Leto«ir., štev. 172 wa'**mmam y i^m,], sobote dne 23.lulflaioai JO par 1*20 K Ubal* ob 4 zjutr«|. Stane celoletno . . 240 K mesečno. ...... 30 a u used. ozemlje. 380 , ss inozemstvo .. 600 a Oglasi n vsak mm viiins stolpe* (58 mm) . 3 S mali oglasi do SO mm stolpca 168 mm). X » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. (JradnlMvei tUklolitova cesta M. Teleta It 7» Upravnlitvoi Sodna nlles Iti Telefon H M Rafcm to. polt tek uradi štev. um LJubljana, 82. julija. Ves jugoslovanski svet je onemel ob vesti zločina, ki ga je izvršil komunist Alija Alijagič z umorom Milorada Draškoviča.. Vse časopisje brez razlike strank soglaša v ogorčeni in odločni obsodbi terorističnega atentata in cele zgrešene in zaslepljene komunistične politične taktike, ki stremi sistematično za tem, da ovira konsolidacijo nove domovine. Vesti iz vseh delov drfave se ujemajo v tem ozira. Tem bolj neprijetno dirne zato stališče nekaterih naših opozicijonalnih listov, ki vidijo v Alijagičovem revolverju le reakcijo na DraškoVičevo akcijo proti komunistom. Z istimi razlogi poskušajo pojasnjevati ia opravičevati zločinsko delo komunističnega fanatika, kakor jih danes v svojem cinizmu afl svcji strabopetnosti navajajo razni komunistični agitatorji. Ako bi mi povedali svoje mnenje o takem postopanju, bi nam očitali, da nas vodijo strankarski motivi. Zato prepustimo besedo listu, ki ga t;> tek ne more zadeti, ki ni ne vladen bi že manj demokratski, ki je prijatelj opozicije od Radiča do Protiča in Ko-rošoa, ki pa izreka uničujočo obsodbo ne le nad atentatom in komunisti, ampak v isti meri tudi nad politično taktiko, kakršno vodi ljubljanski trio »Slovenec*, »Naprej* in »Jugoslavija*. Zagrebški »Jutarnji list* izvaja porodom atentata: Milorad Draškovič je mrtev! Ta vest se je razširila z bliskovit'-naglico po Zagrebu, in vsi, ki so ga poznali, ld so slišali o tem molu — brez ozira na politično prepričanje in orijentacijo — so se stresli, ko so zvedeli, da je ta politik padel kot žrtev komunističnega tentata. Atentat na Milorada Draškoviča obsojajo vsi sloji in vse skupine naše javnosti, ki pa obenem žele in zahtevajo, da se nastopi najodločneje, ne sajno proti atentatorjem, marveč proti vaep komunistom in proti vsem, ki so bili v katerikoli točki skupaj s komunisti, ki so fraternizirali s komunisti, ki so podpirali hote ali nehote njih akcije, bodisi danes, bodisi poprej, v njih gospodarski ali politični borbi, ki gre samo proti enemu cilju, da izzove nered v naši državi! Atentat na regenta, atentat na ministra Draškoviča v presledku kakih dvajsetih dni je jasen dokaz, da gre za sistematično in odkrito teroristično akcijo z določno odrejenimi cilji Mi upamo in zahtevamo, da bo državna oblast na temeljil podanih indicij zagrabila v svoje roke vse niti terorističnih načrtov, da bo imela moči, u ni Siti v kali vse nadaljne poskuse. Nas vseh, vse jugoslovansko javnosti dolžnost pa je, da za vržemo plato-nično zaničevanje in obsojanje terorističnih poskusov, in da z delom začnemo boj proti terorizmu posebno med mladino v delavskih vrstah. Tragična smrt Milorada Draškoviča, Človeka, katerega življenje, delo in sposQbnost bi še tako potrebovala naša domovina, kliče na skup vse zdrave elemente naše javnosti v boj proti prevratnim in terorističnim elementom, komunistom v imenu samo-obrane! Tragična smrt našega velikega državljana Milorada Draškoviča, katerega spominu čast in slava, zahteva to od vsakega poštenega državljana Jugoslavije! Tako »Jutarnji list*. Nimamo mu mnogo pristavljati. Res-oa, težka in ostra so njegova izvajanja, a resnična. Drugega izhoda ni, komunisti sami so pritirali položaj na ostrino.' Vse stranke se bodo morale odločiti ali za, ali proti, tretje je nemogoče. Se li pač zavedajo naši narodnoso-oijalni, klerikalni in socijalno - demokratski poslanci, ki si niso upali glasovati v zbornici za izročitev komunističnih poslancev, sokrivcev atentata na regenta, — se li zavedajo, da padejo na nje vse težke obtožbe zagrebškega, ravno od njih toliko čislanega lista? Se li zavedajo, da so s svojo strankarsko - zaslepljeno politiko, ld je fa, vorizirala komuniste samo zato, ker je hotela in je upala Škodovati vladi, po magali ustvarjati ozračje za atentate? č se 11 naposled zavedajo, da mora biti te dvoživne politike konec, ker se bo moral sicer bojni klio narodne ss-moobrane obrniti tudi proti njim? Soglasna obsodba komunističnega terorja OGORČENJE V BEOGRADU. - PROTESTNI MITING. r-GLASOVI BEOGRAJSKEGA ČASOPISJA. - KOMUNISTIČNI NO-VINAR VRŽEN IZ PARLAMENTA. Beograi, 22. julija. (Izv.) Jutri dopoldne ob 10. uri se bo vršila ministrska seja. na kateri so bo raiprav- Kilo o pogrebu pokojnega ministra raškoviča ter o ukrepih vlade proti komunistom v zvezi z atentatom. Vsa beograjska javnost je ogorčena vsled atentata na splošno spoštovanega in priljubljenega ministra. Vsi beograjski listi povdarjajp potreb") takojšnjega sklicanja zakonodajne skupščine, ker je narod nestrpen !,i ogorče- Treba je storiti ukrepe, s katererai se prepreči vsaka nadaljna komunistična akcija. Ako vlada tega ne bi pravočasno storila, bo meščanstvo smatralo kot svojo dolžnost, da seže po samopomoči. Treba je, da obvaruje vlada svoje državljane pred komunistično opasnostjo. Jutri se bo vršil na Te-razijah veliki mitin* " protest -'i komunistom. Listi «•—•-■»•■-.»0 narod, naj varuje svoje meščansko dostojanstvo. Beograd, 22. julija. V vsej beograjski javnosti se kaže člmdalje večje ogorčenje proti komunistu zaradi njih poizkusov, razrušiti obstoječi državni red in uvesti terorizem. Vsa javnost govori in piše soglasno o brezpogojni potrebi, da se odločno nastopi proti komunističnemu terorju in da vlada odredi najodločnejše korake za odstranitev komunistične nevarnosti. »Trgovinski glasnik* niše: york 846 — 850, Pariz 6555 — 6695, Praga 1095 — 1101. Sofija 740 — 750, Varšava 42.50 — 44.25, Zilrich 18.925 — ia»75, valute: ameriški dolarji 889 — 848, boig. levi 715 — 725, nemško marka 1109 — 1115, angleški funti 8020 — 8040, francoski franki 6555 — 6595, holandski goldinarji 26.725 — 26.82.5, italijanske lire 8750 — 3770, jugoslov. dinarji, tisočaki 2052 — 2072, poljske marke 40.50 — 42.50, rum. leji 1137.50 — 1147.50, Švicar-' ski franki 13.900 — 13.950. češkoslovaške krone 1102 — 1108, Celovec, 22. julija. Deželni zbor ju danes izvolil deželno vlado. Za dežel« nega glavarja je bil z večino glasov izvol|en poslanec Florijan . Groegor (socijalni demokrat), za prvega na« mestnika deželnega glavarja poslanec Vincenc Schumy (član nemško svobodomiselne deželnozborske zveze), za drugega namestnika deželnega glavarja poslanec Silvester Leer (krščanski socijalec). Za, deželno svetnike so bili iz,voljeni trije socijalni domokrati in dva člana, nemške svobodomiselne de« želnozborske zveze. Jugoslovanski škofje na napačni poti Takozvani jugoslovanski katoliški Škofje so zopet enkrat pozabili, da ne pojo ve? »Te Deum laudamus* za Franca Jožefa. 