Chicaf* IfL, pntek, 26. dncnmbrm (Dne. 26), 1924. 1 1 —m———L————- , ,,._.. ' ■' ----■ ------i , - n i .n, ..j... ' ' " 1 ^ W peseMel 9m 1» UM, A«» *f fllki vitrsjsll, da plešejo aemi vso atr<»ll(§ ki ao ss nahajali »s dalj šaaa v Londonu ln so oklepali MeDoneld-Ra* kovakijevo pogodbo, Mornaričao letalo padlo v morje rtštirje mrtvi. Bev. Hi^ht; obsojen na dosmrtno ječo. njegove ljubica ps m 35 let. Iz delavskega špijona je postsl podjetnik. Farmarji zadolženi do vratu, v Se neksj o "veliki kneginji." Posvetu. v t Albanski vataši tepeni, dešim Lelgred redno poroda o njihovih zmagah. Nemčija apelira iu zaveznike, naj drše besedo. Nemški predaednik Ebert morda poda ostavko. Mehiški predsednik Csllss js razveljavil mnoge kopcesije kapitalistov. povedujSi Victoria, B. O. — Frank Boeles je služil privstnim bizniškim interesom kot delavski špijon, da jej pomagal uničiti organizacijo med jamskimi in lesnimi delavci. Kes-jej« je bil kaznovan '»radi kroš-njarenja s narkotičnimi strupi, freden ae je lotil tega dela, je itužil pri kanadski policiji na konju. In kaj je aedajf Podjetnik, ki izvaža mrliške rakve iz cedre v Kitaj. , V minolem tednu ni poslal nič manj kot 2,400 mrfllkih rakev v orient, obenem je pa naananil, da bo prodajal produkte is cedre. Od kje je prišel denar, da je pričel podjetje na taki Široki podlagi Plačan je moral biti selo dobro sa ujegovo špijonsko delo med delavci in sa. kasnejše krošnjarenjc z narkotičnimi strupi.. Eccles je bil obsojen a dvema1 druTima članomd policije ne konju, ds je prodejel narkotične strupe mladim dekletom in če niao marale zenj, jim je podvrgel strup in nato povzročil njih are tacijo. V teku obravnava m js doku-zalo, ds je on pobiral/ davek korupcije zs višje uradnike. Pristal je, da je bil v letu M21-2Ž ualul-ben, de uniči organieaeijo med iumskimi delavci. To.je dosegsl več ali rasnj, na t* način,, da je Sumske delavce pooepil in de se je ustanovila ie en* prpeuizecija Natančen izid oficijelnega štetja glaaofiV predsedniških volit vah ja objavljen Ooolidgevh večina znala 7,839,887.. VTashington, D. 0. — Natančen izid predsedniških volitev dne 4.' februarje, kot je bil uradne ob-jevljcn v aredo, jc sledeči t Coolidge...........15,718,789 Daviš i,. • 8^78,902 Le Follette.........4,822,319 y Ze vse tri kandidate je bile od-denib £8,920,070 glasov. Vsi predsedniški kendidatje Isto 1990 so prejeli 26,711,188. Coolidge je do bil msnj gissov kot Hardlng pred štirimi letlj Herding je imel 18,153,200. / i Ooolidgeve navadna večina zns- ldgl kaiersga se isvršl Izpraznitev Colognu in Porurja istočasno v nekaj mesecih, j,1 dobil msnj glasov kot Gos pred štirimi leti. Cox je imel 9,147„353 glasov. . * - La Follstto ima 696,999 glasov veš kot. je imel Roosevelt leto 1918. Le Folle*e< je dobil dve-nejstih državah veš gleaov kskor Dsvis; nejveč glasov js dobil v drtsvi New Tork, nsmreč 474,906. (Olesovi Posterje in ostalih predsedniških kandidatov niso omenjeni v prvem poročilu.) Po drlsvsh eo gleeovl ss Coolidge, Devise in Le Follette, razdeljeni kakor sledi: . ^ DH»ym. C~H4... sna«. ..... 4».sss iimss mjj Aj-l»ona ...... »•*»! jijie podjetni! ja dajal da Mazioo 0ity, 24. dee. - Cslles šs ni mssae dni prsds^lnik Msbl-ks, a šs je prihranil republiki veš ko 25,000,000 pesov. To je dose-gel .s tem, de js drestišno snišel strošks armeds in mnogih vled-nih departmentov. Ako bo Cellea tako gospodaril nadsljs, bo Mehika lahko sašela v šestih mesecih pleševsti svoje dolgove. VčereJ je Celles odredil ,ds as razveljavijo vse konreaije, ksters je vleda dele rasnim druihsm, ki se pe niso dršsls pogojev. Prizadetih je mnogo ameriških kapitalistov. , feTIRJE SO NAiU SMRT V ATLANTIKU. Rivee letala ss je sarll v mor Ja. Norfolk, f a. — Trije mornarji in en civilist so našli smrt, ko as je leislo vrolelo s obrežje neverne Karoline s bolnikom na trro-vo. Mrtvi civilist je Lendreir Wd-liems is Bvstooe, kateregs so ps-ljali v bolnišnice, ker je obolel ee mm.