Poštnina plačana v gotovini.
MM/Mm
Stev. 9.
1930
.•'.IV.^"1"'-^1'-
r
r>
TMvžfr ^
A
t IV/
J: I
rc 4< i
,..■■- i/ y
'^imkšl

CEEEBL
GlftSllC GJ BEARJKEGA DRUim
2A SiOVHHIJO
Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (15 lir, 5 50 Šilingov).
Vsebina:
50 letnica »Hrvatsko-slavonskega pčelarskega		Opazovalne postaje......	.... 135
društva« v Osjeku . .........	129		
Čebelarstvo v Kamniškem okraju.....	129	Društvene vesti.......	.... 139
Čebelarska zadruga..........	131	Podružnične vesti . ......	.....141
Letošnja prodaja medu.........	132	Drobiž...........	
Mesečna navodila...........	133		
Prodam
štiri nove A.-Ž. panje, kompletne, točno izdelane. Cena Din 700' Franc Horvat, Vurberg 102 pri Ptuju.
Objava vodstva blagovnega oddelka.
Založili smo nove etikete za med, na katerih je že tiskana vrsta medu (cvetlični, hojev, ajdov). Pod besedilom »Za pristnost jamči«: je prostor za čebelarjev naslov. Priporočljivo je, da si vsak čebelar nabavi malo štampiljko, da bo mogel na etikete natisniti svoj naslov. Na željo preskrbimo štampiljke, blazinice in barvilo po lastni nabavni ceni, ki znaša za štampiljko približno 11 Din, za blazinico 7 Din, za stekleničico barvila pa 7 Din.
Etikete št. 107/a, enobarvne, stanejo 7 kom. 1 Din.
Etikete št. 107/b, dvobarvne, stanejo 5 kom. 1 Din.
Osnutke za te etikete je brezplačno napravil član ljubljanske podružnice gospod Milivoj Bugarski, šolski nadzornik v p. in čebelarski pisatelj, za kar mu na tem mestu izrekamo prav iskreno zahvalo.
Pri pregledovanju knjig smo našli, da nam nekatere podružnice dolgujejo večje in manjše zneske za blago, ki smo ga jim že zdavnaj dobavili. Ker rabimo za nabavo novega blaga denar, pozivamo vse prizadete podružnice, da svoj dolg nemudoma poravnajo.
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
UREJUJE AVGUST BUKOVEC. LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14
Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljali na .Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". -Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4
V Ljubljani, dne 1. septembra 1930. / Številka 9. Letnik XXXIII.
50 letnica „Hrvatsko-slavonskega pčelarskoga
društva" v Osjeku.
Dne 23. avgusta 1.1. je praznovalo Hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo svojo petdesetletnico. To društvo je najstarejše v Jugoslaviji. Tekom svojega obstanka je mnogo storilo za napredek hrvatskega čebelarstva. Zlasti po prevratu je zastavilo vse sile, da pripomore domačemu čebelarstvu do lepše bodočnosti. Priznati moramo, da vrši svojo nalogo nadvse častno in izredno požrtvovalno.
Bratskemu društvu želijo slovenski čebelarji mnogo uspehov tudi v bodočnosti in pošiljajo za petdesetletnico najlepše in najiskrenejše pozdrave.
Pozdravljeni hrvatski čebelarji!
■
Čebelarstvo v Kamniškem okraju.
I. M a y e r v Dobu.
• t	■ , i —	-i	. ■	fc^.'	• - • I
VII. Mengeško polje.	•
esni breg Bistrice je v drugi polovici Kamniškega okraja. Iz ve-I čine je ravnina. Začenja se že pri starodavnem Kamniku. Mestece ima krasno lego pod visokimi planinami in je priljubljeno letovišče. Pred vojno je bilo zelo obiskovano zdravilišče po Kneipovem načinu. V starem in sred-
njem veku je Kamnik imel precejšnjo: vlogo, ker je zapiral prehod skozi Tu-1 hinjsko dolino. V trg je bil povišan že leta 1190.
Vsa ravnina je dobila ime »Mengeško polje« po trgu Mengšu, ki leži nekako v njeni sredini. V dobi pokristjanjenja je mengeški grad imel zelo važno vlogo. Trg je postal leta 1867. Celo Turki so obiskali Mengeš leta 1528.
Vso pokrajino delim v tri dele:
i TRAVNIKI
MOČv. TRAVN.
OJSTRICA
eozbovi
'skalovje
I PLAN. i CINIKI

'tukjici
.•komem&a
JK^UClNA

xxxni.
1. v gorski predel, ležeč severno od Kamnika in Tunjic, 2. v p r a v o »M en-g e š k o polje« med Bistrico in Pšato in 3. v v o d i š k i kot, ki je od prejšnjega ločen po nizkem gričevju Rašici.
1. Gorski predel obsega nizko gričevje ob Kamniku, Tunji-cah in Stranjah, višje predgorje Krvavčevo
in Veliko planino in slednjič dolino Kamniške Bistrice tja do najvišjih vrhov Kamniških planin.
Zemljepisno lepa dolina Kamniške Bistrice je od Stranj dalje za nas čebelarje izgubljena. Dolina je ozka in hladna,, bregovi so pokriti z lepim smrekovim, jelovim in bukovim go-zdovjem. Rastlinje vkljub temu bujno cvete. Krasni gozdovi po vsem pobočju planin so neizrabljeni in težko dostopni. Kamniška Bistrica bi prišla v poštev radi svoje osamljenosti morda le za plemenilno postajo, po vzorcu švicarskih in nemških »Belegstationen«.
Nizko gričevje okrog Stranj, Tunjic in Kamnika je prepre-ženo z malimi jasami, koščeni-cami in polji. Vmes se bohotijo lepi večinoma smrekovi gozdi. Jelke je bolj malo. Zaradi za-vetne lege se pomladi zgodaj razvije cvetje. Žal, da ga pre-mnogokrat mrzli nočni vetrovi s planin osmodijo. Tudi smreka in jelka mnogokrat medita in nudita včasih zelo izdatno pašo. Naši čebelarji se zelo radi spominjajo takih let. Na splošno čebelarijo tod še na roje, le nekaj naprednejših čebelarjev ima A.-Ž. panje. Koliko je ta okolica ugodna za čebelarjenje, najbolj pričajo skoro stoletni čebelnjaki pri nekaterih hišah. V znani hiši očeta Virjenta v Olševku nad Kamnikom so že od nekdaj doma čebelarji. Kolikor pomnijo, imajo čebele že mnogo nad 200 let pri hiši. Tudi Koširjeva hiša v Podjelšju blizu Stranj je lahko ponosna na svojo čebelarska preteklost. Kamniške okolice se bom še pozneje doteknil.
V gorskem predelu leže občine Bristri-čica, Stranje, Mekinje, Županje njive in Tu-
njice. Mestna občina Kamnik sega s svojim južnim delom že v popolno ravnino.
Ves ta kot meri nekako 100 km2, vendar je od tega 20 knr popolnoma nerodovitnega skalnatega sveta. Gozdovi sami pokrivajo mnogo nad polovico rodovitne zemlje. Travnikov in pašnikov je sicer celih 24 km", vendar leže v neposredni bližini vasi in v dolini je komaj 4 km2 travnikov. Le na teh berejo čebele.
Okoliš		Njive	Travniki in pašniki	Sadovnjaki	Gozdovi 1	Nerodovitna zemlia	Skupno
1.	Stranje	244	2085	31	4213	1903	8476
2.	Tuniice	122	134	64	221	12	553
3.	Mekinje	208	179	9	415	42	853
Skupno v ha		574	2398	104	4849	1957 |	9882
(Dalje sledi.)
Čebelarska zadruga.
I Soda — Jesenice.
belarstvo tako napreduje in da postane tako dobičkonosno, kakor bi lahko bilo z ozirom na dobre lastnosti naših čebel in na zgodovinsko staro veselje naših čebelarjev, se mora misel o ustanovitvi čebelarske zad r u g e u d e j -s t v i t i.
Čebelarska podružnica v Novem mestu je pred meseci poslala na vse prodružnice okrožnico s pozivom, naj povedo svoje mnenje. Odgovore bo najbrž podružnica objavila.
Sestanka radi ustanovitve čebelarske zadruge v zmislu novomeškega predloga dne 19. marca t. 1. ni bilo, ker smo se v Celju razšli v precej bojnem razpoloženju po nedokončanem občnem zboru osrednjega društva. Pač smo tu sprejeli kratki predlog novomeškega delegata, da se hočemo o zadrugi posvetovati po nadaljevanju občnega zbora našega centralnega društva.
A tudi dne 15. junija v Celju »srečno« dokončan občni zbor ni prinesel nikake rešitve o ustanovitvi čebelarske zadruge, čeprav jo je delegat novomeške podružnice vneto zagovarjal. Predlog o ustano
Ako smem v tem predelu računati po-rabnega pašnega polja 20 km2, je to mnogo. Na tem svetu čebelari 35 gospodarjev, ki so letos zazimili 215 panjev. To bi bilo nekako 11 km2.
Okoliš		Storilo tebelari"	tajiti	U	Diugi panji	Shpiio
1.	Stranje	14	54	6	_	60
2.	Nekinje	12	j 53	43	—	96
3.	Tunjice	9	30	29	—	59
Skupno		35	137	78		215
»Garantiert natuibelassener Bienen-honig stets zu beziehen durch die Oster-reichische Imker-Genossenschaft, Wien XV., Marzstrasse 28. — Telefon B-31-9-10. Auch Zustellung-Filiale III. GroG-markthalle.«
jakle oglas, ki bi se po 'naše glasil: »zajamčeno naraven med dobavlja avstrijska čebelarska zadruga Wien XV. Marzstrasse 28. — Telefon B-31-9-10. Tudi na dom. Glavno sejmišče« sem čital pred nedavnim časom v nekem zelo razširjenem dunajskem časopisu.
Vprašanje o ustanovitvi take čebelarske zadruge se tudi pri nas že dokaj časa rešuje, a vendar je kljub temu prišlo na nekako mrtvo točko. Ako se še prav spominjam, se je obravnavalo že tudi na par občnih zborih osrednjega čebelarskega društva, a vselej se je zadeva odložila za bodočnost.