5. maja 1921, da bi So [vplivali na ustavni boj radi šolskega paragrafa, radi predvidenega zakona, ki bo določal način občevanja škofov z Italijanom, ki je šef rimske cerkve, in radi kancelparagrafa, so v Zagrebu podpisali pastirski list, ki so te dni čita po vseh cerkvah katoliškega obreda v Jugoslaviji. V Sloveniji so najbolj hiteli in ploha oiniadnih fraz, ki »o mrzlo nanizauo ona ob drugo, jo žo Sla mimo. Vsaj se je o verskih stvareh xn tolikrat pisalo z ueodoijivim ognjem, ki je tudi pri dntgovcrcu obudil spoštovanje. Pastirski list od 5. maja pa je dolgočasen, jokav setavek in nam jc le žal, da jo razen Napotnika in Jegliča podpisan tudi Uccellini. Med dragim se jo pastirski list lotil tudi Sokolstva. Čela dva strupena odstavka mu posveča. Najprej piše, da je neki zagrebški list (»Novi rod*), ki seveda nima s Sokolstvom posla, pisal, da so Sokoli «v boju ne samo proti Orlom, ampak proti pajiežu, kardinalu in vsem nenarodnim (!) duhovnom«. Iz tega Iti Škofov ,in en apostolski administrator sklepajo, da so otroci vzgajao pri Sokolu »proti Jezuiu in .Materi božji, proti samemu večnemu Bogu*, 'fej logiiu, ki bi se je celo vsa! jezuit sramoval, je pridejana historica z* tercijalko, da '»o »prijatelji Sokola javno pisali, da škofje lažejo*, da pa po dobri katoliki razpisali nagrado 10.000 kron onemu, ki bi to dokazal. Ker niličo ni teh 10.000 kron zaslužil, sledi za 16 škofov in apostolskega administratorja Baziuka, da škofje govora resnico. V naši javnosti o tem razpisu ni nič znanega. Vendar ne kažo, da ga škofje obnove, kajti pastirsko pismo od 5. maja bi kot dokaz samo zadoščalo. Mi se ne hi nič čudili, če bi s takimi govorniškimi triki preobračal naivne poslušalko kaplan v hribih aH pa »Domoljub* uli »Bogoljub*, ali da škofje ("med njimi naslednik Strossmajrrjev!) podpišejo lako smešna izvajanja, je dokaz nečuvene duševne dekadence episkopata. Kjer bi vsaka beseda morala biti izklesana, se operira s primerami in citati, ki zanjo Sokol ne odgovarja. Stvar pa je zanimiva, ker se je epi-»kopat postavil s trm pismom v liepo-sredno nasprotje z državo, ki Sokolstvo priznava in pospešuje. Sokolstvo jt avtonomno in ne odgovarja vladi, ali vlada, priznava, ne da hi od Sokol-ntva kaj zahtevala, njega neizmeren pomen za preporod vsega naroda, in to pred vsem za moralni preporod, ki je posledica sistematične vežbe telesa, .vezane s sokolsko vzgojo. Pastirski list škofov se bere kakor i Srednjeveški anatoma. Co ln bilo par! »to let nazaj, bi pristavili samo še' razsodbo: »Na grmado ž njim!* Tej moči gospodje nimajo in je ne bodo| Smeli. Politične moči klerikalizem v i 'Jugoslaviji ne bo imel nikoli. Kar pa| je JTICO, je to, da je in da je vse ostalo kakor prej. Sveži zrak se ni pokvaril daleč okoli prižme. Sokol je ostal trden in njegove prireditve, so ogromna atrakcija vsem slojem naroda. V selili, kjer klerikalizem bije zadnji boi, beseda Škotov sku-Ka iztrgati mladino nacijonalni vzgoji. A vse zaman: anatoma je strel v zrak! .Ali nobeden izmed šestilajstorice tega ne premisli? Škofijski list nam znova daje prav, dii. s klerikalizmom ni načelnega premirja. Kadar bi se imele strasti žo poleči in bi se narod hotel skupaj podati na. gospodarsko delo, privlečejo njega vodje (in to so na koncu koncev škofi) kako bombo, da. strasti razpalijo. Mi kar treba, s pravičnim zakonom na to prisiliti, in to proti pravični odškodnini. Ker se je zadnji dve stoletji gospodarstvo po pomoči liberalne države tako razvijalo, da je polog neizmernega bogastva nekaternikov nebroj bednih siroma-kov, ki nimajo toliko, da bi mogli dostojno živeti iu svojo otroke odgajatlj zato tudi mi sodimo, da jo pravična agrarna reforma potrebna. Celo sami smo izjavili, da M mi s privoljenjem sv. očeta papeža, bili pripravljeni od velikih cerkvenih posestev na korist revežem in proti odškodnini odstopiti, kar je nujno in potrebno. Dalje [rišejo škofje o Sokolstva in o bodočem stališču napram ustavi: Krščanski roditelji! Zato se no boete čudili nam škofom, vašim pastirjem, da smo takoj dvignili avoj glasen ugovor, ko smo čuli, da so resno namerava vzgajati vaša deea ne v duhu Jezusovem, ampak v duhu sokolskem. Pa kakšen jo ta duh sokolski? To vam pove najbolje odločna in jasna beseda nekega Sokola v imenu vseh v hrvatskem listu »Novi Hod* od 1. marca 1020. ki se glasi: »Dn. to jo jasno, da noben Sokol ne severa proti Jngu 1* Carigrada preko! Esld Seliira in Afiuna do Konije. Ako bi so jim posrečilo to, bi odsekali nar ci j ona lis te od Carigrada, kar bi imelo tudi velik moralen pomen. Tako, da bi mogli Grlu na ti črti ostati in čakati začetka mirovnih pogajanj. Seveia je ta grški načrt samo grška nada in vpraSanje je, ali se jim bo posrečilo, da ga izvedejo. Nacionalistični turški pokrot je nastal ravno vsled dejstvfc. ker so zavezniki hiteli odtrgati Carigrad od Turške. Borba kemalistov bo vodi v prvi vrsti za Carigrad, zato je malo verjetno, da bi grški uspehi na ti črti primorali Turčijo na mirovna pogajanja. Zato je treba računati, da Turi:i. ako bi se tudi Grkom posrečilo dospeti na zgoraj omenjeno črto, ne bodo položili orožja, temveč se bodo umaknili proti svojemu centru Angori, ki je oddaljena kakih 150 milj od železniške proge Carigrad-Konia. Grški napad se dosedaj razvija samo v centru, medtem ko Turki razvijajo precejšnjo aktivnost na obeh krilih, da bi tako paralizirall napade grškega centra. To taktiko so vporabljali Turki tudi pri zadnji grški ofenzivi, kjer bo se v centru na videz umikali, v resnici so pa prevažali svoje čete na oba krila, ki so jih na ta način ojačili in potem izvedli krilno napade Pričakovati J« * naJ&aJSem času važnih pbročil z grško-turškega bojišča, vendar bi se moglo skoraj z gotovostjo trditi, da tudi ta boj no bo mogel prinesti končne odločitve v vzhodnem vprašanju. ..... ., , . , .,, Is tako naglico, da je moral grški cen- more b ti rimski vernik, kar je isto, kakor v forsiranih marših zapustiti vse duševni suženj... Res, 6okolstvo in ka- lLr . """ ' ... . , nepošten jo ^vzete točke, ker b, bil sicor popol--- 1 noma obkoljen. Grška poročila govore o velikih gr- toliclzem se izključujeta, in oni, ki bi kdaj mislil, da to zanika... | Enkrat za vsc!cj in enkrat za vso So- llllivi.lt Ml »C1VII | lil .111.11.1. ti* » DU UU- , « — - , rp I ■ kole: mi smo v boju ne samo proti Or- SUi'i zmagah, dočim poročajo l um o lom, ampak proti papežu, kardinalom in ! taktičnom umiku m koncentriranju •sem nenarodnim duhovnom*. Ali niso j turših čet na določenih položajih. V o najsilnejša zmote, ki sc protivijo jasno 1 <>ngorski skupščimje Kemal-pasa na-•azloženim rcsnicam. ki smo jih početkom | javil, da je prišel oas vola«. In «110- Ciln.-j borbe, ter je nato od[»otoval na fronto, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo vojske. v BO 111 tO razloženim resnicam, ki smo jih početkom premislili? Ali bi vi, krščanski roditelji, smeli dopustiti, do se vaši neodrasli otroci v tem bogomrzkem. protikatoliškem duhu vzgajajo i,i napolnjujejo z mržnjo proti duhovnikom, proti službi božji, proti Cerkvi, proti Jezusu in Materi božji, proti samemu večnemu Bogu? Mi škofje smo se odločno ustavili toj krivični nameri. A kaj so storili prijatelji Sokola? j Položaj na Poljskem Poljski ministrski predsednik Vitoš je podal o položaju na Poljskem nastopno izjavo: Vodno in povsod se govori o skrajno slabih gospodarskih razmerah naše republiko, toda vse te vesti in govorico so pretirane in delo onih pesimistov, ki ne poznajo kvarnega gospodarskega in političnega položaja naše države. Poljsko so napadli od vzhoda kot prvi obrambni zid kulture in socijalnega reda, kot prvi obrambni zid zapadne Evrope. Poljska je zmagonosno odbila ta napad; ni ga odbila samo na zunaj; vzdržala in odbila ga je tudi od znotraj. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da kljub trajni infiltraciji raz-tvornih struj, ki prihajajo od vzhoda, razredna borba v Poljski še ni dosegla onih granic. da bi se moglo reči, da škoduje naši državi. Vse te raztvorne struje so postale pod pritiskom državotvornih elementov in pod vplivom spoznanja in uvaževanja državnih potreb neznatne in brezpomembne. Zunanji mir in notranje premirje dovoljujejo naši državi, da se je posvetila delu in svoji notranji konsolidaciji. Edino, kar nas danes vznemirja, je vprašanje naših definitivnih meja, ki radi raznih mišljenj ua zapadu še vedno niso določene. Kar se tiče na« samih, smo vedno in povsod za miren sporazum in mislimo, da bomo na ta način prišli najhitreje do konsolidacije raše državo. sfi odločno demantlra, SeS 3a bo im mnnoraa in tendenčno lansirano. Seva. da od prekupčevalcev z živili, ki bt radi na ta način še povišali že itak visoke cena živil in obenem vnovčili svoje že vedno izdatne zaloge lanske žetve. -f- Sokolov se boje. Kakor poroča« mo na drugem mestu, je interpeliral vodja tržaSkih fašistov Giunta na če. trtkovi seji rimskega parlamenta, vla-do, kake korake namerava ukreniti proti delovanju jugoslovanskega Sokolstva, ki baje deluje v Julijski Benečiji, kakor tudi izven italijanski! mej v državi sovražnem smislu. — Ne vemo sicer, kaj misli gosp. Giunta pod to Italiji škodljivo akcijo, vsekakor pa je njegova interpelacija dokaz, da se Italijani zavedajo velikega pomen« Sokolstva in sokolsko misli za narodno vzgojo. Proti Oriom poslanec Giunta bržčas ne bo vložil podobne interpelacije. Po svetu Cujte. Javno so pisali, da škofje lažejo, j Grdo znramovanje! Ali dobri katoliki so razpisali nagrado deset tisoč kron one I so predilničarji v Lodzu poslali odpo-i slance v Palestino, kjer so predložili i tamkajšnjemu zastopniku Zveze naro-Kongres bolgarskih socijalistov.! dov, Samuelu, načrt, po katerem naj ■os bolgarskih socijalistov, Id se bi se v Palestini osnovala cela vrsta ! jo vršil te "dni v Sofiji, jo končan, predilnic in tkalnic, s katerimi naj bi bile v zvezi delavsko kolonije z lastnimi hišami. Samuel je že pozval palestinsko vlado, naj nakupi potrebna svetovanj je konferenca sprejela reso-j zemljišča za tvornice. lucijo, v kateri bolgarski socijalisti — Moč francoskih čet v Gornji Sle-i najodločnejo obsojajo komunizem in j ziji cenijo na 14.000 mož. Francoske Se eno resno j boljševizem, ki preživljata svojo zad-; četo zasedejo kraje Rybnik, Kotovice li smejo vaši i nj0' krizo kot mešanica stistemov in j iu Krolevsko Huto. Te zasedbe sprav- tc dni v Sofiji, jo končan. Ogromno večino so dobili takoimeno-vahl »široki* socijalisti nad »tesnimi mu. kateri bi dokazal škofom; najmanjšo soc!jaliRtj (komunisti). Zadnji dan po-neresnico. 1'a nihče se ni poskusil, da bi .... na ta lahek način zaslužil sebi te tisočake. Predragi naši verniki! vprašanje! Povejte nam: vprašanje! Povejte nam: ali smejo vaši „j0 krizo kot mešanica stistemov in in Krolevsko Huto. Te zasedbe sprav-odrasli mladeniči v Pokole, vaše odrasle ; motod. ki v polni zavesti vodijo male! ljajo v zvezo z nameravano delitveno hčerke v Sokolice? Ako hočete, da f,o j in velike narode v nove vojne in krvo-jčrto. V dobro (»učenih krogih gornje- Prosvcta Razstava belokranjskih vzorcev. G«, spod Božo Račlč priredi v Ljubljani ob času velesejma razstavo belokranjskih vzorcev. Poleg originalnih vzorcev bodo tudi razna dela z narodnimi motivi, ds se pokaže uporaba ornainentov. Vmes pa bodo razni svatovski nakiti in drugi bc. lokraniski predmeti. V kmetijskem paviljonu pa razstavi s. Račič belokranjsko domačo obrt: izdelovanje platna, pisanle, trakov, čipk, čarap itd. Vse to se bo delalo na licu mesta. Dr. Teodor Bartošek: < Moderna drul-ba in cerkev* izdal konzorcij »Prosvetne knjižnice*. Cena broširani knjigi 12 kron, po pošti eno krono več. Naroča se pri Upravi lista »Vidov dan*, »Naroda! dom I. vari sinovi In vaše ličero odvrnejo od | litja. Dalje pravi resolucija, da sma-!šleskih industrijalcev izjavljajo, da se Boga, od Jezusa, od Marije, od Cerkve, tra bolgarska socijalna demokracija | nevtralizira industrijsko ozemlje, ozir. od krščanskega življenja, od resnice, od j kot, svojo prvo dolžnost, da se zavza-ivsa Gornja Šlezija, ako ne obvelja blažene večnosti, potom lo dopustite svo- me za, jamstva miru na Balkanu in da j Lcucheurjcva črta. jim mladeničem v Sokole in svojim hče ram v ^okolice! Ali vi, dragi kristjani, ki vidite v Jezusu in v Cerkvi'edino rc-šitov, vi toga ne boste nikdar dopustili, v i boste z vso inočjo zaeno z nami škofi zabranili svojim otrokom zahajati v društvo pokol, vi boste 7. rami škofi odločno obsodili to društvo. V luči naših naukov boste vsi mogli po resnici presoditi razno pojave v našem javnem življenju. Vi so boste rado-vali z nami. ker so bo v ustavi, ki se Izdeluje v Beogradu, priznala naša Cerkev kot, Cerkev, ki se moro v naši drža- e bolj fužno za mazil,jono šestnajsto- vi BTobo(!no ra7,vjjatj, hujno cvesti in ico, je to. da je anatoma sel mimojuam Bvoje dobn)t0 (lc]iti. Fa ker država toji v tem vprašanju na načelih naj-j — Silna eksplozija. Iz Berna poro-boljsih medsebojifib odnošajev med j fa.jo: V mestu Bodio (kanton Tessin) Bolgarijo in njenimi sosedi. i se jo dogodila strašna eksplozija v — Stamholijski gre zopet na poto- tvornici Nitruu. Vila inženjerja in tvor- pa že vidimo, kako se ta, stvar razvija. Pastirska pisma pročuje javnost z indiferentizmom. prišel pa bo dan, ko bo odgovor ostrejši. Pastirski list Jogoslov. Škofov Kot uspeh škofovskih zborovanj v Zagrebu od 30. aprila do 6. maja 1921, so škofje izdali pastirsko pismo, datirano v Zagrebu dne 5. maja 1921, v katerem najprej dokazujejo, da jo Jezus bil resnično Bog. Nato pravijo o agra.ru: Ako se taki pravični odnošaji ne morejo doseči drugače, kakor da veliki posestniki odstopijo večji ali manjši del posestva, kakor zahteva javna potreba., na korist bednim siromakom, tedaj bi mogla državna oblast, ono velike posestnike, ako ne bi hoteli radevolje odstopiti, priznava našo Cerkev, mora priznati in spoštovati vso njene pravice, kakor .jih jc prejela od samega Gospoda Zveličar-ja. Zaradi tega bo moralo biti nam škofom prosto ostati v tesni pismeni in osebni zvezi s svetim očetom v Rimu in z vami, svojimi ljubljenimi verniki. Biti nam mora. svobodno v cerkvi in zunaj cerkve razlagati vso resnico božjo, bodi to našim neprijateljem drago ali neljubo. Čuvati mora naša država vašo pravico do verskega pouka in versko vzgojo vaših otrok v šoli, k.jor ne smo biti nikomur svobodno, da vašo doco zaradi vero žali ali ji sveto vero, edino resnico, za-sramuje. Uvažovati mora država svetost, krščanskega zakona, o katerem Bodi samo Cerkev iu katerega morejo katoliki veljavno sklepati edino pred katoliškim svojim župnikom. Glejte, tega so mi veselimo in vi z nami. Podpisali so pastirski list sledeči škofje: Dr. Antc Bauer, nadškof zagrebški; Dr. Nikola Dobrečič, nadškof barski; Dr. Mihael