^ Ko je letele aedlo ne morje, je pričela aha jati voda v njegov rivee. Dva mornarje sto se umekni U proti sadnjemu koneu letele, pe ju je ubil vijek. Dve oeebi sto utonili in štiri se es rešile. Kvedenei sodijo, de js letalo dobilo lukeje v rivee. To je nej-večja nesroŠe, ki se Je /zod.la s povodnimi leteli Oblasti so a-vedle preiskavo. LOPOWORTN JI PRNDSBDO VAL SBORNIOI ' otnetonsti, O. — Kongresni Longwertb js po svojem prihodu v začeto isjev«, de ee prijetelji povedali, de ss js veš kot potreb-no Število kongr saik*v ieresUe, POSTNI USLUŽBBNOI IAHTR-VAJO STROOO PRBISKAVO. ll S lajava«! aa m m do volji ja. Wsehmgton, D. O. - PNiska-ve, ki jo je avedel justišni dspart-m vet ne ebtešbe, da je bU ped-k u rd Jen uslušbenee senatnega odteka sa poštne aadevs a semenom, He ss porine skozi sekon sa povišanje mrai Oni neglešaj«, da i §$mim. o UompaMI eprošili •taptaMbl psvtfaaji mm, i menom, da ea poreil predloge M povl'znje mea^e. Odborniki zabtf veje, de juetM tejnik sporoši fsku jevno. kar pe Jusdčni tajnik ni Is vršil NAJMRZLSJ«! BOM "eravn pokrito a bela oda jo, Chicago, Dl — Takega Hožiča ^ "i bilo leta in leta. Mraz js pri-tunil, ds je Škripel sneg pod no-(M |ctA mg ni 5ilo tako '" "M mreža o Božiču. Sneg je pobelil hrib ln raven v vseh a» »"•nih dri«veh od Nove Anglije d,) r»cifišnega obrežja. Ka jugu * '"pedel sneg do Virgiuije, Ten-r ^ ja in sapsdno od Mlssisrip-»i*. Ns sveti voier je eepikal ve-ter A zapade in severosepede in temperaturo, da je avsi u-t>«dal do koell Najbolj mrzli kraj js bU meo- Ohieeto, m — Jeese Cert-wrigh», ki ime dve bolna otroka b šeao, je bU ebsojsa as dve me seee ječe, ker je svojemu geepe darjn nkrsdel malo gorke obleke se evojs otroke Sodašk je Imel toliko nemiljenje s siromakom, de me je 4el nizko kesen In mu do-volifc da lahko šes Itošiš eetone pri svoji dndttni, neto pe ssoro odslužiti ovoje keeen nieo bili benditi delovni seam v Ckiesgo, kjer se ovopeli dve drs -nljerni in sicer eno m dvejset tLvč dolarjev sletoino in dragu-Ijev, drugo pe es petdeset tieeš, ampak ropali to kradli se tudi I^JBuAg^ ^ ^^ jf« f j f Dw Moinosu, b«ra. se cre-peli haašnegn sls sredi ssame se sedam tieeš dolarjev. Lendon, 24. det. - Angleška vlade js všeraj ebvsstlle vss de sainijs velikobritenskege impsri-je, da še« hneti konferenc v prihodnjem marvu glede šenev-ikege to rasssdlščnepa nrotokoia Domini ji s Indijo to Irsko vred ae povebijeni, naj pošljejo delegate Prilekuje ss, de bo to koefs renen velike vošmsu gua» notra njih odMiajev v Veliki Britaniji In gtode kge narode« WaekK-stri. Kadar ao na dnevnem rtda kaka važna vpraianje, tedaj tu-piiejo bogate nagrade za reševanje kakih bedastih ugank. Zdaj imajo takozvgne Mcroes-word puzzles", a ksterimi si na tisočs ljudi beli glave, mesto ds bi m-miiljali kaj pametnega in paali na prste velikim finančnim ropar jem. Ni čuda, da je zmafil Coolidge. e e o Kovoletno voščilo. Se psr dni in leto jc pri kraja. Star običaj je ,da si rojski ia dragi ljudje voičijo srečo v nov« letu. To je lopo, dasi ae pomesi ni4, Sreča je koe zadovoljnosti, b se pa silno razlikuje. Ta j« »dovoljen s to rečjo, drugi pe z ravne nasprotno atvarjo. Job ie bil " dovoljen in srečen, ker jc sedel ai gnoju. Za tako "srečo" se ju l** zahvalim. Delavec je lal}ko zadovoljen ie deloma srečen, če je pemeten. V blagor neumnih jaz ne verojen. Ce bi bili vsi delavci pametni, w si lahko ekovali vso srečo, po " teri hrepene. Moje voičilo brst«« in sestram in aploh vse« foteljem moje kolone je: Vso *ve* nost v novem letu! ^ ^ masvakilo. OhicefO, 0L—Naznanjam tu* ztvu druitva "Narodu. v.tcn št 39 a N. P. onm; ■Vr niste udeleiili letne sej«, ds «e. izvolili brata Frsnkz tajnika v letu 1W5. Torej ui w vsak v v^h ozirih obrneš njega. Njegov naalov j^^i Ridgevrar tve. S.ecr bo« ^ J do 5. januarja opravljal vse P* Prosim nadalj«, da vsi oe«, » dolgujejo na aeesmentu, pora^ze- te vaaj do nedelj« t - na aakUnčim poročilo to kaj da jik preide ter ae oddajo •ov«-«^ v redu. Upam. da vmk s on sj jo dolinoet, poeebno fc eni, k> IJJ| fuj««« P® .^J^JSLis posle mam slučsju pnp»*< ^v^skapaj^^ vam kliiem, aa napredek ds, prihodnjem ^^ , članstvo take. da iaov. Druitvo *»ta* •s na letni T^š^ odroma ti^ ki pn^^ največ «aaov. m konsem leU. Tervj ™ S. K N ' tejnik. * potem asi f«. " »or redu. #j> doli gujete _ sprotnem diee vsa' 1925 skupno 900 le mM klječilo PROSVETA plače v Rusiji. 0»rurr»d. — 1» Busij« je prillo L^e,lo o najnpvejiik plalah v tijk lestvica je tem \]Z uizke, ako ee reifune v do-—jih. Upolteveti pe je aevede de »« tudi življenjske po-febičine, ceneje. Kako eo pleteni IfUvci v primeri s cenemi te firljenjske potrebščine, je torej leik(» določiti, poročilo je tanimi-M le kolikor ee tiSe razmerje med pgninii plažami delavcev. Nova določitev redi dela v Ru dovoljuje sa ročne delavce o-Kn, Ur dela na dan, dočim sa um-jke delavce eamo šest ur dela. Najboljše eo plačani zdravniki, ■vlečejo po 142 na mesec. Ra ki vodje imajo od $28 do $84, bozdravniki po $28, knjižni •ji io knjigovodje po $15 do 7, lfkarničarji po $17 do $20, vajalci po $25 do $28, brivci $9, tesarji do $18, kuharji rav-pUko, električarji od $9 do $14, Pjači od $8 do $10, preddelavci iajo primeroma