Ker sem pa mnenja, da je stvar za nas čebelarje živa potreba, če hočemo, da če-
xxxin
vitvi smo kratkomalo sprejeli — v premišljevanje.
Ne vem sicer, kakšni pomisleki so imeli pri sprejetju tega predloga pri večini zbo-rovalcev glavno vlogo, dozdeva se mi pa, da le nekak strah za obstoječe centralno društvo, češ, če zadrugo ustanovimo, bo trpela centrala, če pa ne ustanovimo zadruge, ostane centrala na površju.
Niti eno niti drugo! Kajti »Čebelarsko društvo za Slovenijo« je ustanovljeno na čisto drugačni podlagi, nego se ustanavljajo zadruge.
V naši državi imamo tele čebelarske zadruge: 1. centralno pčelarsko zadrugo v Zagrebu, 2. srpsko pčelarsko zadrugo v Rumi in 3. jugoslavjensko pčelarsko zadrugo v Dubrovniku.
O pravilih in ustroju teh zadrug, žal, ne morem danes poročati, ker nimam v rokah — ko pišem ta članek — pravil vseh teh zadrug, pač pa si hočemo najprej ogledati avstrijsko čebelarsko zadrugo, ki obstoji na Dunaju pod imenom: »Čsterreichische Imkergenossenschaft, registrierte Genos-senschaft mit beschrankter Haftung« s sedežem na Dunaju, ali po naše: »Avstrijska čebelarska zadruga, registrirana zadruga z omejenim poroštvom«.
Pravila zadruge, ustanovljene leta 1922., imajo 36 paragrafov, izmed katerih se nam zdita najvažnejša § 2. in § 11.
§ 2. se glasi: 1. skupni nakup vseh za čebelarjenje potrebnih predmetov; 2. skupna prodaja vseh pri čebelarjenju proizvedenih predmetov; 3. pospeševanje vseh praktičnih in znanstvenih zadev čebelarstva; 4. prodaja in izmenjava rojev, čebelnih družin in drugih čebelarskih proizvodov in predmetov.
Pod § 3. in 4. navedeno delovanje se sme raztezati le na člane, t. j. ne sme se kupovati od nečlanov.
§ 11. pa pravi: Zadružni delež je 10 šilingov. Vsak član je dolžan vzeti vsaj en delež ter podpisati pristopno izjavo. Uprava je upravičena določiti tudi vpisnino, ki jo ustanovi vsakokrat občni zbor. Vpisnina se steka v rezervni sklad.
Ostali paragrafi govore o ustroju zadruge in o njenem delovanju.
Po § 36. znaša pa jamstvo še enkrat toliko kakor delež.
Jugoslavjenska pčel. zadruga v Dubrovniku ima pa v svojih zadružnih pravilih § 9., da znaša delež 25 Din s trikratnim jamstvom in z vpisnino 5 Din.
Omembe vreden je § 10., ki pravi, da vsak član lahko dobi pri oddaji svojega pridelka, t. j. medu ali voska, eno tretjino tržne cene. Ostalo prejme, ko je njegovo blago prodano.
»Čebelarska podružnica« v Novem mestu lahko ustanovi »čebelarsko zadrugo«. Sestavi naj primerna pravila, objavi jih v »Slov. Čebelarju«, nabere čim več članov ter skliče čimprej ustanovni občni zbor.
Delež bodi — po mojem mnenju — 100 Din z še enkratnim jamstvom, vpisnina 10 Din in sedež bodi v Novem mestu.
Zadruga prične lahko takoj z delom, mogoče še to jesen in novomeška podružnica je lahko prepričana, da bo marsikateri čebelar rad pristopil v zadrugo, ako bo videl, da sedanji propagatorji čebelarske zadruge z enakim veseljem in enako požrtvovalnostjo delajo v živi zadrugi in da ni bilo njih navdušenje za zadrugo le na papirju in na zborovanjih.
Na delo in mnogo sreče!
Letošnja prodaja medu.
Josip Verbič — Ljubljana.
Med se slabo in težko zamenjava za denar. Znan, soliden eksporter bi prevzel cvetlični med za Švico po 11 Din. Posamezni ljubljanski trgovci ponujajo zanj 12 Din. V drugih krajih ni mnogo boljše.
V dokaz služi dopis g. Poliča iz Ptuja, ki ima sledečo vsebino:
»Dejstvo je, da se danes trgovci in me-darji norčujejo iz medu in čebelarjev. Veselilo bi me, če bi se eden izmed onih, ki
sem jim v nakup ponudil res finega medu, vsaj hotel pogajati z menoj ali ponuditi kako ceno. Nekateri so mi pod nos pomolili vzorec dalmatinskega ali banaškega medu, ki je baje skoraj zastonj in boljši od našega.«
Cene medu tudi letos kvarijo mali in veliki čebelarji, ki ga ponujajo od trgovca do trgovca in ga končno dajo za vsako ceno. Nekdo mi je poročal, da so ga v Ptuju julija meseca prodajale kmetice na trgu po 10 Din liter.
Pa vse to nas ne sme plašiti. Našega
ffcirivco^
mimm
letošnjega cvetličnega medu ni toliko, da bi ga ne mogli doma porabiti. Le potrpeti je treba nekoliko. Zelo dobro bi tudi bilo, da bi se vsi čebelarji držali enotnih prodajnih cen, kakor delajo to v Švici, kjer določi cene za vsako leto strokovno društvo. Po mojem mnenju ne bi smeli letos prodajati cvetličnega medu pod 15 Din.
Društveni člani, ki žele, da posreduje pri prodaji njihovega medu naš »Blagovni oddelek«, naj se točno ravnajo po navodilih, ki so bila objavljena v osmi številki letošnjega »Slov. Čebelarja«.
Mesečna navodila.
Henrik Peternel v Bukovem žlaku. Oktober.
minulem mesecu je čebelar pospravil zadnjo medeno žetev, določil število plemenjakov, jih pomaknil skupaj, da so enoten, tesen sklad. Ako se je ravnal po navodilih, ga je ob straneh in zgoraj za-pažil z drobnim suhim listjem. Ta paž je zadosten za jesen, a bliža se zima in treba je čebele še bolje zavarovati.
Preden podrobneje opišem končno za-zimljenje čebel, naj se pomudim še pri »gorkem in mrzlem« zazimljanju. Čebelar predavatelj uči jeseni čebelarje, kako skrbno naj pred zimo odenejo panje, zamašijo vse razpoke itd. Spomladi sreča čebelarja poslušalca, ki se prav hudomušno pošali: »Gospod, kar ste nam jeseni predavali o paženju čebel, so le čenče. Nič ni res. Jaz sem pozabil eno družino zapažiti, in ta je sedaj najbolj zdrava, čebele so najbolj čvrsto izleta-
vale pri prvem spomladanskem trebežu. Ne verjamem nič več, kar nas učite.« To je hud poper za predavatelja. Toda, vprašanje je, kdo ima prav, predavatelj ali brezskrbni čebelar, ki je pustil panj nezavarovan vso zimo.
Trditve, kakršne je izrazil ta čebelar v zasmeh predavatelju, so sicer resnične vsaj na videz, a da bi se mogel kdo nanje sklicevati, ne velja, ker manjka še odgovora na veliko vprašanj. Mogoče je in ni treba dvomiti o tem, da prezimijo dobro tudi popolnoma nezavarovane družine, a manjka še pojasnila, koliko živeža so porabile take družine proti onim, ki so bile zavarovane. Ako so porabile mnogo več, so tudi bolj opešale, ker so se morale proti mrazu braniti s porabo večje množine medene zaloge. Da so čebele iz nezavarovanega panja živahno iz-letavale na dan prvega trebeža, potrjuje le dejstvo, da so veliko hrane uživale in da so bile trebeža bolj potrebne nego
xxxm
druge. Še več lakho rečemo: ako je zima mila, je tudi mogoče, da taka družina ne prezimuje slabše nego dobro zavarovana.
A kdo ve jeseni, kaka bo zima! Zato učijo vsi pošteni čebelarji druge, naj čebele toplo odenejo, ker je bolje včasih kaj storiti brez potrebe nego opustiti kaj potrebnega v svojo veliko škodo. Nepo-bitno so dokazale primerjevalne skušnje z večjim številom panjev, da porabijo čebele najmanj medu v suhi, zračni in temni kleti, kjer je vedno skoraj enaka gorkota, toda dvakrat toliko pa porabijo v čebelnjaku, štirikrat toliko pa na planem.
Torej v klet ž njimi, bi rekel kdo. Ne! V klet čebele nositi, jih tam varovati vznemirjenja, jih zopet prenašati v čebelnjak, kadar je za to vreme, vse to je težava, ki si jo čebelar ne naprta rad. Pa še nekaj. Čebele prenese iz kleti šele takrat, kadar je vreme stanovitno lepo, do takrat so se sosedove že otrebile. Ko se začnejo iz kleti prenesene čebele trebiti, prihrumijo sosedove, ki že več dni izti-kajo po okolici za medom, in ropanje se začne. Gorje čebelam in čebelarju, ako se je motil glede svoje kleti. Ako ni suha, ampak zatohla in vlažna, bo ob vse čebele. Nihče pa ne more odobravati, da bi ostale čez zimo nezavarovane na planem in postale žrtev mraza in živalskih škodljivcev. Edino pametna in za čebelarja dovolj udobna pot je, da jih prezim-lja v čebelnjaku in primeroma skrbno za-paži, tako da se v panjih ne morejo takoj uveljaviti nagle spremembe vremena, ki so najbolj usodne našim ljubljenkam.
Vprašanje, ali je mogoče čebele pre-toplo zapažiti, zanikujem odločno, ker odeja ne tvori toplote, ampak jo le ohranjuje, kakor ohranjuje tudi mraz. Kamen, ki smo ga odeli v hudem mrazu s kožuhom, ostane mrzel, če pa je bil ogret, preden smo ga odeli, bo ohranil dolgo svojo toploto. Odeja torej ne greje čebelnih družin, ampak brani, da bi se zaradi zunanjega mraza prehitro shladile. Odeti panj ohrani dolgo v njem toploto,
ki jo proizvajajo čebele, val mraza prodira polagoma do družine, in običajno se vreme že utopil, preden pride hudi mraz v panju do veljave.