Napotnik, škof mariborski; Dr. Anton Bon. Jeglič, škof ljubljanski; Frano Uccellini, škof kotorski, 0. Alojzijo Mi-šič, škof mostarski; Dr. Josip Mareelič, škof dubrovniški; Luka Pappafava, škof livarski; Dr. Juraj Carič, škof splitsko-makarski; O. Josip Oarič, škof banjaln-51;i; Anton Akšamovič, škof djakovski; Dr. Josip Marušič, škof senjsko-modru-ški; Dr. Ivan Šarič, škof, kapltular. vikar sarajevski; Dr. Dionizije Njaradi, škof križevski; Grgo Tambača. provikar veliko-bečkerečki. vanje. »Pet.it Parisien* poroča iz Londona.. da se jo bolgarski ministrski predsednik Stamholijski odločil, v kratkem poseliti Pariz, London in Rim, da pojasni razno govorice, ki krožijo v inozemstvu o zunanjem položaju Bolgarije. Pri tem namerava tudi poročati angleški, francoski iu italijanski vladi o gospodarskem in finančnem položaju svoje domovine. Bolgarski finančni minister Torlakov pride to dni v Pariz, kjer bo konferiral o bolgarskih dolgovih. •— Politična situacija v Rimu postaja od dne do dne bolj komplicirana in niča za karbid Day sta popolnoma razrušeni. Elektrarna v bližini je močno poškodovana. Doslej so izkopali izpod razvalin tvornice 20 mrtvih in 100 ranjenih. Požarnim hrambam se še ni posrečilo, da bi pogasile ogenj, — Vlom v cerkev nad grobom Franca Ferdinanda, Kakor javlja dunajska Korrespondonz Wilhelm, je bilo ponoči na 11. t. m. vlomljeno v župno cerkev v Amstettnu, kjer sta pokopani trupli nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene. Pokradeno je bilo mnogo cerkvenega orodja. Storilca, neki strojni ključavničar in strojnik, 00 ane DOlj Komplicirana n -- naslednjo noč aretirana ter nejasna. Na skrajni desnici vlada j ro ..mj) vp~j. plena odvzeli in vr-skrajno nerazpolozenje proti Bonomi-ju, ki daje vse mogoče koncesije klerikalni stranki. Te dni so se vršili ne- obvezni sestanki mod zastopniki agrar-cev, liberalcev desnice, fašisti in naci-jonalisti. ki se hočejo združiti v močan desničarski blok, ki bi mogel parali-zirati ulogo in vpliv ljudske stranke'; so jima večji del plena odvzeli in vr nili cerkvi. — Število brezposelnih na Francoskem znaša 47.566, to je približno 1 % prebivalstva, — Izboljšanje brezžičnega brzojava. Marconiju so je posrečilo izboljšati svoje vsprejemne aparate pri brezžič- Sokolshi vestnih .Sokol* II v Ljubljani opozarja brahs In sestre na okrožni zlet ribniškega okrožja, ki sc vrši v nedeljo dne 24. t. m. v Dobrepolju. Zletnc izkaznicc za polovično vožnjo v društveni sobi na realki v soboto dne 23. t. m med tajniškimi urami od 7. do 8. ure zvečer. Odhod iz Ljubljane ob pol 7. uri zjutraj, povratek z večernim vlakom. Ribniško okrožje priredi v nedeljo dn« 24. t. m. okrožni zlet v Dobrcpoijc. Poživljamo vsa bratska župna društva. Ji sc udeleže v mnogobrojnem številu tega zleta, ki ima namen pokazati uspehe rit -niškega okrožia ter okrepiti sokolsko misel v ribniški dolini, posebno pa šc dati moralno oporo novoustanovljenemu o I-seku. Odhod z Ljubljane dne 24. t. m. zjutraj ob pol 7. uri z južnega kolodvora, povratek z večernim vlakom. Poskrbite pravočasno za zletne izkaznice pri Sa-vezu. — Sokolska Zupa Ljubljana I. Zupnl zlet Gorenjske Sokolske lupe se vrši v nedeljo dne 24. t. m. v Kranju. Opozarjamo na ta zlet bratska župna društva in jili vabimo, da sc ga po možnosti udeleže. — Sokolska žnpa Ljubljana I. Zlet belokranjskega Sokolstva. Prihodnjo nedelio se vrši v Adlešičih zlet belokranjskega Sokolstva. Javna telovadba se vrši v zvezi z ljudsko veselico v sta-roslavnein pobreškem gradu. Sodeluje polnoštevilna sokolska ianfara iz Karlov-ca. Začetek telovadbe ob treh popoldne. Orad je romantičen in pod njim krasna kopelj v Kolpi. Prijatelji narave in Sokolstva, pridite! Belokraiijci, smatrajte za dolžnost, da se udeležite! Grika ofenziva koj v začetku. Borbe so vodijo na za-u Mali fftvaaa ' Pečenem in skoraj neprehodnem gor-V IFISiiB f*«B8I | Rkem torenu, ki jc presekan z mnogimi ... večjimi in manjšimi rokami, ld so tu-Grska vojska je zace a, v Mali Aziji , , skoro edjna )irometna Wodstva. __: iAi:i./,1-«ni rtino v I innn nfen- _ 0 --- * t svojo že tolikokrat objavljeno ofen živo. Dosedanja atenska poročila govore o posameznih grških uspehih, ki jih pa še ni smatrati kot posebno važne ali celo odločilne. Z ozirom na teren, kjer se je začela borba, ni mogo-i-e pričakovati, da bo padla odločitev Se v prvih dnevih oziroma, da se^bo:i<> dogodili kaki važnejši doeodki že ta- Fronta grško-turškega bojišča je jako dolga. Širi se od Črnega morja pa doli do Usaka, kar je skoraj 150 milj. Grški načrt, stremi za tem, da bi Grki v prvem napadu zavzeli one točke in pozicije, lu so jih dobili v svoji prvi ofenzivi pred turškim protinapadom, t. i. (ia crosekajo železnico, ki vodi od Ako pride med imenovanimi stranka- nem brzojavu tako, da je atmosferično mi do sporazuma, tedaj je položaj • motenje popolnoma izključeno in da je Bonomijeve vlade jako omajan in nj?n| možno sprejemanje brezžičnih brzo-obstanek nemogoč. javk tudi, ako je ozračje napolnjeno z — Nemško - francoska pogajanja o elektriko. Šleziji. Kakor poročajo iz Berlina, se vrši med nemško in francosko vlado neobvezna iz.menjava misli o mejni črti v Gornji Šleziji. Francoski minister za obnovo Loucheur je predložil že svoj čas na sestanku, ki ga je imel v Wiesbadenu z nemškim ministrom za obnovo Rathenauom, svoj načrt za razmejitev Šlezije. Loucheurjev predlog, ki se je kmalu razglasil po svetu kot, »Louelieurjeva črta*, predvideva, da bi dobili Poljaki jugovzhodne pokrajine z mesti Bytom, Katovice, Kro-lovska Huta, Pština in Rybnik. Nemška javnost ta predlog odklanja. Na drugi strani pa je podoba, da tudi francoski ministri ne odobravajo v vsem Loucherjevega stališča, češ da je za Poljake premalo ugodno. — Pred novimi volitvami na Angleškem. Neki odličen parlamentarec stranke unionistov je podal na nekem shodu izjavo, da se je Lloyd Georgo odločil izvesti volitve za spodnjo zbornico v oktobru ali novembru. Isti poslanec je izjavil, da bo pozval Lloyd George angleški narod, da mu da popolno polnomocje pred odhodom v Wa<>hington, da bi mogel rešiti vprašanja bližnjega in daljnega vzljoda. Tudi vodja angleške delavske stranke Ilenderson je na nekem shodu izjavil, da so volitve za dolnji dom pred vrati in da se mora delavstvo pripravljati z vsemi silami na volilno borbo. — Poljski Židje za indtistrijalizacijo Palestine, Kakor poročajo iz Varšave. -f- Posvetovanja o razmejitvi Reke so se vršila te dni v Rimu. Italijanska člana razmejitvene komisije, senator Quartieri in polkovnik Carletti, sta bila brzojavno pozvana v Rim, kjer sta imela ponovne konference z ministrskim predsednikom Bonomijem in zunanjim ministrom della Toretto. Konferencam je prisostvoval tudi italijanski poslanik v Beogradu Manzoni, ki se jo po končanih posvetovanjih vrnil v Beograd. Mariborska «Straža» proti regentu, »Straža* je v svoji zadnji številki priobčila notico, v kateri izjavlja, da ni res, dr. je večina hrvatskega učitelj-stva poslala s kongresa vdanostno brzojavko prestolonasledniku regentu, ampak samo liberalna manjšina,. »Straža* ie s tem vrgla kri nI; o raz sobo in povedala javno, česar se dosedaj So ni upala, namreč da so klerikalci nasprotniki pozdravnih brzojavk naši narodni dinastiji. Res neverjetno, kaj vse si upajo ti nekdanji avstrijski kle-čeplazci. -j- Nedopustua špekulacija. V zadnjem času so se v raznih beogradskih in vojvodinskih listih pojavljale vesti, da namerava vlada z ozirom na trajno sušo izdati splošno prepoved izvoza živil Finančno ministrstvo sedaj te ye- Sportni program S. K. «Ilirija* v Ljub' Ijani obsega za prihodnje tedne med drugim naslednje točke: 3. in 31. t.m. nastopi v Ljubljani prvak dunajskih športnih klubov «Rapid» proti »Iliriji*, dne ln 7. avgusta \Viener Sportklub; 13., 14. in 15. avgusta proslavi »Ilirija* svojo desetletnico s tekmami v lahki atletiki, plavanju, tenisu, rokometu in nogometu. 