasje skupščina občine Ptuj. Sklep se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj« in se izvaja od 1. januarja 1966 dalje.
Opr. št.: 01/1-1405/1-65
Ptuj, dne 18. decembra 1965 \
Predsednik
skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Ptuj Anton Valentin, 1. r.
K temu sklepu je dala soglasje skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1965.
Številka: 190-5/65-1
Ptuj, dne 23. decembra 1965
Predsednica
skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r.
Uradni vestnik obCln Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat meseino. In to v petek. Cena posamezne številke Je 100 dinarjev. Naroinlki »Tednika« ga prejemajo brezplačno. — Izdajatelj: Ptujski tednik. Ptuj — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ivan Rau. Sedež uredništva; Ptuj, Srbski trg 1. —
Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14.