S tem pa ni rečeno, da bi se počutila družina dobro, ako ji odkažemo pretesen prostor. Kakor se počuti slabo pozimi večja družba ljudi v nizkem in majhnem stanovanju, tako je tudi usodno za če-belno družino, ako ji odmerimo premajhen prostor. Dajmo torej čebelam vsaj dvakrat toliko prostora, kolikor ga zasedajo, pa ne bo preveč. Pomisliti moramo, da so tudi pozimi včasih tople noči in tedaj se čebele razkrope. Kako naj se, ako se nimajo kam? Čebele se pomikajo za hrano. Kam naj se pomikajo, ako je šipa pomaknjena jeseni do čebel. Torej le malo več prostora, nego ga jim dajemo običajno!
Prostor, ki ga odločimo čebelam oktobra meseca, mora biti tako zavarovan, da iz njega ne uhaja zrak drugod nego pri žrelu. Najopasnejši je čebelam prepih, ki je tudi pri ljudeh povzročitelj bolezni. Gorje čebelam, ako jim pusti čebelar na stropu plodišča odprtino, skozi katero uhaja topli zrak. Bolje bi jim bilo, da bi jim pustil odprto in s satniki opremljeno medišče ter oboje, plodišče in medišče, zadi dobro odel. Bila bi nad njimi vsaj mirna plast zraka. Da je v naravi čebel, da so od vseh strani proti mrazu zavarovane, kaže že njih navada, da vse razpoke tekom poletja zalepijo z zadelavino (propolis), ki jim jo čebelar pri opravilih zopet in zopet uničuje.
Ker imajo večji panji običajno spredaj dvojno končnico in se stranice dotikajo sosednjih panjev, sta najbolj občutljivi zgornja in zadnja stran panja. Za zade-lovanje panjev zadi in zgoraj uporabljaj-mo vobče slamnate blazine, ki so jako dobre, samo da morajo segati od stene do stene. Jako dober je časopisni papir, ki ga sešijemo v IV2 cm debele plasti, nikakor pa ne zadostuje le nekoliko pol papirja.
Pri kranjičih sta le sprednja in zadnja končnica izpostavljeni mrazu. Sprednjo končnico zadelovati je nepotrebno, dobro je pa posvetiti več pažnje zadnji končnici, ki se rada krivi. Stari čebelarji s kranjiči so radi zasuli svoje panje tudi zadi z listjem, ki ga niso odstranili pred sv. Jurijem. Pregledavali so panje le od spredaj. To je bilo jako modro, ker so s tem preprečili vsak prepih v njih.
Koncem meseca je treba tudi posvetiti nekaj skrbi ozkim razpokam med panji. Tudi najboljše izdelanih panjev ni mogoče stisniti tako tesno, da se ne bi tu in tam svetilo med njimi. Te raze je treba tudi zadelati. Z odvijačem ali pa z žepnim nožičkom zatlačimo vanje spredaj in zadi papir ali pa bombaževino, in nedostatek je odpravljen.
Ne smemo pozabiti na panjevo žrelo. Storimo karkoli, eno moramo doseči, da
ne pride na noben način rovka v panje. Ta gost je hajduk za čebelno družino, ki jo uniči ali vsaj tako oslabi, da ne moremo več računati na donos v prihodnjem letu. Najbolj so v rabi zapahi iz pocinkane pločevine, ki so jako poceni in dobri.
Preden končamo dela v čebelnjaku, se ozrimo še na streho čebelnjaka! V poletnem času je streha bolj za obrambo proti solnčnim žarkom nego proti dežju. Jeseni je pa stvar drugačna. Vlaga, ki je prišla v čebelnjak ali celo med panje, se ne posuši tako naglo. Kdo bo tako nespameten, da bo zaradi nekoliko opek pustil gniti panje in izpostavil varno prezi-movanje čebel resni nevarnosti.
Že enkrat sem omenil, da ni lep, ličen čebelnjak znamenje dobrega čebelarja, ampak čebelnjak, ki varuje čebele nezgod in vremenskih neprilik.
Opazovalne postaje.
Jos. Verbič — Ljubljana.
Mesečno poročilo za julij 1930.
Po izredno slabi pomladi nam je junij obetal, da se bo paša v poletju temeljito izboljšala. Varali smo se.
V	juliju so čebele zelo malo nabrale. Iz razpredelnice se razvidi, da že devet let ni bilo v tem mesecu takega poloma, kot je bil letos. Komaj ena četrtina vseh opazovanih panjev je prinesla le malenkost več, kot je sama zase rabila. Vsi drugi so živeli od zaloge iz prejšnjega meseca. Nekatere družine so jo zmanjšale za več kilogramov, pri enem za 6-8 kg.
Poročevalci navajajo, da so opisane žalostne pojave povzročili: suša, nalivi, toča in slabi vetrovi. Brez dvoma pa je, da je imel velik vpliv nanj činitelj, ki ga še nismo dognali.
V	i č. Zaradi suše in nepravih vetrov ni bilo nikakršne paše.
Š t. V i d n. L j. Letos bo čebelarska zadruga nepotrebna.
Tacen pod Šmarno goro. To leto ni dalo nobeno cvetje medu.
Virmaše pri Š k. L o k i. Ko je paša na kostanju nehala, je tehtnica samo padala. — Več A.-Ž. panjev je koncem meseca preleglo matice in rojilo.
Blejska Dobrava. Panje, ki niso imeli zaloge, smo morali pitati.
Cerknica. Julija so bile čebele tako močne, da so porabile zadnjih 20 dni po 5 kg od stare zaloge.
S v. G r e g o r p. O. Ker čebele niso rojile, so bili panji natrpani s čebelami. Na sprednjih končnicah se jih je držalo toliko, da so stikališča popolnoma zakrile.
Lokove pri Moz. Upanje imamo, da bo boljša bera na ajdi, ki so jo letos posebno mnogo sejali.
xxxni
S p. Ložnica pri Žalcu. Na otavi so letos čebele za svoj zarod dobile dovolj živeža, zato bo jesensko špekulativno pitanje odpadlo.
Cezanjevci. V prvi polovici je suša neusmiljeno žgala. Šele, ko je padlo nekoliko dežja, je oživela rumena deteljica. Pa ne za dolgo. 24. julija je padlo toliko toče, da je bilo belo kakor pozimi, ko zapade sneg. Pokončala je mnogo rastlin. Najbolj je trpela ajda.
Nedeljica p. T. Zaradi velike suše
so travniki porjaveli, čebele pa oslabele. Po dežju, ki je bil koncem meseca, je začela cvesti bela detelja.
Mesec julij 1	Število opazo-	Štopaz.panj.	Največji
leta	vanih panje	z donosom	donos kg
1920	11	6	7'40
1921	16	4	240
1922	19	15	25 80
1923	17	16	21-87
1924	18	14	13'25
1925	18	12	21-60
1926	18	6	5-90
1927	21	12	960
1928	, 22	18	39 30
1929	24	16	14'55
1930	24	6	260
Mesečni pregled za julij 1930.
		S.«				Panj		je teže				
	■8*	s a O. ra o a	pridobil v			izgubil		v	v mesecu		največ	
Kraj	° E «.£ G i	® M jO ' i C	1.	2.	3.	i.	2.	3.	čistih dag		pridobil	
	"JS o	0 S O "	mesečni tretjini dkg						pridobil	porabil	dkg	dne
1, Ljubljana . .	305	A.-Ž.	110	—	225	70	100	30	135	—	70	29
2. Vič pri Ljublj.	298	A.-Ž.	110	—	170	20	180	90	—	10	80	29
3. Št. Vid nad Lj.	314	A.-Ž.	130	—	60	170	345	145	—	470	60	1
4. Tacen p.Šmar. goro ....	314	A.-Ž.	445	45	60	115	375	215	_	155	175	1
5. Škofja Loka .	349	A.-Ž.	250	—	—	70	260	155	—	235	75	6
6. Virmaše pri Škofji Loki .	361	A.-Ž.	610	_	_	125	335	280	_	130	125	2
7. Blej. Dobrava	577	A.-Ž.	110	—	—	—	280	220	—	390	—	—
8. Boh. Bistrica .	540	A.-ž.	545	—	—	60	155	150	180	—	170	4
9. Dob ....	305	A.-Ž.	65	—	100	75	50	10	30	—	40 26	
10. Rova na Gor.	350	A.-Ž.	145	—	105	145	285	115	—	295	65	6
11. Breg-Križe .	483	A.-Ž.	330	—	—■	70	160	100	—	—	80	6
12. Cerknica . .	575	A.-Ž.	270	—	—	50	215	185	—	180	40	7
13. Sv. Gregor pri Ortneku . . .	736	A.-Ž.	170	_	_	60	140	90	—	120	50	5
14. Krka ....	300	A.-Ž.	25	—	—	75	195	165	—	410	15	1
15. Vavčja vas p. Semiču . . .	280	A.-Ž.	175		_	150	175	205	_	355	75	1
16, Novo mesto .	180	A.-Ž.	—	20	—	250	270	180	—	680	—	—
17. Ptuj ....	221	A.-ž.										
18. Lo k o v e pri Mozirju . . .	465	A.-Ž.	—	_	_	_	—	—	—	—	—	—
19. Sp. Ložnica p. Žalcu ....	252	A.-Ž.	25	45	255	155	120	10	40	—	60	29
20. Orehova vas pri Mariboru	270	A.-Ž.	155	_	20	70	50	35	—	—	50	6
21. Sv. Duh na Ostr. vrhu . .	536	A.-Ž.	215	15	_	_	85	80	65	—	45	5
22. Vržej p. Ljut.	176	A.-Ž.	—	15	5	65	75	45	—	165	15	12
23. Cezanjovci	182	A.-Ž.	—	100	80	170	—	50	—	40	30	14
24. Guštanj . . .	398	A.-Ž.	—	—	25	240	165	120	—	500	25	25
25. Jarenina . .	262	A.-Ž.	20	100	350	110	80	20	260	—	80	27
26. Nedeljica pri Turnišču . .	170	A.-Ž.	45	30	130	135	145	—		75	45	26
Toplina zraka
najvišja
nai-nižja
srednja mesečna
O
Dni je bilo
+34 + 35 4 33
+ 34
+31
+31 + 33 +37 +40 +32 +28 +29
+ 34 + 33
+32 + 36
+ 24
+33
+28 +35 + 36 +30 + 34
+ 32
+ 9 +19-: + 9 +20-1 + 8+17'
228 26
6 29
+ 9 +19'i + 8 +18'0
+11 + 8 + 4 + 8 t 8 + 5 + 7
+ 7 + 10
028 26
+ 14 +17". +20-I +21 +18-: + 17-4 + 17-6
629 425
027 4 27
830 26
|30
+19'9 +20-2
+10 +19'5
+ 8 —j—20"!