20. in 21. avgusta pa pride v Ljubljano Izborilo splitsko moštvo »Hajduk*. Trenerje za nogomet in tenis je dobila ljubljanska »Ilirija« v osebi g. Segerja. člana praške »Slavije«. Nogometna tekma cOlimpijaa, Karlo-vac : «Ilirija», Ljubljana. V tledeljo dne 24. t. m. ob 18. uri se vrši na prostoru »Ilirije« tekma ined «01imoijO'r iz Kar-lovca in rezervo »Ilirije*. »Ilirija* razpolaga trenotno s tako dobrini rezervnim moštvom, da je pričakovati lepe in zanimive tekme. Vsi udeleženci kolesarske dirke Ljub-Ijana-Novo mesto, ki se vrši v nedeljo dne 24. t. m., imajo v soboto ob 1. ur! popoldne sestanek v restavraciji »Novi svet*. Češka koča pod Grintovcem je otvor-jena in oskrbovana. Slovensko planinsko društvo pa opozarja turiste, da odločno odsvetuje dohod v Češko kočo čez Zrelo, ker je ta pot letos zopet razdrta In nevarna. Ko bo pot, ki se Jc ravno v zadnjem času močno pokvarila, popravljena, priobčimo to v časopisih. Stanlieva koča. Turistom in prijateljem planinske lepote naznanjamo, da jc Stanlčeva (poprej Dežmanova) koča na Triglavskem pogorju odprta In z vsemi potrebščinami dobro oskrbovana ter posebno za neizvežbane in turiste, ki hočejo brez posebnega truda polagoma prihajati na Triglav, zelo prikladna. — Govorice. da ta koča ni odprta, so neresnične« * Vesti o umoru ministra Draškovl- fa so naredilo tudi v Zagrebu najgloblji utis; časopisi so priredili posobne izdaje, ld so bile takoj razprodane. Zvečer je akademsko dijaštvo in mnogoštevilno občinstvo priredilo žalno manifestacijo. Vsi lokali so bili v tem času v znak žalosti zaprti. — Tudi iz Sarajeva prihajajo poročila o velikih Žalnih manifestacijah. — V Splitu je prišlo do konflikta med komunisti in manifestanti; policija je aretirala več komunistov. — Vladi prihajajo od vseh strani našo domovine sožalne izjave, da naj nastopi z vso energijo proti vsem prevratnim elementom. * Z jugoslovanskega poslaništva v Pragi. Naš poslanik v Pragi, gospod Ivan Hribar, jo priredil v ponedeljek poslovilni banket, katerega so se udeležili člani diplomatičnega zbora, ficf češkega generalnega Štaba, general Mittelhauser, vojni minister general Husilk, generalni inšpektor Machar, predsednik policijskega ravnateljstva TIiAnorf (TOVlOrill Ceepfc ter mnoff Bicnert, general Čoček ter mnogo častnikov češkoslovaško armade. Gospod Hribar zapusti te dni Prago ter nastopi svoje novo službeno mesto Icraljevcga namestnika v Ljubljani pri-četkom meseca avgusta. * štlrldesetletuica mature. Stiride-setletnico mature praznujejo lotos ljubljanski šolniki gg. Fran Galle, Anton Funtck. Jakob Furlan in Luka Jelene, * Inšpekcija mariborske kaznilnica. .Višji načelnik ministrstva pravde, g. dr. Kostič, je te dni inšpiciral mariborsko kaznilnico. Našel jo vse v najlepšem redu in se izrazil o poslovanju jako pohvalno. * Otvoritev avtomobilske zveze Maribor—Radgona. Od danes naprej vozi dnevno, razven v četrtkih, avtomobil iz Maribora v Radgono in nazaj. Odhod iz Maribora ob 11. uri z glavnega kolodvora, odhod iz Radgone ob pol «3. uri. * Dinarske plače za poštne in prometne uradnike. »Službene Novine> z dne 19. julija objavljajo uredbo o regulaciji plač poštnih in brzojavnih uradnikov in uslužbencev izven Srbije in Črne gore. Obenem objavljajo uredbo, s katero se osobje državnih prometnih institucij v krajih izven Srbije in Črne gore prevede na dinarske pla če, o čemer smo že poročali. 1 Občni zbor Narodne tiskarne v l jub fjarl so jo vrSU \ Jelrcok popoldne pod p.včscdstvom g dr. T.wčarja. Občni zbor je med drugim vov.ral večje zneske za pt>k< ,-ninski zak'.U nastavljen em Narod re t tfcame in za nagrade uredniškem' ia upravniškemi osobju »Slov. Naroda nevi odbor si b','i izvoljoi:i v splošnem vsi dosedanji odbora ki. * Poroka. V mariborski stolni cerkvi ee Jfe porof.il g. Rudolf Pečjak, učitelj v Ljubljani, z gdč. Hanico Kamenček, učiteljico T Slov. Gradcu. * Spopadi s komunisti v Splitu. Ko Je v četrtek popoldne prispela v H/, i-vest o atentatu na ministra Draškovi-ča, jo priredila omladina obhod po mestu pojoč »Hej Slovane«. Culi so se vzkliki : Dol je komunizaml* Pred društvenim lokalom »Juga* je omladina zvečer zažgala rdečo zastavo. Ko se je povorka pomikala po mestu, so metali komunisti v nje kamenje in oddali tudi nekoliko revolverskih strelov. Dijak Borislav Angjelinovič je bil težko ranjen. Policija in orožniki so aretirali več komunistov; drugi so izginili v temi. * Literarnim hlstorikom okoli Jugoslavije. Norčevali smo se iz poročanja uradne dopisne službe, ki je poročala, da bodo naši dijaki v Beogradu oprizorili Cankarjevo komedijo »Škandal*. Temu poročanju so nasedli tudi kulturni referenti Jugoslavije, ki hočejo sedaj svojo nevednost prikriti z napadom na »Jutro*. Pri tem se jim je pa pripetila še večja nesreča, ker so pokazali svojo popolno nevednost. Trdijo namreč, da povsod po Srbiji igrajo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini aentflorjanski* pod imenom «Škandal». To je pač precejšnja nevednost. »Pohujšanje* do danes ni prevedeno v srbo-hrvaščino, torej no more biti prevedeno pod imenom «škandal*. »Pohujšanje* do danes še nI vprizorilo nobeno hrvatsko ali srbsko gledališče. FaS pa bo 21. oktobra lanskega leta igralci slovenskega gledališča vprizorili v zagrebškem gledališču »Pohujšanje* in to pod izvirnim slovenskim naslovom. To beremo tudi v pregledu gledališke sezone zagrebškega gledališča, kjer so izrecno pravi, da so 21. liatopada uprizorili Slovenci »Pohujšanje v dolini šentflorjanski* od I. Cankarja, — Literarnim in kulturnim referentom okoli Jugoslavije naj bo ta nova blamaža rahel opomin iia ono lepo: »Lo čevlje sodi naj.. * Suša na ljubljanskem Barju. Tudi ra ljubljauskem Barju jo nastala lotos občutna suča, vsled česar je potrebno, da se zapro zatvornico na Ljubljanici, da so na ta način namoči že vsa raz-pokana zemlja, * Računski listki Clril-Metodove dru-tbe. Družba Sv. Cirila in Metoda ima v zalogi veliko število računskih listkov, ki Čakajo naročnikov v omari. Narodna zavest ia rodoljubje zahtevata, da so u-porabljajo po vseh javnih lokalih 0. M. računski listki. Za drag denar kup-ijoto od raznih židevjkih tvrdk ponujsn« ravninske listke ter tako novedo podpirate oderuhe in pijavko naroda. AH vam ne prid o ob takih prilikah na oi-el nate prosvetna družbaTl Uganite se ln ouo-ffite iitifc-e v pismi O. M. dmžbe v Ljub- ljani. Bloki (po 100 listkov) so po 4 K. Plačilni natakarji In natakarice dobo popusta 10 odstotkov. Podpirajte »Družbo., ki je edina, ki vrti smotrene in nesebično ono veliko delo. ki bo rešilo naše rodno brate iz