zelo nizke pla-rod $9 do $14, vrtnarji od $17 o $22, zidarji >po $9 do $18, me taničarji po $7 do $13, barvarji $12, čevljarji od $7 do $18, roječi od $7 do $13, in urarji od II do $13. . PASTOR HIOHT OBSOJEN t DOSMRTNO J1ČO. igrt. Ilsie Sweetin, paatorjeva ljnbica, je pa dobila 85 let »pora. ■nt Vernon, Hl.t 24. dee. — Porota, ki je vso zadnjo noč debatirala o krivdi in kaznj'pastorja wrenca M. Highta in Elsie |weetin, je danes zjutraj ob o-ih naznanila svoj pravorek. Hight in Sweetinova sta bila spontana krivim umora Wilforda 8weetina in Hight je bil obsojen dosmrtno ječo, 8weetinova pa na 35 let zapora. Državni pravdnik Thompson je nhtevel vešala sa oba, branitelj « pe prosil porotnike, naj proste obtoženca in ju pošljejo domov za božič. 8weetinka je omed lela, ko je slišala obsodbo, pastor je ps topo gledal nekaj hipov, potem je pa eklenil roki kakor molitvi. Delavske novice. (Federeted Press.) Ustniki neunijaldh premogoko por prisiljeni na povišanje Pitteburgh, Pa. — Osem premogovniških in koksovih družb v connellvillskem kosovnem di striktu Pennsylvanije je začelo v postavljati mesdno leetvieo is eta 1920. To pomeni ,da je plače rudarjem in drugim delaveem po višene od $5.05 na $7.05 ne dan, osiroma na 85 centov toni, kar je malo manj kakor prejemajo unijski premogarji v pittabnr škem okrožju. Doslej so operator-v connellevillskem dietrlktu plačevali rudarje po lestvici iz eta 1917 ,ki je bila zelo nizka. Družbe eo storile omenjeni ko-rek i očividnim namenom, da preprečijo organiziranje delavcev in unijonisiranje distrikta. Toda de-lavei vedo, da imajo rudarji v unijskih distriktih poleg višje pleče le druge ugodnosti. Upati pa je, da ee sdaj zganejo tudi operatorji v West Virgtniji in isbolj-Šejo plače. ?OUOAJ DVA BAmZTA MUSOL1 SHOALS il NI V > PRIVATNIH ROKAH. Privatni interesi niso dovolj ni s kaj sa Ohicsgo, HI. — Bandit ja iztrgal nir,s M. Lichtenbergovi torbico is denerjem na Van Bureno-▼i ulici. Liehtenbergova jo priče« k klicati na pomoč. Za banditom H je udrla množica. Klice je sliki policaj Thomas J. Lsrney. Množica je kričaUt "Tati" — "Primite tatu!" Pred to množico je tekel človek. Policaj je pomeril in ustrelil, bandit se je sgrudil as tis. Ustreljen jo* bil v glavo. Prepeljali as ga v bolnišnieo in Um je živel še toliko časa, da j« povedal svoje ime. Detektivski saržent WiUiam Balmes in saržent Jeffry McKin-Pj^jba umorca, sta ustavila dva zemorea, ki sta takoj pištole in pričela stre-William Holmes ss je takoj zadet zgrudil na tli, ne-minut kasneje pa MeKinlejr. Strele eo ališali policijski iajt-Middleton, in policijska sar-Hoscoe Johnson in John J, vsi trije zamorci Ban jeni je s prstom pokszsl kleti, v katero sta se omak-mmorca. Tri krogle so pri-iz kleti mimo Joknsona, p J' vseeno plazil previdno na-1'ričel je streljsti in štirjs *ovi streli so sedeli. Ko so M» utihnili, so našli na Usk |a bandiU smrtno eadstsga, j« pobegnil Prepeljali so '"je in bandlta T bolnišnieo gi1 i« povedal, da se piše Oe-^illiama in da jo doma Is fooe, Fla. Nekaj trenotkov je umrl Kmalu sa njim ««d-hnil tudi saršsnt Holmes, • >ntQ MeKinlejrju pa izjavlja-najbrž podleže Washington, D. O— Dosdaj še ni odločeno, kdo bo obratoval hi dro-električno podjetje ob Mus-cle-Shoalsu: privatni biznlški in tereei $11 vlada. Privatni biznišU interesi si sil no prizsdevajo, da preprečijo obratovanje tega podjetja v vlad nih rokah. Zavedajo se pač, da se bo podjetje obneslo in če se podjetje v vlsdni uprsvi obnese, da je to sačetek drobljenja gospodarske moči privatnih interesov. Najprvo je pričel Ford s svojo ponudbo sa sto lst. .Kongresne zbornica jo je eprejela, senet jo je odklonil. Fordovi ponudbi so nasprotovali tudi drugi privatni in tereei Ford je nato umaknil svojo ponudbo. Norris je izdelal nato predlogo da vlada obratuje podjetje. So-nst ni sprsjel tudi ts predloge. Senstor Underwood, ki prihaja is Alabams, js predlagal nekaj no-vega. Ako ss ns dobi privatni podjetnik, ki sprejme pogodbo sa petdesetletno obretovanje, teda, vlada prevzame obrat Zi obratovanj s podjetja se tepe Alabama Power kompanije, ki vidi v tem podjetju velik dobiček. Ampak ssnatorji niso tdaj še za Underwoodovo predlogo. Preveč jasno jo js senator Norris kritiziral in povsdal, kaj pomeni, ako se to podjetje odda privatnim podjetnikom v najem. V senstu je sdsj tudi neodločnost glsde Un-derwoodove predloge. Ako se položaj na sprsmeni, tedaj pride predloga na polico. Ako ss to sgodl, so privatni bis-niški interesi dosegli saj del te-gs. kar so si želeli. Preprečili so, da se ustanovi vladn* korporaci-ja