+ 6
+ 13
+ 8 + 7 + 10 + 6
+ 5
+ 7
30 828
31
15 +27'4
72
+ 16-; +20-: +20' + 17-0 +20'3
63
+24-5
25
10 16
3 22 10 18
8 14 17 9
16 9 8 12 19
11
9 17
10 10
25
3 23
5
4 3
23
12 11
21
5
23
23
16
9 26 20 13 29
22
xxxm
Dopisi.
Iz Veržeja. Krive obsodbe A .-'Ž. panja. Večkrat se pripeti, da se slišijo pritožbe o A.-Ž. panju, in to največkrat od takih čebelarjev, ki panj poznajo komaj od zunaj, ali pa še toliko ne. Primeri, ki sem jih doživel, so me napotili, da sem se lotil tega pisanja, da ž njim mogoče rešim krivih nazorov kakega čebelarja, ki mu je A.-Ž. panj iz kakršnegakoli vzroka še neznan. Gotovo so nauki takih lahkomiselnih črnogledov v škodo začetnikom, ki se odločajo za ta ali oni sestav panja. Kdor živi daleč v gorskih krajih popolnoma ločen od čebelarskega sveta, temu se le redkokdaj nudi prilika, da se more posvetovati z izkušenimi čebelarji. Zato željno sprejme vse, kar mu pride na ušesa, in se na ta način lahko tudi o dobri stvari pouči napačno. Vzrok takih naukov je največkrat samoljubje, ki marsikoga napoti, da hvali samo to, kar je njegovega, prezira pa reči, ki so mu pravzaprav neznane.
Bilo je tistega leta, ko sem si nabavil prve A.-Ž. panje. Oglasil sem se pri stricu, ki je imel nekoliko kranjičev in se je jako zanimal za napredno čebelarstvo. Le žal, da se zaradi neugodnih okoliščin ni mogel sam oprijeti čebelarstva. Pred hišo je stala precej dolga klop. Njen podaljšek je bil majhen sklad kranjskih panjev. Tu je posedal vsak prosti čas in se pogovarjal s čebelami, ki so krožile okoli njegove glave ter mu sedale na kolena.
»Pridi no!« je rekel, ko sem stopil izza ogla in ga pozdravil. Potegnil je z roko po klopi ter mi namignil, naj sedem. »Vidiš,« je nadaljeval, »takole se kratkočasim. Zdi se mi, če bi ne imel tehle muh, da bi mi bilo življenje neznosno.« Kakor je bil vnet za čebele, tako se je tudi rad o njih pogovarjal. Saj pravi pregovor: »Česar polno je srce, to usta govore.« Zvedel je že tudi, da sem začel čebelariti v A.-Ž. panjih. Moral sem mu panj natančno opisati, razložiti vse podrobnosti ter pojasniti, kako se opravljajo v njem razna dela.
Omenil mi je, da ga je pred kratkim obiskal gospod S., posestnik in »čebelar«, če ga smem tako imenovati. Govorila sta tudi o mojih novih panjih. Pri tem je g. S. baje omenil, da ima še bolj praktične kakor so moji.
Ker sem stremel za tem, da se v čebelarstvu kar najbolj izvežbam, sem o prvi priliki stopil h g. S., ki je bil prav tedaj v svojem čebelnjaku. Ko sem mu povedal, čemu sem prišel, mi je odprl navaden kranjski panj s premičnim satjem. Rekel je: »Kako je škoda, da ljudje trosijo dragi denar za moderne panje, v katerih čebele niso in ne bodo uspevale.« Seveda so bile te besede naperjene proti meni. Hotel sem mu z lepimi besedami dokazati, kako je škoda, da ljudje ne znajo in nočejo z »modernimi« panji izkoris bogatih
virov, Cim bolj sem mu dokazoval, kakšni uspehi se morejo doseči s temi panji, tem bolj je trdil, da so njegovi najboljši in da ne mara drugih, če bi jih tudi zastonj dobil. Govoril je tako prepričevalno, da bi vsakdo, ki nima čebelarskih izkušenj, moral verjeti, da ni boljšega panja na svetu kot je »kranjič« s premičnim satjem.
Nekega dne je prišel neznan mož, ki je želel videti moje panje. Radovoljno sem mu jih pokazal in mu pojasnjeval posamezne dele. Začel je modrovati: »Ta panj je previsok in preozek. Jaz imam čisto drugačne, pa sem letos dobil iz vsakega po 10 kg medu.« Vprašal sem ga, kakšne vrste panje ima, pa mi ni vedel povedati. Zagotavljal je le, da je boljši, četudi je A.-Ž. panj videl šele prvič.
Predlanjskim sem se seznanil z nekim Prek-murcem. Ta me je naprosil za knjigo »Naš panj«. Ko mi jo je vrnil, sva šla v čebelnjak in tam sem mu razkazoval svoje čebelarstvo. Ponosno se je pohvalil, da si je že naredil nekoliko panjev po Žnideršičevem vzorcu, samo da jih je v vsem izboljšal. Radovedno sem ga vprašal, kaj mu pri mojih panjih ne ugaja. Naštel mi je toliko in takih hib, da ni vredno omenjati. Iz njegovega pripovedovanja sem spoznal, da je svoje »nove panje« popolnoma pokvaril. Omenim naj samo, da je naredil za polovico večje in poleg tega še uredil dvojno medišče. Hotel sem mu dokazati, da je A.-Ž. panj po strokovnjakih preizkušen panj in ravno prav velik za čebelno gnezdo, pa se je izrazil, da ga ne mara in da tudi njegovi sosedje že delajo panje po njegovem vzorcu. Hvalil je svoje omare in zanikal vse dobre strani A.-Ž. panja, četudi v njem še ni čebelaril.
Začetnik je res pravi revež. Manjka mu vsega, predvsem pa dobrega nasveta. Mislim, da je malo takih, ki bi dodobra poznali vsaj nekaj vrst praktičnih panjev, preden začnejo čebelariti. Zato se zaletijo v nepravo smer in tam obtičijo, posebno tisti, ki si v prevelikem navdušenju takoj nabavijo večje število panjev.
Takih, ki bi jih po pravici smeli imenovati čebelarje, je res malo. O tem sem se prepričal zadnja leta, ko sem obhodil nekaj sveta in sem se povsod zanimal, kako ljudje čebelarijo. Škoda se mi zdi le tistih, ki bi bili dobri čebelarji, če bi po neprevidnosti ne zablodili na stransko pot in tako izgubili pogum.
Ob takih prilikah mi često pride na misel, kako dolgo in s kakimi težavami sem se moral boriti, preden sem mogel svoje čebelarstvo nekoliko urediti. Na prigovarjanje starih čebelarjev, ki sem jih smatral za izkušene, sem dal narediti celo vrsto kranjičev, po katerih danes pajki bohotno pletejo svoje mreže. Verjel sem, da so novi, »moderni« panji — kvečemu za Ameriko. Ker pa se je v
»Slov. Čebelarju« vedno govorilo o nekem A.-Ž. panju, sem iskal prilike, da bi se z njim praktično seznanil. Še sedaj sem hvaležen čevljarju Seni-čarju, ki mi je povedal, da ima v sosednji župniji Kunškov Dominik lepo število A.-Ž. panjev in jih baje sam izdeluje. Nisem ga poznal osebno, pa sem vkljub temu že prihodnjo nedeljo občudoval njegov krasni čebelnjak, napolnjen z lepo obarvanimi A.-Ž. panji. Bil je tako prijazen, da mi je vse razkazal tako natanko, kakor do tedaj še nobeden. Priznati moram, da mi je edino Dominik dal pravi nasvet, kako naj začnem s čebelarstvom, da bo kaj uspeha. Naredil mi je tudi za začetek tri A.-Ž. panje in ostala sva do danes zvesta čebelarska prijatelja.
Z Breznice na Gorenjskem. Letos pa, kakor vse kaže, ne bomo prida točili. Panji so malo živalni in večinoma suhi. Pričakujemo še lipe in mogoče gozdnega medu. Vroče in suho je zadosti in ob takem vremenu radi medita smrelka in jelka. Tudi upanje v ajdo nam še ostaja. Dosedaj pa ni bilo ugodno in veseli smo bili lahka, ako so se čebele same preživele. Kdor je pustil jeseni zadostno množino medu v panju, ni pital, drugi pa, sicer bi jim bile pomrle. Še rojev ni billo mnogo. Spomladi je bilo preveč deževno, sedaj pa presuho vreme, to nam je vzelo za enkrat med.
Poročil se je nas vrli član in odbornik gosp. Ign. Presman z gdč. Knafelj. Želimo mu obi o medenih let.
Iz Žirov. Ker od nas že dalje časa nismo brali nobenega poročila o čebelarskem stanju, naj kot eden izmed starejših čebelarjev napišem par vrstic vsaj v toliko, da boste vedeli, da v našem obmejnem kraju tudi še če-belarimo.
