leto 29_________ANGELCEK                   Stran 51
lvan Langerholz:
Šola lepega vedenja
3. Pokorščina.
JKiS&omaj smo zadnjič malo omenili pokorščino, že fEjjffl se je jel šobiti Tinc Tnnec, pa nekaj godrnjati: «iw »Mm, pokorščina! To je za otroke!« — Sev6 — tak-Je Tine. .. Enajsl let bo star, pa ni več otrokl A še ta modrost ni zrastla na njegovem gnoju, am-pak pobral jo je z gnojiSča Janeza Kukca. Ta Janez Kukec pravi, da je korajžen, pogumen, da nič takih. In ta svoi pogtim kaže s svojo tnnoglavostjo in upor-nostio. Veliko več poguma je pa treba dandanes za to, da dobro storiš, kakor pa za slabo reč. Boli po-gumen je tisti, ki rad uboga, kakor pa tisti, ki se upira pokorščini.
Minka Lenart pa mislli, da je pokorščina samo za druge otroke, zanjo pa ne. Kar ji ata ukažejo, ka-mor jo mama pošljejo, vse prepusti drugim: »Naj pa Tončck naredil Naj pa Jcrica princse!« AH jc tako mrdanje lepo? Komur so ukazaii, tisti naj gre, listi nai narecii, tisii naf prinesef Tako ravnajo pr«Jni otroci, pa se pozneie nikoli ne kesajo. Zakaj bi pa še lenuhi in lenuške ne? Malo dobTe volje je treba, pa gre. —
Ali pa veste, kako dela Ivaoka Bomže? — Kje ie pa ta doma, ker se tako čudno pišc? Ni tako daleč od vas. Mogočc še v vaši vasi ali pa še v vaši hiži? Saj poznate take otroke, ki na vsak ukaz odgovar-jajo: »Bom že!« Potem se pa igrajo, ali pa gredo k so-
Stran 52                    ANGELCEK            *       Leto 29
sedu v vas; na svojo dolžnost pa pozabijo. A3i pa v šoli obetajo, da se bodo nau,čiB; doina pa knjige spe v torbi, otrok pa od nikoder ni.
Jerica Kislica pa vselej solze pretaka, kadar nrora ubogati. Nobena reč ji ni hujša kot ljuba pokor-ščina. Da prisiljcna pokorščina nič ni vredna, ji ko-maj pride na misel.
Tonček Radoznal mora pa vselej vprašati: »Za-kaj?« Oče mu pravijo: »Tonček, prinesi mi malo vode!« In Tonček se oglasi: »Pa zakaj?« A, boš ir ^nda vendar vedcl , zakaj. Žejni so! Ali pa se bodo u. . — »Pojdi v prodajalno po soli pa po jesiha!« — »Pa zakaj?« — Gotovo ne zato, kcr jc doma soli in jesiha prcveč? — Enako tudi v šoli vedno gode: »Za-kaj?« Revež ne ve, zakaj se uči računstva, zakaj ri-sania, zaka) telovadi? Skoro se nam smili. Zakaj?
Ali pa Mihcc iz Šibovja? Ne ubcga prcj, da sc mora ojjiasiti šiba. Nesrečna šiba! Pa še bolj nesrečen Mihec! Ali morda meni, da bo mogel kje na svetu izhajatt brez pokorščine? Po pravici in po resnici po-vedano, da nihče ne pozna takega kraja. Poglcjte Minko z Vesele gore. Vedno uboga, pa je tako jas-nega in vedrega obličja, kakor bi jj ponoči in podnevi sijalo solnce. Pa jo vprašajte, zakaj jc tako vesela. In odgovorila vam bo: ->Zakai bi pa ne bila? Saj mi ni nič hudega. Starši me tmajo radi, ker fih rada ubo-gam. Ubogain jih pa rada, kcr vem, da Bog tako hoče.«
Ker Bog tako hoče!
To je tista slaščica, ki naredi pokorščino sladko; to je med, s katerim moraš namazati kruh pokor-ščine, če ga hočeš z veseljem uživati. Pokorščina s šibo je pa grenka kot pe&in.