in obrstujs Muscle Shoela. Privatni interesi ss sieer obnašajo, kakor da nieo sadovoljni s tskim položajem, ampak v podučenih krovih sodijo drugače. Uspeh je sieer msjhsn, ali boljši kot nič. Kajti če sa stvar odloži, ni rečeno, da je tudi še pokopana. ®°»JA HA SALVHH ▼ PBOBIfL '»•ona, m. - Četa 7§ prohibi P'** detekUvov, oborožena s | m. puškami js preiskala '"•-'•t "elunov ki aretirala Sft "> Ziplesjsoa qpojne pijefte so T1' ne tri tovorne avtomobile. ^^ncani sgrsde I*«**, Orfija, 24 dee. —- Orftka Uu'UJS*1* pogodbo s " »vrdkorim T Yirtkm m »r» i fcr, odo*oda v Atraeh •«ei tionno.m. Ve- »astl iz JegssTsvIJs. Krvav roman ameriškega pod-nuuU v Beogradu. — Dne 4. Ota. ee je odigrala v Beogradu krvava dram*, v kateri eta glavna junake beograjski ameriški podkonsul Dejrton in njegova prijateljica Ana Uaunajtia. Dre-ee je vršila v Birčeninovi ulici it. 6 dopoldne. Ob tem čeeu eo opazili pesenti podkonsula Dey-tona na cesti v spalni obleki in popolnoma krvavega. Opotekal ee je proti angleškemu konzulatu, ki nahaja v neposredni bližini. Z veliko težkočo je prosil v konsu-atu tolmača, naj obveeti policijo, da ae je agodila v Birčeninovi u-ici št. 6 strahovita neereča. Tolmač je odhitel tekoj na policijo, nakar eta odšla dva poli cijaka uradnika na lioe meeta. )syton je bil do treh na konzulatu, nakar so ga prepeljali v bol nioo. V navedeni hiši eta našla policijske urednika goepioo Ano U* sunajtis mrtvo na tleh. Ležala je mlaki krvi, držeč v roki samokres. Številne rodbine, ki stanujejo v hiši, niti elišale nieo štirih strelov, ki jih je oddala Usunaj-tisovs. Dejrton aem je emrtno nevarno ranjen. V sobo je doepel pozneje zdrevnik, ki je ugotovil, da ima nesrečniee na levem sencu in na levi roki težko rano. Usu-ns j ti sovo so prepeljali takoj v proeekturo. Subrečem in Temenico, As blisu Fajdigove hiše. Voznik Strmljsn je imel še toliko moči, da je vprašal Kralja, sekaj ga je uderil, ne kar je padel v nezeveat na tla in se sevedel šele naalednjege dne. O konju in voau ni bilo ne duhe ae sluha, sam pa se je snašel na tleh malo vstran od eeete. 8 težavo je vstal'in odšel k Fajdigi, kjer jc popisal vee dogodek. Kralj je naelednjega dne v RoŽeneu ponujal poeeetniku Brlnaklet« vos in konja na prodaj, kar pa je U odklonil in nato isginil puativši vos in konja na prostem v Rošanou. Na vosu so se videli še madeži krvi Kralj je bil 9. julija aretiran in i »ročen sodišču v Črnomlju, ki pa ga je kmalu ispustilo, ksr js bil Mkrst samo osumljen tatvine. Dne U. julija pa je črnomaljeko sodišče svedelo is časopisov o roparskem nepedu na Temenici in odredilo vnovič aretacijo Kralja, ki pa je med tem pobegnil v Avetri-jo in posnsjs v Italijo tsr ss vrnil Isle ssčetkom novembra 1928, nakar je bil vnovič aretiran. Obdolšeaee taji veako krivdo, aanika roparski napad ter ee sa-govarja predvsem s pijanostjo In da gs je med vožnjo med prerekanjem fn^lJlft ---i r.UL.. nfcuJli^lIfc figi..« 1 •m las, J«U«t*«4 P»h gl. Hkk NMtUe Tuktijsi •IM si- MtttialC Ukm V««rUk. mfdmlk «IM4I almlia Oifas, POHOTNI OOllKi MM Ua4w«Mi SOST U. Ar*., ChUaM, HU m»rtu t.u..iw.r, b.i ara, bvuhn. Oku. fru a. vuw. s«oa t. Nmoi« a»t,, ckluc, m. ml« T»rt*lj, im ss. hnum, r«.. j«u C^k, 414 W. Hm tu Ipri««fui4, IU. ^ bolnimi oosiki ^ OtBSDNJB OMlOUli Blas N«*ah. VZHODNO OKROftJI« ji^f*' zapaono ououli nejprej napadel vosnik sam s bičem, da je krvavel po glavi Vosnik Strmljan pa je ispovedal kot priča, da g« js Kralj udaril bres povoda od sadaj s sekiro po glavi. Očlvidnb js skrbno ssmlslll svoj sločinskl načrt, hotsč ss popri 'ssslišsnju js podkonsul I Inttiti konja in vosa. Dsjrton ispovedal sledeča i Vstsl Ignac Kralj je hU obsojen na t sem ob 8. sjutrsj in hotel sskuritilista teške ječe. Zagovornik peč. Na sebi sem imel samo spalno glasil ničnostno pritožbo, srajco. Ko asm bil tako sspoelen I je predsedoval dr. Dolsne, votan-pri poči, js stopi Is k meni goepl- ta sta bila višji sod. svst. dr. Hra-ca Usunajtis, s kstero sem imel loveo in okrajni sodnik Bošo Ko* skupno Kospodinjstvo in BfS vpra- asih, obtožbo js ssstopal nameet-šele t "Povej mi enkrat, ali me nik drl pravdnika Kovač, sago-misliš poročiti ali not" Bil eem vornlk pa je bil dr. svst Osrss-nresenečen in odgovorili "Nel" rolll. Nsto js vsels is omsriee stekleni- g tem jedilo sadnjs letošnje eo eeenea in mi jo isročils. Isto- parotno sasedanje v Novem čssno js oddsls ns mene tri stre- ,tu Mključeno. le. Prestrsšil sem ss, vendar pa _ bil še toliko prisotsn, ds sem ' »rtia leosa. -- Y Trebnjem je BT onemogočil nadeljno strelja- Mslenšek roj. Kuž- nje, nakar eem »obegnil is hišs." POHStnieo in gostUni- Tsko pripoveduje podkonsul fi f>,br!Lt1iart T ton ^^ ^^ dobi — ftele 88 let star js Preiskava se vrši siosr i vsoK *^pljj Liubljsnčan, artUjs-strogostjo, vsndsr ps js dog^sk^i P^MMi^^ ssm še vedno nepojssnjsn. fte N**- - V Vidmu pri Krškem js vedno je skrivnost, sli ss js Usu- fn* 29' ns j tisovs ssms usmrtils ali js bi-1 »ti 1« l«t gosplea Julka Planine la ustreljene, čeprsv govors rss-|v»®rn0 dekle ns okoliščine sa samomor. Dogodek je prevest roman. Roman jei^ v Zenici pri Sarajevu ja »o-pričel v Kovnu na Utvanekem in VsročU samomor Alskssndrs laja končal v Beogradu. Usunajti- Lj^ ovadnika pri okrajni pomoš-sova se je eesnsnila s smeriškim ni gadrugi, vsliko senzacijo. Nad-podkonsulom približno pred 1*-1 torstvens oblsst je priiis ae sled tom dni. Stara je bila 28 let, kra- poneverbi snsska HfiOO dinarjsv, sotiea in čudoviU poetevf. Med ki jm ^ garič Ukom pol Ista pri-obema ss js kmslu ras vila intim- ITOju v Utofio sadrugs. Ko ca ja na ljubesen. Dejrton je prišel ftv-| hotela polisija t torek aretirati LBTALBO FOMMMMČIL. — Charles M. Hewley ss js s sparatom spustil is letela na tla. Aparat ss je i plete! v telefonske in brsojsvns žice kskšnih 25 čsvljsv od tal. A-vijatik js padal na tla in sad obli je tako tefta poškodbe, da jim js podlegel v bolnišnici. Nespoda as je izvršila'v Shasm, Uit. Hanovsr, Nemčije, 28. Frits Haarmann, hanovereneki mesar, ki je Ml pred nekaj dnevi oboo jen na saart rsdi umora 80 sehteve, da mi rabelj od glavo na javnem trgu. Hssr u ti ee čuti nekakega junaka, je dejal včertji "Meje lelje ja, da kolikor mogoče teč ljudi vidi odsskanje moje glave. «eUm tudi, da ae ekeekueije filmira la ' po voem svatu." Neto je dodal pa-noanos 4 Beenično eem posekal vaa morilec na svate." - Hser man želi pred smrtjo skledo ssot ne kave, nekaj Ubake in velik kee sire Na njsfsv grob morajo postaviti epsssenlk s napisali "Tokaj poliva BaarmeM. naj večji ssorilss na eveta* malo ae Hssi mean Hriga hi rm ekupej. dokasaje le. de je sadaj s med obrsrmiro aMeW " revolver ustrelil. in SS ShiiMfci, nmkm slaaarllana B. asMrll« Ptdptrn >+£] p. If. Mk U Amv i IIIImW« olavnf r*. n«» \ —r— Nadsorni odbori Prttk CaMa. pr*4-4n\k. MM W. Mik ll.. CMeaa^ Pvaak iZT&eSel SST WiUUm M04 81» Chk Združitveni odbori oiompo ooiv w orni o i Fraak AlaA. HM 8«. Ch«I«hI Am Ckleeao* Uk M, lil. jr^a kak "e 4 O rt* m ^Ct^ CUmLkbA'oki*.' VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. P. i. Rata, IIU 8«. CUb Ave, < fOIOŽI t Keessasalsasa e gL edbetiUm, M dstaje v «L v8a PISMA. U m stsskk aa Mil« aL e>siss• " ga sUnovsnjs. Domnsv. se, d. * ^^^ka Z iL^ prišlo med obems do hudik ^ rov. Ona bi morala odpotovati v *•» **"f KLTi * podsljisls svoj. potni JJJJ® d,kliU ? list do 28. decembre. Dart«n je CMICAOO, tli- te Lobeeovi harmoniki, prve tri vrstns, eeaa 875 00; drage Itiri vrstne, eeaa j« **"> J»> kdo , I .len, naj al ogtaei pri:.Martin sedela oba epredaj ne\Mmgit m\ l^rrabee st. (Sad deski. Pod gradom pa je L M L«), Chleege, III. (Adv.) nenadoma salel toRtl, da ns je' dobro fl krajih netevUa In Krelj je aepre VO. plu po hale steno silil vosnika k pijeli. v| produkte. Klaalerjevi goetilai v.Uskoven ss js Krslj prilel saoimatl »im eee vrednost veta in konja in ispra- m e eeno Ne pota pr^ Te- JJJf da Pajdice. ko je bil koaj. uka. je Kralj neoadams rnk^M po%'»da uderil od j PS^ sri sekire spredaj ee j Neke. jale efe ee re« ne FRANK KOTU ZA PRANJE PERI« LA h sa praaarvlranjo. Ni pokitfi )i Ukrrno alte, kaUre a ni. Rehr«nl ^laSeaJ i zjrmJsi Glavobol jo Zginil Pr»J #a |a Msls vsak Se«. a a. « ....... VABILO na VESELICO IsobrRievRlno druitvo "VIHAR'1 Mf v Kram, Pa., proj Dnnlo, Pa^ 1024 na Slhraetrov vodar. ofcf ori. Igrala M r%fU t JM le priMSeO« M la SUlailh p—U)* m emee)M«l vefer. Ca ■Mk dP8Sl esMRHkl eMor V«M m Msa. injaSae rn4*0 vel ia ee PEOSVETA zboljfaijejo življfDje in položaj v 'Iruzbi, ki ^ radosti jo človek«, po-ilahtaij* njegovo dalo in moralo; dejstvom, ki stremijo najti kenft- naloge je, podati ae razmeram, iskati sa skih prepirih, kopati ivne Matice 8.H-P.J PETEK, t«. DRČE M B Misli človeka. (D*1W A pnathno Tota arheologom, da raziskujejo in preufcavajo afo-dorioo. Naia Ifldružiniikim tana v družinskih v srcih, v katerih ao »kriti globoko tajni zakladi, ki ne morejo na dan, kar jim brani jatooet ter to t ato In ato slučajih radi neepo-raznma Cfkoneer kot mrfri zakladi odneseni t grob. Ne ariraj-mo tako dolgo, dokler na izžene-mo i* dražbe zadnjega satana in dokler no vidimo zadnje ecHce (^tovsikega srca. Pomagajte asm pri tem ddu ti, srečni