Prezimili smo preteklo zimo izborno. Z veseljem smo pričakovali pomladi, kajti matice so zalegale z vso paro. Pa smo se grenko zmotili. Najboljšo pašo, češnjo in borovnico, je uničil stalni dež, tako da smo morali zgodnje rojce, hočeš nočeš, ob najboljši paši pitati. Mislili smo že, da bo nastopila čebelarska katastrofa. A hvala Bogu, vreme se je obrnilo na bolje in so danes čebele kar izborne, talko da bomo v par dineh začeli z najljubšim čebe-larjevim delom, s trcanjem.
Rojile pa čebele letos niso kaj z veseljem. Čebelarji s kranjiči niso siicer preveč zadovoljni, a kdor čebelari z A.-Z. panji, je gotovo zadovoljen.
Naij omenim še slučaj, ki seveda ni senzacionalen, ampalk zame nov slučaj. Rojila sta dva prvca in se usedla skupaj. Pomagal sem si na ta način — čebele so napadle matici — da sem vejo, na kaiteri sta sedela skupno roja, močno potresel, tako da so vse čebele od-
frčale. Roja sta se usedla nanovo, in sicer vsak zase. Tako sem rešil eno matioo, če ne obeh.
Toliko za danes. Če boste dovolili, bom pa poročal še kaj o jesenski paši pri nas. Pozdravljeni!	Ignacij Šorli, čebelar.
Iz Obreža. Dne 18. maja t. 1. se je vršilo popoldansko predavanje pri čebelnjaku g. Jakoba Bratuše v Oibrežu. Snov predavanja je bila o važnosti čebelarstva za kmetijstvo, sadjarstvo in semenogiojstvo. G. Bratuša je podal poročilo o čebelarstvu, o vrednosti medu, pokazal prvovrstni med od akacije, cvetlični, ajdov, nato pa popolnoma očiščen vosek, ki mora imeti ne samo zgornjo plat čisto, ampak tudi spodaj mora biti prav tak. Nato nam je pokazal vzorne A.-Ž. panje in predaval o njih vrednosti, ki so sedaj nepobitno najboljši v Sloveniji. Seveda jih morajo oskrbovati dobri čebelarji, ki vedo kaj je potrebno napraviti in kakšne pašne razmere so v okolišu. Videli smo tudi res vzorno urejen čebelnjak g. Bratuše. Vso čast in spoštovanje mu, da je ustvaril kot preprost, navaden kmečki čebelar kaj takega. Pokazal nam je tudi matice, ki so vse zaznamovane, vsako leto s posebno barvo zaradi kontrole. Videli smo tudi njegovo sijajno urejeno selekcijsko postajo p'emenskih maltic po dr. Zandrovem sistemu. To je res nekaj, kar je za čebelarstvo velike važnosti, da se odbere najboljša žival za pleme. Udeležilo se je tega predavanja 35 fantov in deklet, ki so odnesli v svojih srcih seme, ki je padlo na rodovitna tla. Na tem mestu se g. Bratušu najprisreneje zahvaljujemo za njegov trud, ki ga je imel z nami, ki smo ga nadlegovali cele
Čebelnjak g. Bratuše v Obrežu.
štiri ure z raznimi vprašanji. Samo ob sebi um-Ijivo je, da mu gre iskrena zahvala. To je bilo prvo predavanje, ki ga je imel naš znani čebelar g. Jakob Bratuša. Uspel je v vsakem pogledu izvrstno.
Društvene vesti
Tečaj za spoznavanje in zatiranje čebelnih kužnih bolezni se bo vršil 19. in 20. septembra t. 1. v Ljubljani v bakteriološkem zavodu, Lipičeva ulica. Pričel se bo točno ob 9 dopoldne in bo trajal dva dni. Čebelarjem, ki se bodo udeležili vseh predavanj in razkazovanj, bo društvo povrnilo potne stroške in jim plačalo prispevek za hrano in stanovanje, ako bo dobilo podporo, ki jo upravičeno pričakuje. Vsi čebelarji, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se po dopisnici javijo društvenemu tajniku do 10. septembra.
Mobilizacija čebel. Najhitrejša in največja mobilizacija se je izvršila v prvih dneh meseca avgusta. Posebni čebelarski vlak je vozil v noči od 13. na 14. avgusta okrog 20 vagonov čebel z Gorenjske na razna ajdova pasišča. Še večja armada pa je bila prepeljana na štajerska ajdova polja. Tu pa se je zopet ponovila vsakoletna strategična napaka, da so v nekaterih krajih nagromadili prevelike armade, na drugih pa jih je primanjkovalo. Ta napaka je dala povod, da so se nekateri domačini zopet pritoževali. Treba bo drugo leto te nedostatke z naredbo urediti in pasišča pravilno obremeniti.
Stari letniki. Čebelarji, naročajte stare letnike in posamezne številke prejšnjih letnikov, ki jih prodaja društvo po 20 Din kompletni letnik, oziroma po 2 Din posamezno številko. Izpopolnujte svoje knjižnice. Seznam letnikov in številk je bil objavljen v prejšnjih številkah letošnjega »SI. Čeb.«
Čebelarji in blagajniki podružnic, poberite in pošljite članarino za letošnje leto! Leto gre h koncu. Ne spravljajte društva v neprijetni denarni položaj.
Položnice. Društvo ima sedaj dvoje položnic. Članarino in vse druge zneske, razen zneskov za čebelarske potrebščine, pošiljajte po starih položnicah št. 11.066. Zneske za blagovni oddelek, t. j. za čebelarske potrebščine, pošiljajte po novih položnicah št. 15.645. Prosim, pazite na to!
Predavanja. Nekatere podružnice so imele predavanja, niso pa tega naznanile glavnemu tajništvu. Škoda je namreč, ker se tako predavanje pri sestavi statistike ob koncu leta ne upošteva in »Sa-vezu« ne moremo postreči s točnimi podatki. — Prosim vse podružnice, ki so imele v tem letu kaka predavanja, pa jih niso prijavele tajništvu potom bele dopisnice, ki je bila poslana vsem podružnicam, da to takoj store.
ZAPISNIK
seje širšega odbora osrednjega društva, ki se je vršila dne 10. junija. Navzočni: gg. predsednik Kalan, Arrigler, Babnik, Bukovec, Černej, Dermelj, Jurančič, Mesar, Peternel, Šmajdek in prof. Verbič.
1.	Gosp. predsednik je začel sejo s pozdravom vsem navzočnim in prešel k prvi točki sporeda.
2.	Tajnik je prebral zapisnik o zadnji seji ožjega odbora, ki se je vršila dne 27. maja t. 1. Zapisnik je bil odobren. Poleg zapisnika je prebral še poročilo o delu in o sklepih ožjega odbora, ki so bili izvršeni pri sejah ožjega odbora od januarja do junija meseca t. 1. Poročilo je prebral v informacijo gg. odbornikom širšega odbora, ki ga je vzel na znanje. Nato je tajnik podal tudi poročilo o blagovnem oddelku, ki se je preselil v nov lokal, o najemni pogodbi za ta lokal in o pogodbi, ki jo je odb or sklenil z voditeljico prodajalne blagovnega oddelka g. Hermo Treo. Širši odbor jo je naknadno odobril. Odbor je sklenil, da se voditeljica zavaruje pri Okrožnem uradu in Pokojninskem uradu, vso zavarovalnino pa bo plačevalo v celotnem znesku društvo samo.
Blagovni oddelek je zavarovan proti požaru. Novi g. blagajnik bo moral le skrbeti, da bo zavarovalnina primerno velika.
3.	Med, ki ga ima blagovni oddelek še v zalogi, naj se proda po primerni ceni, da se čimprej odda. Tako je bilo sklenjeno.
4.	Tajnik je prebral poročilo revizijske komisije ter pojasnila g. Mesarja, ki jih je podal k temu poročilu. Odbor je zavzel svoje stališče, ki ga bo, če bo potrebno, podal gg. delegatom na občnem zboru. Če bo potrebno, bo predlagal v izvolitev staro listo odbornikov, toda s to izpremembo, da bi prevzel blagajniško mesto g. prof. Verbič.
ZAPISNIK
seje širšega odbora osrednjega društva, ki se je vršila dne 20. junija 1930. Navzočni: gg. predsednik Josip Verbič, Arrigler, Babnik, Bukovec, Černej, Okorn, Peternel, Puš, Raič, Šmajdek, Dermelj.
Sejo je začel g. predsednik s pozdravom in z ugotovitvijo sklepčnosti. Novi g. predsednik je omenil, da je težiko prevzel breme predsedniških poslov, upa pa, da bo odbor s skupno pomočjo uspešno vršil svojo nalogo, ki jo mu je naložil občni zbor in ki jo zahtevajo društvene koristi.
Glavna naloga seje je bila, da se je izvedla sestava odbora. Glavna težava je bila zaradi osebe, ki naj bi prevzela blagajniške posle. Sklenilo se je, da se blagajniški posli upravnega oddelka ločijo od blagajniških poslov blagovnega oddelka. Na podlagi tega sklepa se je odbor konstituiral takole: Predsednik Josip Verbič, profesor v pok. v Ljubljani, podpredsednik Peternel Henrik, župnik v pok. v Bukovem žlaku, tajnik in blagajnik upravnega oddelka Dermelj Mirko, strokovni učitelj v Ljubljani, vodja in blagajnik blagovnega oddelka
Arko Adolf, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani, urednik lista Bukovec Avgust, nadsvetnik v pok. v Ljubljani, odborniki: Arrigler Anton, šolski upravitelj v Trzinu, Babnik Janko, uradnik tob. tov. v Ljubljani, Černej Ljudevit, šolski nadzornik v Makolah, Jurančič Ivan, čeb. učitelj v Andrencih, Gallob Rudolf, učitelj v Mežici, Močnik Ivan, šolski nadzornik v Guštanju, Okorn Josip, čeb. ref. v Ljubljani, Škofja Loka, Peterlin Alojzij, šol. nadzornik v Kočevju, Puš Ivan, kmetijski učitelj v Novem mestu, Raič Slavko, profesor v Ljubljani, Strgar Ivan, trgovec s čebelami v Bitnjah, Šmajdek Ivan, šolslki upravitelj v št. Vidu.