Leto 29__________ANGELČEK___________Stran 53
4. Fostrežljivost in vljudnost.
Pafdite erukrat na Kregarsko in oglasite se tam pri PrcpiravČktmli. To je omdi semenj! Peter prosi Franco, naj mu pomaga pri delu, pa mu jezik kaže. Anica prosi Jožka, naj ji prinesc par jabolk, ko jik gre že zase iskat, pa ji z vso grobostjo zarobi: »Tcbi žc nikoli! Imaš ravno tako daleč ponje!«
Pri Jezičkovih ni pa nič bolje. Jurče je brez vscga vzroka nabil Francka. Sestra Loiza pa ne gre s Franckom na polje, ampak bcvska: >Saj ni treba* da bi morala Francka ubogati. Starše že moram, ta-kega frkolina pa ne.« Tako je lam. kjer otroci ne po-znajo Gospodovih bescdi: Ljubi svojega bližniega kakor samega sebe. In kdo je naš bližnji? In kdaj ]ju-bimo bližnjega kakor same sebe? Lojza, ti molčašf Malo smo te že zadeli, kaj ne? Povej mi, kai bi pa ti storila, če bi tc Francek ne hotel ubogati? — »Kaj? Natcpla bi ga, Saj sem močneiša kakor on.« — Torcj ti želiš, da bi ti Francek pomagal, ti pa Francku ncv češ pomagati? Ka} bo pa čez par lct, ko bo Francek močncjši kakor ti? Kaj? Ali bo prav, če bo Francek tebi vračal, kakor rau ti zdaj posojtijes: nabunkal te bo! Le glej me! Res bo pa le. In boja potera ne bo konec, in vcčno sovraštvo bo med vama, Lojza! Tako ne sme bitil Zapoved božfa zahteva, da bJižniemu vse storimo, kar si sami po pravici žclimo; nič pa takega, česar sami po pameti nočemo imeti. Ali veš, kje se to bcre? Vtdiš, to je delo postrežčjivosti in vlju^ilnostL Če boš iako ravnala, bo na Kregarsko posijalo solnce. Janez Pomagaj je pa dober fant. Oni dan je spremlial Koparjevo matcr iz mesta, pa jim je po-tnagal nesti precejšen zaviiek. Pa zastonj pomagal! Nič ni hotel vzeti, ko so mu mati ponujali malo pda-
Stran 54                   ANGELČEK                  Leto 29
čila. Takih fanlov je malo. To ie postrežljivost! Ni pa lepo, če dobro storiš le za denar, kakor dela to Po-hlepnikova Marijanica. Vse za denar! Še starši Ji mo-rajo ubogljivost plačevati! To je pa grdo! Kaj pa, Ma-rijanica, ko bi starši tebi pokazali račun, koliko so že storili zaie in vse — zastonjt
Mirko Neroda je pa Lansko leto povedal nekemu tuicu, kie naj hodi, da bo prišel na veliko ccsto. Po-vcdal mu je res — pa kako! Tujec je nazadnic ravno toliko vedel, kakor takrat, ko je vprašal. »Ko boste prišli na naiš travnik, pa zavijte na stczo, potem pa čez Potokarjevo brv, pa mimo Grudnovega zelnika, pa boste prisli do našega gozda, potem bostc kmalu na cesti.« Samo, ko bi bil ta tujec vedel, kje ;c vaš travnik, pa kje je Potokarjeva brv, pa kje je Grujdnov zelnik in kje spct vaš gozd? Ali misliš, da je vaša vas znana po celem svetu? Če bi bil, recimo, takole po-vcdal: »Ko boste prisli do prvega travnika, čez kate-rega drži steza, zavijte na tisto stezo. Ko boste pa prišli do brvi, pojdite čez brv, mimo njive, kjer jc zelnik, potem pa naravnost skozi gozd, pa varo ni mogoče zaiti.« Tako bi bil vedel tujec vsaj približno, kie mora hoditi. Če pa ne znas pota popdsati sam, pa pospremi tujca nekaj časa, ali pa pokliči očcta, da bodo povedali to, česar ti ne znaš. Deklice na| pa tujca nikar same ne spremlja^o, ker jc tako bol) prav. Deklice morajo biti boli sramežljive.
Šc oa nekaj bi bili skoro pozabili. Grobinčeva Fanika je pa zadnjič dala dekli tak-lc odgovor: »Kai bos ti! Saj nisi nasa!« Fanika, to je pa sirovo. Tudi človek, ki služi, je človek. In ne samo človek, ampak tudi spoštovanja vreden Človek. Služiti ni greh, in poštcn in pridcn služabnik je več vradcn kot vsak po-hajkovač. Hudo je bilo vaši dekli, ko je morala od
Leto 29_________ ANGELČEK___________Stran 55 |
doma, proč od staršev, proč od bratov in sester, proč od rojstnega kraja, v pusto tujino, iskat dela in kruha. In če je ta pošteno zasluženi kruh namazan še s ta-kim medom, kakor ga maže ta Fanika, mora biti dekli dvakrat hudo. Nobenega človeka ne bomo za-ničevali, če smo res vltudni.               (Nadaljevtnje.)