sužnoati. * Natečaj za uradniška mesta In mesta pomožnega osebja pri Inšpekcijah dela. Za obrazovanjo in popolnitev oblastnih inšpekcij dela (obrtnih nadzorništev) za Srbijo, za Vojvodino, za Hrvatsko in Slavonijo, za Bosno in Hercegovino, za Dalmacijo in Črno goro ter za Slovenijo »e potrebujo en komisar inšpekcije dela in 4 asistenti inšpekcije dela, Za asiatento (v činu pisarjev ministrstva) se smejo imenovati inteligentni delavci, ki imajo dolgoletno prakso (profesionalno) v industrijskih podjetjih in ki so dovršili vsaj nižjo strokovno šolo. Pravilno opremljene prošnjo z dokazi o kvalifikaciji je vložiti do 80. julija 1921, in sicer kompeton-tom za Slovenijo pri poverjeniStvu za so-cialno skrbstvo v Ljubljani Natančnejši podatki bo bili objavljeni v štev. 78, 79 in 90 »Uradnega lista* letnik 1921, na kar so izrečno opozarja. * Društvo gospodarskih I šumarsklh činovnlka kraljevine SHS ima svoj letošnji občni zbor dne 15. avgusta v dvorani »Hrvatskega doma* v Križevcih, na kar opozarjamo slovenske društvenike. * Uredba o stanovanjih In najemih ter pravilnik za njeno Izvrševanje je ravnokar iz&ki kot posebna brošura v založbi Tiskovno zadruge. C?na 6 K po pošti t K veS, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane veliko več. Zgoraj omonjena naredim, ki je sedaj v natisu dostopna najširšim slojem, je za vsakogar tako važna, da no smo biti no goBpodarjn in ne najemnika, ki bi si je no omislil. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. * Sprejem strojnih inženjerjev pri Južni železnici. Obr. ravnateljstvo južne žolcz-nice v Ljubljani sprejme v službo pet strojnih inženjerjev. Prošnjam, ki naj se pošljojo na gornji naalov do konca avgusta 1921, naj se priloži krstni in rojstni list, domovnico, nravstveno izpričevalo (ne nad 6 mesecev Btaro) vojaško odpust-nico, izpričevalo o drugem državnem izpitu in izpričevalo o event. praksL Pogoj za sprejem jo dovršena tehnična visoka šola (strojni oddelek) z vsemi predpisanimi izpiti, slovenska, oziroma arbohr-vatska narodnost ter popolno znanje Blo-venskega, oziroma srbohrvatskega jozika v govoru in pisavi in sposobnost za železniško službo. * Služba za elektrika. Južna železnica potrebujo v delavnici v Mariboru izkušenega elektrika, izurjenega v montiranju in popravljanj'1 vsakovrstnih elektromotorjev, električnih napeljavah vseh vrst in verziranega v varnostnih predpisih. Nastop službe takoj. Prejemki bi so mu določili v okvirju »Pravilnika* ali pa po pogodbi. Zadevne prošnjo je predložiti obratnemu ravnateljstvu južno železnico v Ljubljani najkasneje do 81. julija 1921. 4 Bellevue nad Šiško pri Ljubljani. V soboto dne 23. julija in vsak večer ob vsakem vremenu so vrši na najlepšem in najjavnejšem restavracijskem proatoru na terasi hotela in kavarne Bellevue, koncert prvovrstnega umetniškega kvarteta s solo-karfo in petjem ru3ke umetnico gospodične Larise Vasiljovne. Začetek ob pol 19. uri. Ob nedeljah in praznikih ob šestnajsti uri. Vstop prost. — Dobra postrežba, pristna vina, vedno sveže mrzlo pivo, priznano najboljša vina v steklenicah mariborsko »Grajsko kleti*. Vedno gorka in mrzla jedila v večji izbiri. Ceno primerne. Za obilen obisk bo priporoča: Mirko Tratnik, restavrater. (3—2) * Vojaški koncert se vrši danes v soboto na vrtu hotela »Štrukelj*. Vstop prost. Ob slabem vremenu se koncert preloži. * Pozor pri nakupu hrvatskih konj. V začetku tega meseca je izvršila izvrstno organizirana tatinska družba veliko konjsko tatvino na prostranih pašnikih pri Sisku. Odpeljali bo 2 konja, vredna 15.000 kron, 4 kobile, vredne 68.000 kron in eno kobilo b pet tednov starim žrebetom, vredno 27.000 kron. * Na postaji Kresnica jo podrl vlak na tla službujoč:ga, prometnega uradnika Milana Pirnata, ki se je precej poškodoval na glavi. * Utonil je v Siri nrl kopanju realoc s.jdtrošolec Anton Globjčoik iz Železnikov — 4 Ogenj. Včeraj ob 18. uri, je zvonar stolne cerkve v Mariboru naznanil požar v smeri Kamnice. Ognjegasci bo se takoj odpeljali z brizgalnico na kraj nesrečo, kjer pa so goreli samo kupi listja in plevela. Ker ni bilo nobene nevarnosti, so so zopot vrnili v Maribor. * Male nesreče v Ljubljani. Na dolenjskem kolodvoru jo našel 191etni Ivan Zaje iz Cerkveno ulico motorno žago in hotel prožagati poleno. Pri tem pa so jo vžagal v lovo roko. Rana. i» globoka, raztrgana in težka. — Na glavnom kolodvoru jo vrgel vlak raz lestve črkoslikarja Karla Siarda s Poljanske ceste. Slard jo dobil težko poškodbo. * Žrtev pretepa. V nedeljo zjutraj so so stepli v Mezgovcih fantjo iz Polenšaka in Sv. Marka, Med pretepom je neki fant iz Polenšaka zgrabil za puško in ustrelil nekega kmečkega sina iz Sv. Marka, ki je obležal na mestu mrtev. * Razne tatvine. Posestniku Francu Potelincu na Selah so odnesli iz zaklenjenega stanovanja neznani tatovi več obleke, perila In čevljev v skupni vrednosti okoli 5200 K. — K tatvini pri Tancarju m Jesenicah so dodatno poioea, da so vlomili tatovi skozi okno v irostilnlško sobo h odnesli gostllniearjn refl srebrnega in aluminijastega jedllnosra oroiija hi razna živila, natakarici pa nekaj perila, obleke, čevljev, cigaret ln 80 kron denarja. Tudi so popili liter vina ln liter žganja, _ h vežo neko gostilno v ,'Camniku je ukradel neznanec odvetniškemu kon-cipijentu Vladiboju KapuBii frno ploska-uo kolo znamko »Pariz*. To in ono X Državni ženltbeni urad. Dunaj bo prvo velemesto, ki ustanovi v kratkem »Posredovalni ženltbeni urad*, ne more biti kot zaseben, marveč kot državen zavod nedavno se Je vršilo tozadevno posvetovanje, kateremu je predsedoval bivši minister dr. Mataja. Razpravljalo se Je o potrebi ozdravljenja propadajočega prebivalstva ter o pobijanju bede, ki je spodkopala moralo in ogroža tudi rodbinsko življenje. Za ženltbeni urad se Je določila mala pristojbina. Kandidati bodo morali izročiti svojo fotografijo z gospodarskimi in moralnimi podatki. V posebnem albumu brez Imena si prihodnji mož poišče prikladno ženo; urad sporoči iz-voljenkt ponudbo, in če je ona zadovoljna, se določi prvi sestanek, V Izvršilni odbor zavoda so bili Izvoljeni zdravniki, odvetniki In stare Izkušene dame. skoraj gotovo ic, da se bo za možitev priglasilo mnogo aspirantk. X Vrana povzročila požar. Na elcktro-vodno žico preko slapov Niagare se je vsedla vrana, kateri se ie vnelo perje vsled močnega električnega toka. Vsa v plamenu je padla na polje z zrelo pšenico. Na polju je nastal požar, ki le uničil obširno žitno polle. škoda Je ogromna. X Lord Nortlicliilt potuje okoli sveta. Znani angleški bogataš In lastnik londonskih »Times., lord Northchiff, le nastopil te dni potovanje okolo sveta. V njegovem spremstvu se nahaja cel štab publicistov ln slikarjev. Svoje popotne impresije bo objavljal v londonskih »Thnes*. X Velike povodnll na Japons'-rm. Iz Tokia poroča brzojav o velikih povodnjih na laponskem, ki so povzročile ogromno škodo. Na stotine ljudi le utonilo. ORGANIZACIJA PRODAJE MO-NOPOLIZIRA N'H CARINSKIH OBRAZCEV. Da bi se olalšalo nabavlianle carinskih In drugih monopolizlranlh obrazccv, ki se za sedal še tiskalo samo v državni tiskarni v Beogradu, Je ravnateljstvo tiskarne sklenilo, da se prodaja obrazcev organizira tako, da sc posameznim trgovcem in ostalim osebam, ki Imajo svo) sedež v mestih, kjer so carinarnice, omogoči prodaja potom posebnega dovoljenja. Na prošnjo Državne tiskarne Je Generalna direkcija carin že Izdala nalog svojim carinarnicam, da čimpreje Državni štamparlJI naznanilo Imena sposobnih oseb In trgovcev. Dovoljenje za prodalo takih obrazccv je navezan na bledeče pogoje: 1.) Za prodajo obrazccv pooblaščene osebe moralo naročcvali obrazce neposredno pri Upravi Državne štamparlje v Beogradu tu jI ob enem z naročilom poslati tudi denar za naročeno blago po odbitku deset odstotkov, kateri znesek sc jim priznava kot dobiček pri prodaji. 