Ker je potrebno, da razvije odbor najintenziv-nejše delo, je sklenil, da dodeli nekaterim odbornikom posebne funkcije. Prevzeli so:
1.	G. Peternel notice in reklamo po časnikih, zlasti za reklamo za prodajo medu in njene koristi;
2.	g. Arrigler kontrolo medu, etikete za kontrolirani med, izobrazbo kontrolorjev itd. Poskušal naj bi s tem delom najprvo v posameznih podružnicah, potem pa tudi pri drugih;
3.	g. Puš organizacijo razprodaje medu, zbiranje naslovov prodajalcev in kupcev;
4.	g. Okorn organizacijo pouka in predavanj ter tečajev. Obenem je prevzel skupno z gg. Raičem in Gorkičem predelavo naredbe o zaščiti in pospeševanju čebelarstva. Vse gradivo izroči tajnik g. Okornu, ki naj čimprej skliče sejo tega odseka. G. Okorna je odbor nadalje prosil, naj preišče tudi zadevo o trgovini in izvozu živih čebel.
Slučajnosti: Ker bo imel odbor mnogo dela z ureditvijo blagovnega oddelka in društvenega poslovanja, bo imel od sedaj dalje posebne sestanke, in sicer vsak torek ob 18. Takrat se bodo reševale tudi tekoče zadeve. Ti sestanki sicer niso obvezni, odbor pa želi, da bi se jih člani odbora pogostokrat udeleževali. Za te sestanke se ne bodo razpošiljala vabila. Ko bo pa sklicana prava seja ožjega odbora, se bodo poslala vsem članom običajna vabila.
G. Okorn je priporočal, da bi se zaradi nabave železnih čebelarskih potrebščin iskali stiki s firmo Rakuš v Celju,
Seje širšega odbora se bodo vršile po potrebi. Pri vsaki seji širšega odbora pa naj se člani seznanijo s sklepi, ki jih je izvršil ožji odbor.
Pisalni stroj, ki ga tajnik nujno potrebuje, se bo nabavil za društvo. Dovolil se je potrebni kredit. Tajnik naj nakup izvede v sporazumu z g. predsednikom.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je g. predsednik sejo zaključil.	Tajnik.
Zapisnik
seje ožjega odbora Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vršila dne 1. avgusta 1930.
Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Bukovec, Babnik, Okorn, Raič in Dermelj.
Tajnik je prečital zapisnik seje z dne 20. junija 1930, ki je bil odobren. Zapisnika drugega dela občnega zbora pa tajnik ni prebral, ker je bil itak objavljen v 8. številki lista.
G. predsednik je prebral svoje poročilo o prodaji medu, ki je bilo tudi objavljeno v avgustovi številki »Slov. Čebelarja«. Odbor je načrt odobril.
Tajnik je poročal o prijavnicah in dopisih, ki so se nanašali na kongres in razstavo čebelarskega društva v Osijeku ter o vabilu na skupščino »Zveze čebelarskih društev«, ki se bo vršila 22. avgusta t. 1. v Osijeku. Glede te točke je odbor sklenil, da se slovensko čebelarsko društvo zaradi nezadostnih denarnih sredstev skupščine ne bo udeležilo in bo prosilo in pooblastilo čebelarsko društvo v Osijeku, da ga bo zastopalo. Ta sklep naj prijavi tajnik Savezu. K tej točki je g. Bukovec predlagal še sledeči predlog: Savezu in vsem hrvatskim čebelarskim društvom naj se odpošlje sledeči dopis: »V zmislu pravil Saveza, preide vodstvo uprave Saveza z letošnjim letom za dobo treh let na slovenske čebelarje. Ker pa na prevzemu vodstva uprave nismo interesirani, ga prepuščamo bratskim hrvatskim čebelarjem, ki doslej še niso imeli vodstva v rokah, dasi jim je to po pravilih zajamčeno. Stvar hrvatskih čebelarjev je, kako to zadevo urede. Priporočamo, da se društva glede te točke sporazumejo in to posebno zaradi prihodnjega vse-slovanskega čebelarskega kongresa v Beogradu.«
Odbor je nadalje razmotrival uvedbo enotnih posod za med in etiket. Ogledal si je vzorec posode, ki ga je napravila neka tovarna. Načelno se je ugotovilo, da bi bila taka posoda pripravna za razprodajo medu doma in v inozemstvu. Popraviti bo treba le nekatere malenkosti. Zaradi teh popravil in ugotovitve cen se je pooblastil vodja blag. oddelka g. Arko, da se s tovarno dogovori in o tem poroča na prihodnji seji. Glede napisa na stranice posode je odbor sklenil, da naj bo besedilo v slovenskem in francoskem jeziku.
Napis naj se glasi:
»Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani«.
Zajamčeno pristen med.
Dokaz pristnosti je društveni kontrolni znak.«
Na ostalih dveh straneh pa naj bi se natisnilo v slovenskem in francoskem jeziku sledeče pojasnilo:
»Pristen med se sčasoma strdi. Tekoč postane, ako ga postaviš v toplo vodo 60° C. Zaradi zdravja kupujte le kontroliran med.«
Za izdelavo matrice za tisk je vložil odbor na bansko upravo ponovno prošnjo za podporo. Ako bo ponudba tovarne ugodna, bo odbor takoj naročil večje število takih posod in jih priporočil tudi drugim čebelarskim društvom v državi.
Vodja blagovnega oddelka g. Arko je poročal odboru še o drugih zadevah blagov. oddelka, kakor o steklenicah za med, o panjih, o čistilnikih itd., kar je odbor vzel na znanje in odobril.
Pri slučajnostih je poročal g. Bukovec o novi knjigi, ki jo je spisal znani čebelar g. Fr. D. Jug. Knjiga je spisana po najnovejših in modernih čebelarskih principih in je vsebinsko jako dobra. Založila jo bo Družba sv. Mohorja. Odbor naj prosi ministrstvo podpore, sicer bi bila knjiga predraga.
Izšla naj bi kot dodatna knjiga k seriji običajnih mohorjevih knjig. G. Bukovec tudi predlaga, da naj se odstopijo družbi potrebni klišeji. Ves Bu-kovčev predlog je odbor z veseljem sprejel.
Po tej točki je g. predsednik sejo zaključil.
Podružnične vesti.
Ljubljanska čebelarska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo dne 17. septembra 1930 ob osmih zvečer pri »Nacetu«.
Podružnica v Šmartnem ob Paki.
Poročilo o njenem delovanju.
Glej, čebele trudoljubne med nabirajo po cvetju. Glej jih, kak' skribe za zimo v vročem, gorkem že poletju. Uči se od njih, mladina! Skrbno delaj že v mladosti, da imela srečne dneve v pozni boš kedaj starosti!
Potrebujemo neustrašen, žilav, vztrajen in trezen narod. Kdo bi bil za te lastnosti boljši vzgojitelj nego naše ljube čebelice. One vcepljajo svojemu gospodarju vse te dobre lastnosti.
Zgodovina nam pripoveduje, da so sipali naši predniki na krvoločne Turke roje čebel, ki so so-vraga pikale in ga pognale v beg. Dostikrat doživi čebelar isto. Pri ogrebanju se usuje nanj cel roj, a on se ne otepa, ampak ostane mirne krvi. Kolikokrat mora poseči v »sršenovo gnezdo«, da pregleda panj. Pa se mu jih zažene nekoliko v obraz, ga pošteno opikajo, a on vleče počasi sate iz panja, kakor bi ne bilo ničesar. Kdo bi ne občudoval njegove neustrašnosti, žilavosti in vztrajnosti!
Nobenega menda čebele tako ne črte kakor pijanca. Če smrdiš po pijači, ne bližaj se jim! Čebelarji navadno niso pijanci. Vsaj v naši občini ne poznam nobenega, čeprav je precej čebelarjev. Ti si ne iščejo nedeljske zabave po zatohlih, zakajenih gostilnah, sedejo raje na klop pred svoj čebelnjak. Tja se jim pridruži sosed, mogoče tudi čebelar, in potem kramljajo o čebelah, da pozabijo na vse drugo. Dober čebelar, dober gospodar! 0 tem sem se že prepričal, da je tako. Če nam je do tega, da bi bili naši fantje nekoč pridni go-sipodarji, vzagajajmo jiih za čebelarje! Več ko se jih bo posvetilo tej lepi panogi, tem več se jih bo odvrnilo od nepotrebnih nedeljskih zaibav, tem trez-nejši narod bo postajal. Že iz tega vzroka bi morali podpirati vsi odločilni činitelji čebelarstvo.
In prav to, da bi vzgojili našo maldino v pridne in varčne državljane, je dalo povod, da smo ustanovili v naši občini čebelarsko podružnico. Čebelarjev je bilo mnogo, nekateri že tudi organizirani,
velika večina pa še ne. Napredek je pa dandanes samo v zadnižmištvu. Temu se imamo zahvaliti, da so se povzpele razne kmetijske in druge panoge na tako visoko stopnjo. Nezadružen čebelar se mi zdi kot samcata ovca, ki se je izgubila od črede in pastirja.
Sv. pismo pravi: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Tako je tudi pri društvu. Društvo uspeva le takrat, če ima dobre voditelje. Dober voditelj pa ni vsak. Je lahko priden delavec, a manjlkajo mu zmožnosti za voditelja. Razen viseh dobrih lastnosti mora imeti tudi dar govora, da zna prikleniti ljudi nase.
Naša podružnica si je izvolila na usta r. o vnem občnem zboru dne 15. julija 1929 za predsednika g. Josiipa Terčaika, upok. šol. upravitelja. On je že star in praktičen čebelar. Bil je poprej že dolga leta predsednik gornjegrajske čebelarske podružnice. Trdno smo uverjeni, da bi si ne bili mogli izbrati boljšega predsednika in da se bo pod njegovim predsedstvom naša podružnica krepko razvijala. Za podpredsednika je bil izvoljen Franc Kumar, posestnik v Slatinah, ki že menda čebelari nad 30 let, za tajnika pa Avgust Rozman, za blagajnika Franc Močnik in za odbornika Franc Go-ričnik in Stanko Razbornik.
