Podpiranje kmetijstva na Švedskem Svedska je edina zahodna dr-žava, v kateri se državno po-sredovanje v kmetitjstvti ne omejuje sanvo na vzdrževanje cen kmctijskih pridelkov, tem-več, v katert država afctivno de-la v kmeri dose^anja eimbolj ugodne strukture posestev. Na temelju raziskovanga ren-tabiltw>sti poaatneznih kategori] goapodarstev so prišli do skle-pa, da oroagočajo v šved^kih razmerah š*le gospodarstva od 20—30 haktarov ter v«šjih ka-tegorij učimkovito aaposlitev de-Lovne sile irenveai!ii struktuno posestev, fevajajo po- iiitiko koncentracije malih go- spodarstev v tisfih področjih, kijer ta gospodarstva nimajo drugih virov za povečanje svo- jih dohodkov. Nasi>tel,jice take politike so »kmetijske uprave« v vsakem okraju. fei se med dru- giim ukvarjajo tudi z nakupom in prodajo večmo-raa majhnih po- sestev. Do leta 1955 so kuplle okoli 6500 posestev, med njimi 400 fcakih, ki merijo le 2—10 hek- 1 tarov. Ta akcija i-ma že vpliv na ' povprečno v^likost gospodaTstev, ki je porasla od 8.96 hefctara v letu 1944 na 9. 64 hektara v letu 1953. Potrebne kredite za te ' transakcije dajejo krediitne usta- nove na temelju državnega jaim- ' stva za pc«ojila novih lastnj- 1 kov. Država padpira racionali- aaciijo de!a v gaspodarstvih do 10 hekterov delno z jamstvom za porsojiLa, k* so .bila sklenje- raa v ta naimen, delno pa tudi s i subvenciuami. Vzdrževunje cen Politika vzdrževanja cen ima za smoter, da zagotovi delovaim članom kmečke družine iato ra-vcn dohodikov, ki jo imajo de-lavci v kmečkth področjih. Do-ločena politika cen Je rezultat dogovarjajij med vlado ia kme-tijsltiimi organteaciijami. Ti do-govori se vodijo na temelju po-prej sestavljenega proračuna švedsikegia kimetijstva, fci sloai na ocenah dohodkov in stroškov za naslednje leto ob normalnih vremenskih razmerah, »tabilnih cenah, zakupnini in ob-estih. Skupni proračun ohsega n>a stra-ni dohodkov skupno vrednost kmetiijske proizvodnje, na stranl sfroškov pa izdatke za orodje, za kapitalne naložbe in za za-kupnino, v katero so vračunane tudi zakupnine za kmetovalca in deiovne člane tiiegove družine. Razmerje med dohodiki in stro-ški izražajo z indeksom. Z ustre-zajočimi ukrepi težijo za tem, da bi indeks vzdržaU na Isti vitšmi. kakor je bil v osnovnem letu 1950-1951. Jeseni, ko so zna-ni rezultati žetve, prekalkuli-rajo ponovno posamezne postav-ke proračuna in kolvkor ana-šajo v katerikoli smeri razlike več kakor 4 odstotke, revidi-rajo cena ali pa revtdi.rajo sub-vencije. Sistem vzdrževanja cen ne bremeni državnega proračuna, temveč finansirajo razne podvze-te ukrepe z davki in taksami na kmetiijs.ke pridelk^. Z%Mamčer>e cene veljajo samo ra laneno se-me, razen tega pa združenja pod nadzorstvom države jamčido za cene sladkorne pese, krompirja za industrijsko predelavo, kruS-nega žita in oljnic. Za druge kme-tLjske prtdelke veljajo samo direktivne povprečne cene, ki jih nai} realizvrajo trgovske organl-zacije med letom. Pctemtakom se prograim- vzdrže\ranja cen uresni^čuje: a) z reguliranjem tržtš&a