v zakona in ljubezni. Pomagajte nam odgraiti zastiralo. odrezati boleti ud. 8refc> je najti ki* ■■■■■■hI za katerim je »krita čarobna lju- |D faljo, znanstvom in nevedo, nar bazen zakonskega življenja. Vi srečni, mojstri »reče ato in poznata pot, ki vodi v. življenje blagostanja. Nesrečni tega na vedo, ker ako bi vedeli, bi ai sami skovali svojo sreto. Povejte ve, žene erelnik, kako sta aa obnašala nasproti »vojim soprogom, da sta si pridobile ljubezen, je gojila v zakonu in jo obdržale. Povejte tudi možjr, kako ata nastopali proti valim ženam, da sto jih naredili aretas v zakonu. * » - V,Vas to je danes vaina zadeva. Razpravljanja o družinskih razmerah, da pomagamo nepretnim, mogolft prepreči marsikatero raz-poroko. Bazporoka nI sreča, to je zadnji bije in aa polasti njegovega/fifcet-ja in njegove arete. 1 Mogotci so - . , si rUU v zabavo zlato tele, okoli IPPPoj in ragoja. Juterega plete o in jim je njih Nobeni stvari bi ne smeli posj* tg JL Verski' fanatiki zanikajo titi več pozornosti kot elemen- gre5# aM tem avetu v neumerno tom na katerih je zgrajena člo ,nebeeno vsemirje, kjer - vladajo veika družba; dejstvom, kateri d|llwri ^ bogovi Podali so sa na pot skozi mrtvo puščavo in a tem sa zoperstavljaU sreči ter teptali naravne zakone. / -h k, Trcznomislcči so obsodili prvr druge in tretje is trudijo se a*jti sreča na poti dela, znanstva, izobrazbe in izboljluja človeške morale. Vzeli ao si pot sa izboljšanje človeške družbe ki iakori icanje naravnih zakladov, kar pa je vzbudilo naaprotatvo pri ver-skih sanjačih in krjpeeafh. p Prvi In tretji se razlikujejo glede njihove poti, podobni pajso si po arojih dejanjih. Prvi ao propadli na morali, tretji pa ao, na morali ubogi. Prvi kradejo, tretji držijo žakelj. Prvi zbirajo oborožene tolpe, jih opremljajo a puškami, topovi in s moči jih tičejo v boj, tretji blagoelavljajo moril-na orožja in zaatave ter uvrščajo boga na klavno, polje. Prvi so drzni in nasihd, tretji plahi in hinavski. Prvi vprizarjajo grozodejstva in smrtne grehe, tretji' jih zbirajo v kaste in izročajo t nebesa, kjer najde največji tat milost, poceni kupljen popust tudi za največji smrtni greh. ^J D*. so prvi moralno propali, je razumljivo in škoda je o njih razpravljati, ker to je dolžnost dražbe in justice. Tembolj se moramo tretje, ki imajo še ni izkod, ki vodi do shrambe zakladov — blagostanja, sreče in zadovoljstva. Človek sam je glavni element, steber družbe, ki se prizadeva priti do cilja, po katerem hrepeni njegova duša. Človek je progresivno vojujoče bitje, boreče se neprenehoma mod in telesnim požel j en Jem, ki stremi sa napredkom in srečo. Zato vodi neprestan boj med dušnim in 'telesnim poželjenjem, med temo blagostMje najpoprej p moderno obliko predkom in nazadnjaštvom; zato zmeraj misli, včasih eanjari, kritizira in razgraja ter mu ni prav eno ali drugo. Večkrat ae tudi zmoti, krivo potrdi za prave ali pa pravo obsodi za krivo. Glavno, kar človek želi, je are-ča Najti ndr in blagontanjc, zadostiti svojemu življenju. Zato se ▼rti neprenehoma r tekmovalni borbi in drvi dalje s različnimi mialimi in po različnih potih, včasih naravho, večkrat pa tudi protinaravno in protlmoralno. 1. Divje tolpe, krivosesi, vojske-željni kralji in imperislisti, moralno propali vlomilci in eestni zanimati za roparji, vse išče svojd srečo, da'danes na mfljone ljudi T švžjih zadovolji aro je požel jen je v raz- lcrempljih; tembolj tudi zato,>r obupni izhod težko bolnega, kPeejuzdanosti, da po poti barbarstva so nam vzeli naše vae — naš za-mora podvreči operaciji in si dati oropa aebi enakega, ga uniči, po- kon in zakonzko srečo. Dr. Pavel Oroielj: Astronomski pomenki. U Man, zvezda* ugank. (Dalje.) "Odkod ta velika menjava v razdalji Zem-lje in Marsa I" — Sta pač oba sveta potnika — Zemlja in Mars. Veš, kakor dve jadrnici, ki v raznih razdaljah in s različno kitrostjo obkrožata svetilnik na samotnem otoku. Sedaj jadrat« vštric, aedaj drčita vsaka aa nasprotni strani svetilnika pa morja. Mars ja ona barka, ki vosi manj hitro in bolj daleč od svszdnega avetilnika, sokica. — "In kolika jI W877 miljonov kilometrov!" <. — Čt bi razpel od naa do Marsa iioo in nabodel nanjo zemljo pri zemlji, kakor natika slaščičar sladka kostanje, tedaj bi potreboval akoro 30.000 semlja. In Še bi jih nasadil bolj poredko, ikpr. aa vsako luniao razdaljo eno samo, še vedno bi jih porabil skoro tisoč. Tolikrst je torej Msrs daljb od naa kot luna. — "In na to grozno radaljo, praviš, razločujejo aa njen eeline in morja!