2.) Po prejemu naročila ln denarja se odpošljejo naročeni obrazci brez odloga in neposredno naročniku. Ekspedlcijske ! stroške trpi Državna štamparlja. ! 3.) Pooblaščene osebe za prodalo mo-i rajo vsak čas razpolagati z dovolinlm ' številom obrazcev; prodajati Jih smejo samo po ceni, ki jim io določi Državna štamparlja. V zmislu naloga, ki ga le Oeneralna dirckcija carin izdala carinarnicam, je priporočati, da se vsi oni, ki se nameravajo potegovati za dodelitev prodaje mo-nopollztranth obrazcev,obrnejo na svojo koinpetentno carinarnico. Taksa za dovolitev znaša v mestih deset dinarjev, v trgih pet dinarjev in v vaseh dva dinarja Nova ureditev pokoj' ninskega zavarovala nameščencev Začasen obči pokojninski zavod za-nameščenje v Ljubljani objavlja: Opozarjamo, da je sprejeta in podpisana novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu. Ker jo za vsakega interesiranega službodajal-ca in nameščenca največje važnosti, da se takoj seznani z novimi določili, naj si nabavi dotično številko Uradnega lista takoj, ko izide, zlasti še zato, ker so stopili povišani prispevki (premije) in dajatve (rente) v veljavo že s 1. julijem 1921. Ker določa že stari zakon, da je treba plačevati premije vsakega prvega dne v mesecu vnaprej ne glede na to, ail je bil zavarovalni odlok pokojninskega zavoda že izdan in pravomočen ali ne, ker torej zakon računa s tem, da mora biti vsak interesovanec o zakonu v toliko poučen, da ve, za koga in koliko premij mora plačevati, bo tisti, ki ne bi začel plačovati takoj povišanih premij in čakal šele na odlok pokojninskega zavoda, ki ga radi velikega števila zavarovanjev morda še dolgo časa ne bo dobil, na škodi, ker bo moral plačati naenkrat visoke zneske za nazaj, poleg tega pa še pet odstotkov zamudnih obresti. Najvišji vračunljivi zaslužek je za sedaj povišan od 3000 kron na 18.000 kron na leto (1500 kron na mesec), ustrezajoča premija pa od 30 kron na 180 kron na mesec, od katere odpade 00 kron na službodajalca, 90 kron pa r,a nameščenca. Najvišja pokojnina (renta) bi bila za sedaj 13.500 kron na leto (1125 kron na mesec). Novela pripušča tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje vseh vpt zakonitemu zavarovanju nezaveznih nameščencev razen ročnih delavcev po njihovih služboadjalcih, za vso kraljevino SHS pri »Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani*. Vsa nadomestna zavarovanja nameščencev, zavezanih zakonitemu pokojninskemu zavarovanju pri nadomestnih pokojninskih zavodih ali potem nadomestilih službenih pogodb, preidejo do izmere v zakonu določenih najmanjših dajatov na omenjeni »Pokojninski zavod*. POJASNILO. Da mo ne bo nepoučena javnost z ozl-rom na značilno obnašanje nekaterih funkcionarjev »Samopomoči* na občnem zboru z dne 21. marca 1921 v zvezi z netočno notico v »Jutru* z dno 22. i. m. po krivem sumničila, da sem zagrešit kako nerodnost kot svojedobni podpredsednik imenovano zadruge _ sedaj v likvidaciji, ugotavljam s tem javno, da »Samopomoč* kljub mojemu pismenemu pozivu in pozivu predsedništva tukajšnjega deželnega sodišča z dno 28. marca 1921 do danes ni vložila ne civilno tožbo na kazenske ovadbe, ka» bi bila gotovo storila in tudi Izrabila začasno odredbo roti meni že ko sem Izstopil lz načelstva dne 10. junija 1920, ako bi imela najmanjši dokaz, da sem se okoristil na škodo Samopomoči na katerikoli način le zr eu vinar. — Pls. ravnatell Ivo Bizlak. Za domačo obrt. Iz Beograda poro čajo: To dni jo doputacija dekorativnih mizarskih mojsrov posotUa ministra za javna dela tor protestirala proti nameri, da te dekorativna mizarska instalacijska dela v novem dvoru oddajo tujcem. «■ PoroCHo o trgovini s poljskimi pridelki dno 21. julija: Osijek: Dovozi pšenico srednji, povpraševanje živahno, ceno 970 — 990 K za 100 kg. Tudi po koruzi živahno povpraševanje, vendar jo malo blaga. Cona 550 — 5G0 K. Ovsa ni. Ozimni ječmen se trži po 560 do 570 K, a jari po 730 do 750 K. Mlini imajo zelo malo moke. Cene v Zagrebu dne 20. julija: Govedina sprednji dol 28 K, zadnji 24 K, tc-letina sprednji del 20 K, zadnji 24 K, avi-njina 36 do 40 K, slanina 40 K, mast 44 K, Buha svinjina 44 do 51 K, suha slanina 48 do 55 K. plšance (komad) 25 do 60 K, kokoš (komad) 40 do 60 K, raca (komad) 40 do 50 Iv, mleko (liter) 6 K, smetana 20 K, sirovo maslo (1 kg) 60 do 110 K, jajce (komad) 2 do 2.50 K, jabolka (1 kg) 8 do 10 K, hruško (1 kg) 6 do 8 K. Cene žitu so bile sledeče: ječmen (100 kg) 420 do 500 K, moka št. 0 16.40 do 18 K, št. 2 16 do 17 K, št. 6 14 do 16 K, koruzna moka 8 do 9 K za 1 kg. = Na zagrebškem živinskem sejmu dnp 20. julija so bilo sledeče cene: Voli I. vrsto 17 do 21 K (1 kg žive teže), H. vrsto 15 do 18 K, biki 16 do 18 K, junico 12 do 17 K, kravo 12 do 15 K, teleta 12 do 17 K, svinjo I. vrste 30 do 82 K, II. vrsto 25 do 28 K; seno (100 kg) 280 do 100 K, detelja 400 do 440 K, slaioa 200 do 240 K. = Letina na Madžarskem. Po večletnem prenehanju je madžarsko poljedelsko mlniaterstvo objavilo zopet podatke o obdelani površini na Madžarskem in o cenitvi pridelka pšenice in rži. Gospodarski krogi pričakujejo, da bo letošnja letina prinesla c. 17 milijonov mo-terskih centov pšenice in rži. Od te množine je treba odšteti c. Sy2 milijonov met. centov za Betov, tako, da ostane za 7.8 milijonov prebivalcev današnje Madžarsko 13 t/i milijonov met. centov, kar odgovarja 1.7 met. cent. za ono leto na osebo. V nekdanji veliki Madžarski se je porabilo 46—18 milijo-no*v met. cent. teh krušnih žit. Letošnja pšenična lctnai bo dobro izpadla, Rž kaže alabše. Ječmen in ovos kažeta vlod letošnjo dolgotrajno sušo srednjo slabo, zato pa koruza, krompir, sladkorna repa, lan, konoplje, zelenjava prav dobro. Sadja bo malo. Pšenica jo posajena na površini 1,832.700 katast. johov, rž 907.6-10, ječmen 824.650, ovos 561.252, za koruzo, krompir in sladkorno repo šo ni točnih podatkov. = Zedinjenim državam dolgujejo: Anglija 4166 milijonov dolarjev, Francija 3351 milijonov, Italija 1648 milijonov, Belgija 875 milijonov, Rusija 192 milijonov, Poljska 186 milijonov, Češkoslovaška 91 milijonov, Srbija 51 milijonov, Rumunija 36 milijonov, Avstrija 24 milijonov, Grčija 15 milijonov, Estonska 14 milijonov, Kuba 9 milijonov Armenija 12 milijonov, Finska 8 milijonov, Letaka 5 milijonov, Litavska 5 milijonov, Madžarska 1.7 milijona, Li-beria 0.03 milijona dolarjev. = Padanje cen živine na Dunaju. Vsled obilnega dovoza madžarsko živino na dunajski trg so začele oene padati. Prodajne ceno so bile te dni slo-doče: biki 120 do 140 avstr. kron za en kilogram, kravo 95 do 100 a. K, svinje lažje 215 do 280 a. K, težje 210 do 214 avstr. K. =» Prost Izvoz živine te Češkoslovaško. Ker