Po volitvah je razvijal g. Josip Terčak v globoko zasnovanem referatu: Na kakšen način bi naj že osnovna šola vzgajala čebelarje. Želeti bi bilo, da objavi g. Terčak ta svoj izborni referat v »Slovenskem Čebelarju«.
Na željo se je udeležil občnega zbora tudi g. H. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih podružnic za Mariborsko okrožje v Celju, priznan čebelarski strokovnjak. V dveurnem govoru nam je podal mnogo zlatih naukov iz svojih dolgoletnih izkušenj. Vzpodbujal je člane k zadružnemu življenju. Poudarjal je, da je treba vsakemu čebelarju pouka, primernega orodja, čebelnjaka, pravih panjev i. dr. ter zadružne misli. Na koncu je obljubil, da bo mlado podružnico podpiral, kolikor mu bo mogoče. Ker se je že bližala poldanska ura, ni bilo izrečenih nikakih predlogov, nasvetov in želj. Edina želja vseh pa je bila, da se sestanemo prav pogosto.
Na občnem zboru je pristopilo 20 čebelarjev k podružnici. Večina vsi naši čebelarji imajo A.-Ž. panje, le kaka dva še dunajske, kranjičem pa so napovedali boj. Za člane je naročila podružnica
30 kg satnic — mnogi jih izdelujejo tudi doma — in mnogo čebelarskega orodja. G. Franc Satler, mizar v Gorenju, pa nam izdeluje A.-Ž panje.
16. marca t. 1. smo se zopet sešli. Dali smo delegatu g. Jos. Petriču direktive za občni zbor Osrednjega čebelarskega društva. Pri tem sestanku se je sprožila misel, da bi se ustanovila za štajerske čebelarje v Celju podružnica blagovnega oddelka čebelarskega društva. Nadalje naj bi se znižala članarina, kajti baš visolka članarina odbija mnogo čebelarjev, da ne stopijo v naš krog.
Če bi se članarina znižala, bi se število članov zvišalo.
Na belo nedeljo smo se zbrali pri čebelnjaku g. Alojza Puncerja v Paški vasi. Gospodar nam je pokazal praktično, kako naj prevešamo.
Čebelarji bomo imeli tu srednjo letino. Rojev smo dobili zelo malo. Krivo je dolgotrajno spomladansko deževje.
Naša podružnica šteje danes 24 članov. Obsega pa samo domačo občino. Upamo pa, da se bo število raje zvišalo nego znižalo. — Rozman, tajnik.
Černej Ludvik, šestdeseflefnik.
Dne 15. avgusta 1.1. je obhajal šestdesetletnico naš dragi čebelarski tovariš Černej Ludvik, šolski nadzornik v p. v Mako-lah. Spodobi se, da se ob tej priliki spomnijo svojega dobrega ^ čebelarskega tovariša tudi slovenski čebelarji. Černej je zgled ffi iskrenega Slovenca, delavnega in vzornega šolnika ter navdušenega čebelarja in ljubeznivega družabnika. Prav iskreno mu želimo, da bi v zdravju in zadovoljnosti preživel še mnogo veselih in — medenih let.
11
Drobiž.
Der Vogel StrauB.
Kdor le enkrat doživi »na lastni koži« pogubno gnilobo z vsemi njenimi hudimi posledicami, ne bo mogel mirno dremati, če se mu spet pojavi v neposredni bližini. Zato, da se oddolžim sebi in okolici, sem že v aprilu vprašal, kaj je pristojna oblast ukrenila proti v moj okoliš zaneseni gnilobi. Odgovora ni nobenega. Le slučajno sem slišal, da je moj gnilobni »dokument« bil poslan iz Celja v Ljubljano ter da je prišel odgovor, da — ni bilo gnilobe. Privatno sem to zvedel, dovoljeno mi je torej dvomiti, da se je stvar sploh kje preiskovala; še bolj se čudim, če Celje — ne uradno ne privatno — nima ve-ščaka, ki bi spoznal gnilobo za — gnilobo. Na Ptujskem polju sem jo svoj čas spoznal temeljito, to je, praktično in teoretično. Okr. glavarstvo se je zanimalo in g. Jurančič sam, ki ga poznam za nekričavega pa tem bolj solidnega veščaka, on sam je posredoval, da smo jo končno menda le — pregnali. Zato postavljam trditev, da so tudi v tem le konkretnem primeru bili vsi znaki prave gnilobe in to tolike, da je ni bilo niti treba pošiljati v Ljubljano. Nasprotno naj mi vsa teorija, naj mi ptujsko sresko poglavarstva, naj mi gg. Jurančič in Polič, da tudi v ptujskem
okolišu ni b i '1 o gnilobe, uradno potrdijo. Potem bom verjel ali se vsaj vdal. Vse dotlej bom pa vztrajal pri mnenju da se skriva za desinteresiranim molkom neka — čigarkoli — udobnost. Ali je, gospod urednik, sploh kdo kompetenten, t. j. uradno in dolžno s t n o poklican, da zasleduje čebelne bolezni?
Ivan Kristan.
Cene medu v Sloveniji se niso zboljšale-Zalostno je, da prodajajo čebelarji (zlasti vele-čebelarji) cvetlični in jelkov med celo po 12 Din kg. Cvetličnega medu je malo in bo še letos zanj mnogo povpraševanja. Ajdovca je še dosti na razpolago, vse pa kaže, da tudi letošnja bera na ajdi ne bo slaba, in ajdove zaloge se ne bodo v prihodnji zimi izpraznile.
Pčelarska zadruga v Zagrebu objavlja v 8. štev. »Pčele«, da je ponudba letošnjega medu živahna in da je na zalogah še lanski med. Cene se sučejo okoli 9 do 11 Din franko tovorna postaja. Dalmatinski in primorski med drže nekoliko draže. Za kaduljevca {žajb-Ijevca) zahtevajo 14—14.50 Din za kg, pa ga za to ceno nihče ne mara. Domača poraba medu je neznatna. Tržišč v inozemstvu ni mogoče osvojiti, deloma
xxxm
zaradi povprečno slabe kakovosti medu, največ pa zaradi visoke uvozne carine v Nemčiji in Avstriji. Cene medu padajo. Amerika ga ponuja na evropskih tržiSčih po 8 Din kg.
Kakor vse kaže, nastopajo za slovensko čebelarstvo prav hudi časi. Razmere se bodo z leti še bolj poslabšale, ker prideluje bivša Mariborska oblast od leta do leta več medu, čeprav največ ajdovca. V teh krajih se šele v zadnjih letih jako razširja A.-Ž. panj, z njim pa temeljito izkoriščanje paše. Na srečo, če smem tako reči, imamo več slabih nego dobrih letin in te so najuspešnejši urejevalec medenih cen.
Cena za vosek je sedaj čvrsta. Za prvovrstni vosek plačujejo po 40 Din kg, za vosek slabše kakovosti pa 34—36 Din kg. Ponudb je dovolj, te pa tlačijo ceno. Take cene plačujejo tudi zadruga v Zagrebu in razni trgovci z voskom po Jugoslaviji. Naš blagovni oddelek je še vedno najsolidnejši kupec za vosek. Ako je blago posebno lepo, ga plačuje celo nekoliko dražje. Ne pozabimo tega.
Pa bomo le dobili čebelarsko zadrugo! Vse kaže, da bo naše društvo primorano izpreme-niti blagovni oddelek v zadrugo. Do tega nas bodo prisilili veliki davki, ki jih bo moral odslej blagovni oddelek plačevati. Da se temu izognemo bo odbor Osrednjega društva že v kratkem odločal, kako naj se preuredi blagovni oddelek.
Ali so na pravi poti tisti, ki zahtevajo ustanovitev čebelarske zadruge za razpečavanje medu slovenskih čebelarjev? Že ponovno sem na tem mestu opozarjal, da si ne delajmo pretiranih nad, ker zadruga ne bo mogla naprav-ljati čudežev. Mnogo se govori in piše o prodaji medu, nihče pa ne pove, kam naj bi ga prodajali. Dokler tega ne vemo, se mi zdi agitacija za zadrugo boj z mlini na veter. Predvsem moramo najti tržišča za med. Teh pa ne bomo iskali doma, marveč kvečjemu v inozemstvu. Tam so se pa razmere v zadnjem času tako poslabšale, da bi mogli med prodajati le po skrajno nizkih cenah, ki niso v nikakršnem skladu z našimi velikimi produkcijskimi stroški. Ajdovca ne bi mogli spečati niti po 8 Din kg.
Prosim vse »zadrugarje« naj nikar ne begajo čebelarjev s prevelikimi nadami. .. Kdor v sedanjih časih meni, da bi zadruga mogla rešiti slovenske čebelarje, ki imajo odveč medu in ga ne morejo spečati, se zelo moti, vsaij tako jaz mislim.
Vse naše kmetijstvo je v velikanski krizi. V nekaterih panogah (mlekarstvu, hmeljar-
stvu, vinogradništvu) je kriza prikipela do vrhunca in nobena zadruga tu ne more pomagati, ker — je izvoz nemogoč. Edino ta bi pregnal krizo. Isto velja za med. Ne v zadrugi, marveč v propagandi za večjo domačo porabo medu vidim rešitev medene krize in v tem pravcu je treba vztrajno in sistematično delati.
Rešile nas ne bodo obljube, ampak resno delo in živahna delavnost.
Pri tem pa morajo slovenski čebelarji pokazati več dobre volje in veselja do dela ter več zmisla za skupnost, nego so je kazali doslej.
Zadrugarje pa lepo prosim, naj mi povejo, kje leži tista dežela, kamor nameravajo izvažati med. Res radoveden sem na odgovor.
A. B.
Kuntzschev panj, ki so ga po nekaterih krajih Slovenije pred leti začeli razširjati, je doživel v svoji domovini, Nemčiji, popoln polom. Čebelarji ga povsod opuščajo, ker so se prepričali, da na njem nič ni in da so tiste glavne vrline, ki so mu jih pripisovali, n. pr. sanke, vse kaj drugega kakor vrline.