** — Da! Tudi jas aem jih videl. Toda le "sled »enee zarja" one lepote, ki so jo odkrili na Marsu njsgovi opasovalei in jo »hranili v | sera. Preteklo je že dobrih lestdenet let, kar nam je podaril 1eydotiakl astronom Kaiser (186^—64) prvo lanciljivu iu izredno podrobno karto mar- aovegs povrijs. — "Gore in doline, prerije in gotdovi, putfa-ve in travniki, vse je zariaano na nji!" — Vidiš, prav teh pokrajinakih slik ao pogre-tali areologi (marsoelovrt) na maraovi obli. In predstavljali m> si, da ao njegove deiele ena sama hrsrupna puMinJs — neskončna planjava pešč«uegs morja, brez irlentdlh oaa, brez holmov in hribov. Ksntorkoli obrneA pogledi breskreije rumenega penka. NI je samotne karavano, ki bi lasila »kozi deželo molka in smrti. nI ga ne šumečega potoka In n» skromne rastline v izsušeni semlji. Morje pa, ki liže obali te bresmejne mrtvsiniee, je umazano plitvo močvirje, ki nno še čaka. da »« aadostnn ohladi v tej silni ras-dalji od ogrevajočaga solnea in slednjič — zamrzne. — Končan je pokop »olčnega sina. 8 žugajočim prstom en tedaj kasali proroki v bodočnost. Kemija, oBlej si svojo usa«lo in smrt I Tudi tvoja gorovje bo nalH neumorni zob *asa v prsh in pepvl ter U ostružil nagubano lioe Kolikor ti bo dotlej še ostalo vodi, ti jih aasuje gorski p«** in enk ter pretvori v plitvine. Sesule »s bodo gof% v pečene plsnjsve, dvignili ss Mo prvpsdi seorja v plitve močvirne mlake. .Mars Je dokaj starejši w očeta kot semlja. Tndl jo njegovo drobn«. telo livefe vse bumejšs in kfcrejfte planetsko tuljenje. Toliko preje je sesal ki ss postaral V njem gledamo svet. ki je le Izpolnil svojo vsemirsko nalogo in ki ec pripravlja aa neprebudno zveadno zpanje. Iu spal bi še davno, da ga ni prebudila k livljenju čarodejna beaeda. Prekopi na Marsu. Bilo je krog 1. 1680, ko sta drčala Zemlja tn Mars vštrle skozi veeolj»tvo in ko je torej ločila obe bsrčiei razmeroma majhna razdalja. V Milanu je živel tedaj mlad astronom, Gio vanni Schiaparelli, tenkozoren motritolj nebeanih prikazni ter samemu aebi strog in razsoden kritik. Daljnogled poaebne popolnosti ter ve« "jasno nebo italijansko" sta mu bila zvesta veznika pri trudapolnem delu, ki ae ga je )< mladeniško vnetno. Bila pa ata mn tudi a u no nujna pomočnika, kajti najtežavnejši zvezdnega neba, marsovo lice, si je izbral za ovojih študij. — Kakor so zajezili egipčanski kralji poplava očeta Nila, izgredi v brezupno puščavo prekope ter razlili po njih blagoslov in življenje preko izsušen« peščene zemlje, da je postromila^palma ovela mahala, da se je dvignil sklonjsni papirus ob nabrekli atrugi, da je veaelo zamukala žejna živina po stsjah: tako ao oplodila blesteče Schis-parellijeva odkritja puatinje na Marsu. Prepojile so jik v pravem pomenu beeede s oživljajoča mokroto. „ Na marsovih celinah je zailedil Schiaparelli oelo omrežje premočrtnih prekopov I Vsevprek po maraovih celinah, ki so jih doslej slikali sreologi kot enolične rdečksstrumene4 planjave, je odkrilo biatro SehiapareUijevo oko prečudovito risbo. Drobne črte lepo po njih, •temne in oetre kot bi bile aariaane s tušem. Veše-jo se, križajo in razhajajo, apajajo morja in jezera, da ae U vidi marsova obla, kot da bi bila omrežena od preumetno razvrščenih temnih prog. Ni |im vedel razlošiti vzroka in bistva, v prvi zadregi jih je nazval po značilni obliki: kanale i Nepopisno razburjenje v zboru zvezdoglc dovl Sto mogočnih teleskopov ao naravnali na zagonetno mlečo zvezdo. ~ Vse brez uspeha 1^-r Prekopi na Marsu eo sad razgrete domišljije i fiiueftua prevara ali nesramna lašt Vsa velika odkritja ao delila enako uaodo, iz "laži" in "prevare" je vzbrstela kot roša -t blesteča reeniea. | V Ameriki sU se kmalu odzvala Lowell in Piekerlng, Flammarion v Parizu, Gerulll v Italiji, Douglaa in Antoniadi Ur ao pričali a avojo avto-riteto za iatinitoat Schiapareltijevih opazovanj. V»i ti so videli na lastne oči prekope na Marau ter jih zečrtsli v karte. In glej presenečen ja t — njih slike so »e vjemale »koro do sadojih detajlov. Nelarečno zsnimivs ubranost ae je pojavila v razporedbi prekopov na Marsn. V popolnoma premih ^»tah teče pretežna vf-čina kanalov skozi rumene dežele, ne krenejo ne na desne ne na levo, kot da bi ae jim mudilo, da da odlože dragoceni tovor na določenem meetu. Morjs spajajo s morji, od jesera vodijo k jezerom. od prekopa teko do prekopa in ni ga niti enega med mnogoštevilnimi prekopi, ki bi Ml is-peljan brez cilja in smisla. Nfti eden ae ne končuje slepo v planjavah in iščeš ga aaman, ki bi ne bil kar najtesneje uvrščen v mogočno vodno žilje našega planeta. Kako bi mogla zgraditi si epa priroda ta ogromne preme t rekov*, ki eo