ne jo živina v Češkoslovaški znatno pomnožila In pomanjkuje krmil, 'jo vlada sklenila dovoli« nrost izvoz. samo pod pogojeni, da nota IzvomBI staviti 20 odstotkov živine, U Jo ha* pripravljeno za Izvoz, domačemu koa-zumu na razpolago po ceni 4 J. K (W kroglo našo krono 8.20) za 1 kg živ« vage. = Produkcija meda v češkoslovaški. StatlstlCnl urad v Pragi javlja, da s« jo leta 1920 proizvodllo v Češkoslovaški 1,278.481 kir moda, kar predstavlja vrednost 80,471.299 C. K. V istem času se J« dobilo 105.854 kg voška. kar predstavlja vrednost 4,685.268 č. K. == Svobodna trgovina n hmeljem v Ce« škoslovaški. Coškoslovaika vlada je izdala odredbo, po kateri jo s 1. septembrom trgovina a hmeljem v Češkoslovaški svobodna. ■= Slabo stanje hmaljsldh nasadov v Češkoslovaški. Iz Žateu, so poročil, da »e bmeljska uš po tamošnjih limeljekih sadih zelo širi, ker je sedaj delo z žetvijo in mlačovo, pa ae nima uihfio časa bavitl z brizganjem rastlin. Sedanja vročina rastlinam silno škoduje. Slabo nasa/lo bo uš popolnoma uničila, Kakor aednj kaže, ni pričakovati niti srednje hmeljske letino. — Kriza v češki železni Industriji. Praška »Tribuna* poroča iz Moravsko Ostra-ve, da jo v tamošnjih železarnah Trinetz bil dne 15. julija ugamjeu plavž. Produkcija v železarni ae je omejtki in sicer v valjanii na 4 Blojo duovno, v joklenski livarni pa se bo od pondeljka naprej delalo samo 3 peči. Doscdaj jo bilo pri tom podjetju odslovljonih 170 pomožnih dolav cev. — Produkcija premoga v Poljski v mesecu aprilu znaša po »Gazeti War -szawski» v Dombrowski kotlini 503.006 ton, v Krakovski kotlini' 148.915 ton ter v teainjakem okraju 18.427 ton, skupaj torej 660.349 ton. Produkcija vseli treh področij jo znašala v januarju 556.582 ton. v februarju 565.785 ton, v, marcu 608.467 ton. Iz teh štovilk b« vi-i di, da produkoija premoga v Poljski stalno narašča. Angleški kredit Nemčiji. Nemški I listi poročajo, da je dovolila Anglija Nemčiji vefije kredite. Najprej dobi Nemčija 3 milijono funtov štorlingov za živila. Listi Bi tolmačijo to tako, da j« v Angliji zavladalo napram Nemčiji u-gndnojšo razpoloženje in da so so na' sprotja mod Anglijo in Francijo poostrila, ker jo v nasprotju z Anglijo Francija nepopustljiva napram Nemčiji, zlasti tudi v vprašanju Gornjo Šlezije. = Izvoz gališklh produktov sirovega olja v Anglijo. Na iniciativo poljske vlado ae ,io osnovala v Gdanakem delniška družba Polmin, da. fo razširi področje za razpečevanju produktov sirovega olja Družba ae bavi s prokomor-skim transportom teh produktov. To dni jo peljal pni tovorni parnik 180O ton poljskih naftlnih proizvodov v Lou-don. Meseca avgusta sledi temu transportu večji transport za Llverpool. = Gospodarski položaj na Norveškem. Cirkulacija bankovcev jo znašala na Norvoškem 30. junija 418.1 milijona norveških kron proti 416.2 milijona koncem maja. Tega moeeca pa so jo promet bankovcev zopet znižal. Generalni Strajk, ki jo bil v Norvegiji nedavno, ni naredil ravno mnogo škodo v industriji. V nekaterih obratih, ki bo imeli polna skladišča in preveč, delavstva, je učinkoval št-rajk celo olajšujoče. 22. !53liia Borza Ziiiich, Dunaj na prvi strani. Zagreb, devize: Berlin 212.50 — 212.75, Bukarešta 224, Milan 723 — 781, London izplačilo 586 — 587, cek 582, Ne.wyork kabel 163 -- 165 Pariz 1260 — 1265, Praga 211 — 212, Švica 2665 — 2680, Dunaj 19.50 — 19.60, Budimpešta 51.00 — 52, valute: dolar 157.50 — 150, avstrijsko krono 22, rublji 28 — 30. češko krono 214, 20 K v zlatu 528, funti 500, napolconi 528 — 530, marko 216, liro 721. Beograd, valute: dolar 39.80 — 40, liro 180 — 185, loji 56.50 — 57, lovi 37.50 _ S8, marke 54 — 55, avstrijske krono 5.40 •— 5.50, češke krone 56 — 50.50, drahmo 220 — 225, napoleoni 131 — 131.50, devize: London 141 — 146, Pari/. 313 — 315, ženeva 655 — 665, Solun 225 — 280, Praga 52.50 — 52.80, Dunaj 4.95 — 4.97, Berlin 53.25 — 53.85, Milan 182.50 — 183, Efekti: Banka za Primorjo 800 --. Trg. obrtna banka 240 — 255. Hrv. eak. banka 663 — 665. Brodaka banka 455 — 465. Poljedelska banka 95 — 96, Jadranska banka 1850 — 1860, Jugoslovenska banka 535 — 587. Narodna banka 545 — 560. Ljub. kreditna banka 800 — 900 Praštodiona 5130 — 5200. Srpaka banka 700 — 710. Dubr. par. družba 4200 --. Nar. šumaka industrija 610--. Našička industrija drva 545 — 555. Gutman 1125--. Slavonla 770 — 790. Ljub. strojne tovarne in livarne 860 —» Trbov. premogokopna družba 780 — 770. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij „Jutra"< Odgovorni urednik Vit. E. Helena. Tlui SUtsvr « Blagajna velikega vojvode Roman. *Xko je to šala, gospod kapitan, potem je slaba šala Zakaj mislite, da hočeva na Minorko?* Kapitan se je nehal smejati, ko le videl zadrego svojih gostov. «Stvar je popolnoma enostavna. Pred par trenotki me je obiskal gospod in mi stavil popolnoma ista vprašanja kot vi in potem je najel mojo jahto, da ga peljem na Minorko.» «Naje! jahto? Torej je vaša jahta oddana?* ^Seveda, pred kakimi desetimi minutami sem jo oddal.» «Tedai morate odpovedati.* «Nikdar.» «Jaz vam plačam 400 frankov na teden. Vi te zahtevali samo 300.» «Oddal sem jo za 550.» «Jaz plačam 600.» Kapitan je zardel ui rekel: . Ul UlllUBlillti, igle,peresa, posamezne dele edino pri tvrdki 662 48 Ljubljana, Sodna, ulioa S. Mifemltai tfelasslca za na paprailla is draga peline ratlanlta. Kupujte in zahtevajte samo čokolado ^Orion", umumm, &crik@w trg s Specialna zaloga orijentalskih bonbonov, čokolade, kak&o, karamel, polnjenih bonbonov, keksov in drugih različnih vrst iz prve Češke tovarne akoijeke družbe „Orion" prej A. Marsner v Kraljevih Vinohradih. Obvestilo. Imam v zalogi vse sokoiske potrebščine: Kroje za Slane ln 61a-nloe, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gumba Itd. Ceniki na razpolago. Zdravo! H63 6-8 Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Jng. Sokol. Naveza. ill lesna trgovska tn industrljalna družba z o. z., . LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 3 kupuje hlode, gozdne parcele, deske, trame, prodaja žagan In tesan les, eppejema komisijska naročila vsake vrste, lzde> luje zaboje, iznrx>$uje nakup in prodajo drv. 1117 3 ILIRIJA, Jadranska montanska družba Snoja vi: „Montana". d. Z O. Z. Telefon It. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (j) _ . . Vse vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse ladu- Prodaja In Kupuje Strtjske Izdelke, spadajoče v rudarsko, ftarinarsko na debelo: lmp0rt. la kwS,V^"troko' gk»port. Velike nspehe dosežete pri prasl-člb, govedih itd., ako primešate krmi p«dllnl prašek RCOIN, lekarnarja PloooUJa v Ljubljani. 637 S6-14A ker je najboljši Češki izdelek. o Veletrgov na i in žoai pijač ms v Zagrebu 3-1 i68e izurjenega in sposobnega potovalca. i Ponudbe upravmštvu «Jutra« pod 8t. 1172 Najnižje cene! Najnižje cene I vulscuii ca mmvmvih IsdeSkov v Kranju tet {{ Izdeluje pr?o?rstie Čisto domače podjetje! SeograB, Celje, Mrormk, Kotar, Iran], JOOIOIMUII © i Ljubljana, Maribor, JUetkovlž, Opatija, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi Sarajevo, Spllt^ Sibemk^adar, Zagreb, Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. "*m j pos]ovQ( mze z vsemi w;jlBl m v ia ino^tva m Natisnila Delniška tiskarna, d. d. T Liabliani.