po trgovskih orgairrizacijah, pr&d-vsenn kmetipkiii zadrugah, kt so organ/izirane po posamei-n*h vnsteh pridelkov. Te or-g&niaacij« zajemajo 90 od-stotkov ti'govine z mlefcotn, 75 odstotkov trgovine i me-som in jajcl In 60 odstotkov trgovin« s kružniim žitom; b) z organiaacijo združenj pod nadzorstvam države, ki so sestavljena Iz km^tijskih zadrug, potrošniSkih zadrug in zasebnih veletrgaviaskih podjetij, a se ukvarjajo t uvozom in izvozom pomemb-nejžih ktneUjskih pridelkov. Po stanju Iz leta 1948 je 29 odstotkov skupnega uvoz.a" hrane predmet državne trgo-vine, ki ]e obsegala sladikor, pšenieo in rž. meso in klav-no govedo, jaijca, alk^holne pijače in tobak. Po prvem s«ptembru 1956. leta bo dr-žavna tigovLna omejena na uvoz alkohotoiih ptija^ tn to-bak; c) s sistemom gibljivih dav-kov na uvoz (ali uvoraih sub-vencij) in izvoznih subven-cilj (ali z davkom na izvoz). Carine na kmetijske pridelke lm.a>jo pomen druge stopnje. Samo za sadje in vrtnine imajo carine zaščitai pome-n In znašajo 15 odstotkov prl limonah, 11 odstotkov pri ba-naaah, 20 odstotkov pri sve-žih jabolkah. 7. odstotkov prl svežem grozdju, 16 odstotkov pri hruškah, n.ami7.nem sadju, jagr>dah Wx3., 10 odstotkov ptii orehih. 20 odstot>kt>v pri sve-žih vrtninah iii 7 odstotkov pri krompirju; t) z državmlmi subvencija-mi za nekatere pridelke, v prvi vrsti za mleko ; d) z dodatnlmi subvencij-a-mi (ali s plačilom v gotovi-ni), da b« nudili socialno po-moč gaapodarstvom do 10 hektaipov ta.ko dolgo, dokler se ne spremetiji plamirama po-sestna struktura. Socialno po-moč nudijo na temelju njd-hove povpreSne proizvodnje mleka v letib 1948-52. Sporazum o cenah -V septembru leta 1956 bo sto-pll v veljavo novi sistem vzdr-ževanja cen, ki je bolj glbčen, kakor je bil dosedanjii. Saara-zium o cenah se bo sklepal #k tri leta (namesto na 1 leto) ia za vsak važnejši kmetjjskj pri-delek bo določena srednja ceno. Cene se bodo lahko glbale med zgorajo in spodnjo mejo, z« 10—15 odstotkov v vsaki srneri. Ce pa se bodo cene na tujih trži-ščih znižale pod apodnjo mejo^ bodo podvzeli potrebne ukreps, da bi preprečili znižange doma-6* cen. Najprej se bo povečal davek na uvoz, k; po pravilu ne sme biti višj« od 25 odstot-kov uvozne cene. Ce to ne b« dovolj, bodo uvedene koli^inska uvozne omejitve. V primeru, da bi cene na domačem tržišču po-pasle oad gorn(jo mejo, bodo odpra-vili davek na uvoz. Kolrk-oe se bo nadalje indeks potroSni-ških cen spremenil za 5 odstot-kov 1o bo zato oslabelo uftlnko-vanje davka na uvoz. je dolžnosl oblasti. da podvzamejo zaSčiLna ukrepe. Prav tako mora drfiv« Intervenirati, kolikor se speoial-ni iadeks cen proizvodov, ki jih praiisvajalci prodajajo, sprcmenl za 6 odstotkov. Sedanja združenja za uvoe io lzvoz (mesa, jajc, kruSnih žit) ostamejo, dobila pa bodo tno.-.j-polni položaj ediiio v primeru, če bo država prLsiljena uvestl kaližiaske omej:tvrt. Dohodk« teh združeaj — davek na uvaz, taksa za tnletje In na klanie, kakor tudi davek na uVoz krrtvil itd. budo služili za subvencije izvo-zu. kak