razvrščeni tako emo-treno ia po tako enotnem načrtu preko kontinea-tov! Predrzna alutnja aa je polaatila človeštva* na Marsu bivajo razumna betjšu I Komaj zagleda' otrok beli dan, ko aa še prav na more zavedati svojega življenja, je šo poeta) žrtev prokletstva. Ker mu je mati' prokleta, pride np svet kot ne-čisto bitje in tak je izročen v kremplje krvnim šakalom, ki ga navdahnejo s "svetim duhom". Bavnotako ao vzeli, pni avojo nadzorstvo zakon, ki je najvai-nejši element družbe in člo veštvf. Zakonsko življenje U moralo ■0* vzemati v jgvnoati prvo meato. Po cerkvenih nazorih pa je zmatran zakon kot neka poetranaka atvar, kot neka čudodelna miloet in tadi cerkvenih ceremonijah zavzema zadnje, sedmo mesto. Vsi cerkveni obredi so pred njim. Tu so se pač cerkveni očetje kakor ponavadi daleč zmotili, ko g? postavili med sedme svete Zakramente krst na prvo ia zakon Šele na sedmo mesto. Kako je mogoče otroka krstiti, predno ss t odi 9 Meni se sdi, da bi bilo duhovščini najljubše, da se človek sploh ns rodi. »Sploh nima zakon s cerkvenimi obredi prav nič za opraviti Zakon je naravna sila in to, kar je n* ravno, ni cerkveno ter cerkev gi nima pravice potrditi Zakon potrditi imajo pravieo samo izvo-IjencVkaterih otroci so končni rezultat, trdna vas, biagoelov družine in dar človeški družbi, za katere ae mora družba tudi zanimati prvi vrsti, da poetanejo njeni §. koristni udje. X* Zfckon mora biti naraven, Mat kot zlato, svoboden * in! nobenegs protektorja ne ame ilneti nad seboj, še manj pa barantač^ ki bi ga delil zaročencema kot neko, od nekod podeljeno mlloef. Zakon je veliko žalost ostal še daleč nazaj za napredujočo- znanostjo pomešan je tudi skozi in skozi Škodljivimi plavam! ,f surovega egoizma In abotnega bajkoelovja; docela tiči v bizniški bizagi in 1» ročen je iušrnarjem, ki Vimajo njem nikakega pojma. ' S Vsako živo bitje v naravi, tudi najnižje vrste, izvršuj* svoj zakon naravno in se ^ruži brez vsakega nasilja, dočim se da človek večkrat, da aalt ne ve zakaj. Morebiti salo, ker mu tako ;aspovedujc ali zato, ker tako kaže "bueineae'*. ^ - '' Zakon primitivnega človeka je bif naraven in Človek ga ja vršil po sahtevi narave. Dandanašnji pa ss vrši družitev po nenaravni in celo nemoralni poti, večkrat nasilno, hinavsko, po potimešetar ■ -stva in špekulacije, brez ozira na to, kaka bo prihodnjost zakonce-P^aM bo prinesšj nwia srovo v mvljenju. Srečen zakon je nt» končni cilj areče in blagostanja. To v dejstvo se ne da nikakor ovreči. Ako ima Človek vaega dovolj na avetu In če ima še več denarja, ae Se vedno ne more čutiti sreč nega, kar mu še vedno nekaj primanjkuje. Veliki socislist August Bebel piše v svoji knjigi "Žena,in sorialiaem", W sU mož in lena posebej šala polčloveka In ko aa sdrnšita, poeta oeta skupen Človek. To dejstvo se tudi ne da zanikati in Še nam je Ako hočemo biti v zakonu zreč-ni, moramo spoznati in odkriti vse zapreke, ki kalijo min v zakonu in tudi odstraniti. Najprej mora spoznati sebe, spoznati mora-ženo, njene zahtevo in laat-noeti. Bavnotako mora žena zpo-avojega moža. Ca tega na storimp ali ne razumemo, je škoda misliti na srečen zakon. Zakon ae mora boriti prod dvo-vrste notranjim in zunanjim vra|nikom Notranji sovražniki ao: sebičnost in nevednoet, kar pa je krivo tolmačeno in tudi je glavni napaka, ki ovira spoznavati člo 1 veka in aamega s^be. Jeza ni ni-kak sovražnik zakona in nedolžna jo kakor otrok M se komaj rodi, pa je že 'grešnik*. Jeze v človeku kajti če bi bila, bi b0 človek hočemo greh, ga moramo prej narediti, kakor vsak drugi pred-*et. Bavnotako jeza na izhaja aama od eebe; v človeku je sploh tti, kajti če bi bilo, bi bil človek fa*s preetanka jezen in razgrajal tfl vedno Mer norec. Ako hofia-»o človeka rfczjezi*, ga nioramo poprej razdražiti^ poslužiti se sredstva, ki ga rszkači,'ga naredi hočemo arečo, ustvariti poseči v zakonsko vpra- iztrebiti in predelati v RA. 1921 ^»»ega in aurovcKa To »"je«o jezo, katera pa ntU ra, predno ae ne ustvari. Jeza se pri vseh ljndeh aaJ ja enako. Nekateri ^..J* ti napaki pnhaja od pod nit lay, drug. manj, I ljudi enaka Jeu irsUm. podobi nervosnosti ter se pJ! pti nervoznih bolj kakorVri3 malnih ljudeh ^^^^ (Dalje prihodnjič.) Kašelj nalabqja sistem ln je v^ Tukaj pndsj pomoč 2 Severa^s Coufh Balsanu Teši razdralenje, odpravi oB lost sluzov, olajša kaielj moža preprečiti dosti boieolt', CsnaUinfOesotoT. A f M VERA CO • t) AH HAPIDS, K) A A našlo NOVO LETO — NOV ZAČETEK l Mnogo dobrih, načrfcev lahke Izvedete v novem Ista, po««bno pa tega, da pričnete redno vlegaU Vale prihranka. Vložit. Vsi