To so spoznali tudi tisti naši čebelarji, ki so se pred leti ogrevali za ta panj, Pa so lepo tiho s svojimi slabimi izkušnjami. Kaj bi svoje zmote prikrivali, saj smo vsi zmotljivi in nas šele spoznanje zmot spravi na pravi pot. Naj reče kdo, kar hoče: A.-Ž. panj čaka še sijajna bodočnost.
Solidno izdelani panji pokažejo šele z leti notranjo vrednost. Nedavno sem se spomnil starega A.-Ž. panja na žlebičje, ki sem ga pred davnimi leti dobil od g. Žnideršiča. Med sna-ženjem sem na svoje začudenje ugotovil, da je v vsakem oziru brezhiben. Les zdrav skozi in skozi! Bil je že takrat popolnoma suh, ko je bil pod mizarjevimi rokami, kajti niti ene reže ni opaziti na njem. Mere so do lasu natančne, izdelava skrajno solidna. Najbolj sem se pa čudil njegovi preprostosti. Marsikaj enostavnega smo tekom let zamenjali z »izpopolnitvami«, ki se pa niso obnesle.
Kdor naroča nove panje, naj pazi bolj na suh, zdrav les in solidno delo, nego na razne igračke.
Nov način dodajanja matic. Avstralski čebelarji denejo v tenko papirnato vrečico matico in nekoliko čebel in vtaknejo zaprto vrečico med dva zaležena sata. V dveh urah čebele matico osvoibode.	Leipziger Bztg.
Kako napravimo sladkorno testo za pitanje prašilčkov? Pol kilograma medu in dva kilograma sladkorja mešamo in gnetemo toliko časa, da dobimo testo, ki je skozi in skozi enakomerno. Testo je uporabno tudi kot hrana pri pošiljanju matic.
Nova slovenska čebelarska knjiga na vidiku. G. Fr. D. Jug, odličen sotrudnik »SI. Č.«, je spisal novo čebelarsko knjigo. V njej je zbrano vse, kar je treba vedeti naprednemu čebelarju.
Mohorjeva družba je sklenila, da knjigo založi. Knjiga izide 1. 1932. Vsebina rokopisa je v vsakem pogledu brezhibna.
Tema vrhniških čebelarjev. Prišel je nedavno kupec in pokupil od njih ves med po prav krščanski ceni. Vrhnišiki čebelarji so seveda med radi prodali in si sedaj zadovoljno manejo roke. Pri njih ni medene krize, za vse druge čebelarje se pa ne brigajo, kvečjemu kadar so v iboju za k^ko pasišče. Ne zavidajmo jim, kajti tudi ta kupčija bo kolikor toliko v prid ostalim čebelarjem, ker bodo svoj med lažje spečali. Čim manjše so zaloge, tem večja bo cena.
Nove pločevinaste posode za med za nadrobno prodajo bo v kratkem imel v zalogi naš blagovni oddelek. Posode bodo kaj lične, iz pozlačene pločevine, praktične in, kar je glavno, poceni. Tudi nove lične etikete so že izdelane.
Iz okolice Brežic. »Čudno se mi zdi, da se iz našega »kota« nikdar nihče ne oglasi v »SI. Č.«. Ni nas tukaj baš tako malo čebelarjev, nasprotno se veliko zanimamo za to panogo kmetijstva. Glede pašnih razmer menda tudi nismo na zadnjem mestu. Če nam vreme pokvari pomladansko pašo, se zanašamo na ajdo, ki jo tukaj ljudje jako sejejo. V bližnji okolici pa je tudi pomladanska paša dobra. To kaže lahko že to, ker čebele izredno roje. Poznam čebelarje, ki so iz kranjiča dobili po 4—6 rojev! Kolikor nas je čebelarjev, toliko je menda vrst panjev, v katerih čebelarimo. Nekateri čebelarji si kar sami ustvarjajo take, kakršnih najbrž nibče nikjer nima.
Pa kljub temu se uveljavlja najbolj A.-2. panj. Da se ga mali čebelarji ne oprimejo bolj, je menda krivo to, ker jim je predrag.
Med tukaj lahko vnovčujemo. Pred nekoliko leti so ga neki bližnji čebelarji prodajali celo po 30 Din kilogram na drobno.
Kar pa tukaj zelo pogrešamo, je pa čebelarska podružnica. Kakor sem že omenil, nas je čebelarjev precej, kakor v mestu tako tudi v bližnji okolici in bi ustanovitev podružnice pozdravili gotovo vsi zavednejši in naprednejši čebelarji. 2e glede nabavljanja čebelarskih potrebščin bi bil odobro, da bi bili organizirani, ker bi prihranili mnogo poštnine, če bi naročilo več čebelarjev skupaj, kakor pa se-
daj, ko naročujemo potrebščine vsak zase in iz vseh krajev in koncev naše domovine. Naj torej zaključim! Če dovolite, g. urednik, povem drugič kaj več.
Nikdar se ne izučimo! Pred letošnjim prevozom čebel v ajdovo pašo sem pregledaval panje, ali imajo zalego v redu. Zadnji panj sem pregledal tik pred kosilom. Črez poldrugo uro sem se vrnil k čebelam in opazil za čebelnjakom na nekem travničku majhen rojiček. Kaj pa to, sem si mislil in začel ta nenavaden roj ogledovati. Opazil sem, da se čebele gnetejo okoli neke matice in že sem vedel, da mi je morala matica s kakega panja na tla pasti, pa so jo lastne čebele pozneje našle. Priprl sem jo v matičnico ter premišljeval, iz katerega panja je. Naglo sem ga našel, ker jo je že razburjeno iskal. Prislonil sem matičnico na sate. Čebele so se v curkih začele pomikati proti njej. Matico sem takoj nato spustil med dva sata in segel po okencu, da ga dam v panj. Takrat pa opazim, da je padel iz ulice klobčič čebel na panjevo dno. Urno sem ga brsnil k sebi in ga razkopal. Pa sem našel sredi — že mrtvo matico. Bil sem zelo osupel, kar je razumljivo, ker so čebele matico umorile tekom četrt minute. Kaj takega se mi še ni pripetilo.
Stvar si razlagam takole. Matica je na zraku izgubila svoj duh in jo čebele niso takoj »spoznale«, pa so jo v razburjenju umorile. Panj sem prihodnji dan pridružil sosednjemu.
Torej — previdnost tudi v takih primerih. Matico imejmo priprto nekoliko ur, da se čebele pomirijo.
Grozno maščevanje. Ljubljanski dnevnik »Jugoslovan« je pred nekoliko dnevi poročal, da je nekdo v Št. Lovrencu na Dravskem polju zamašil čebelarju Francu iz Slovenske Bistrice 40 panjev čebel, da so se vsi zadušili. Franc je pripeljal čebele v ajdovo pašo. To pa nekomu ni bilo všeč in maščeval se je na naj-ostudnejši način: zadušil je čebele. Orožniki iščejo krivca.
Ta primer je v sramoto vsem slovenskim čebelarjem in dokazuje, kam vodi slepa strast. Storilec mora biti vseskozi pokvarjen človek brez duše in srca, sicer ne bi segal po tako nečloveškem sredstvu, da se znese nad tujim čebelarjem. Sto in sto tisoč nedolžnih čebel je moralo umreti strašne smrti zaradi sirovega človeka, ki ni vreden, da ga solnce obsije.
Iskreno želimo, da bi se orožništvu posrečilo izslediti morilca čebel in da bi ga zadela najstrožja kazen.
Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč.
Cenik čebelarskega orodja in potrebščin,
blagovnega oddelka »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani«, Vošnjakova ulica 4, nasproti vrta gostilne pri Novem svetu, veljaven od 1. avgusta 1930 za društvene člane!
Št.
1
la
2
3
4
5
6 6a
7
8 9
10 lOa 11 1 la 12
13
14
15
16
17
18
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
38
39
40
41
42
43
Predmet
A. Panj in njega deli.
A.-Ž. panj z 9 satniki in verando, najsolidneje izdelan..........
A.-ž. panj z 10 satniki in verando, najsolidneje izdelan..........
Kovinski deli za A.-Ž. panj:
Palica, napol jeklena, pocinkana, 38 ali 40 cm . . Nosilec za matično rešetko ...,,,.,,
Tečaj (pant) za vrata.............
Tečaj za brado................
Mreža, žična, pocinkana, za 1 okence..........
Mreža, žična, za okenca, pocinkana, m-'............
Zapah za okence . . . .........
Polzaporica, manjša, za zaklopnico...........
Polzaporica, večja, za vrata.............
Matična rešetka, nemškega fabrikata prve vrste, za 1 panj
Matična rešetka, nemškega fabrikata prve vršite, m®........
Matična rešetka, nemškega fabrikata druge vrste, za 1 panj ........
Matična rešetka, nemškega fabrikata druge vrste, mJ
Matična rešetka sestavljena iz kovinskih palčic, 24X13 cm.......
Kvačice, pocinkane, I kg............
Razstojišče iz pločevine namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov
Satnik za A.-Ž. panj, nezbit...........
Zapah za žrelo, kovinski, enostranski.....
Zapah za žrelo, kovinski, dvostranski..........
Zapah za žrelo, lesen, s peresom (sistem »Trink«)........
Kovinski deli za A.-Ž. panj so:
6 kom. št. 2, 2 kom. št. 3, 2 kom. št. 4, 4 kom. št. 5, 2 kom. št. 6, 4 kom št 7 2 kom. št. 8, 1 kom. št. 9, 1 kom. št. 10 ali 11, ali 2 kom 8 kom. št. 14.
št. 12, yt kg št. 13, ali
B. Pripomočki za pomirjenje čebel, oziroma za varstvo proti piku.
Brizgalna za roje, izredno močna..........
Razpršilnik za vodo, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo
Čebelarsko pokrivalo (kapa) iz žične mreže, s tkanino......
Čebelarsko pokrivalo (kapa) z žimnatim vložkom......'
Pajčolan...........
Pajčolan z žimnatim vložkom ...........
Čebelarske rokavice..........
Čebelarska pipa (Dathejeva) ...........
Kadilnik na meh..........
Samokadilnik »Vulkan«.........
Euskol, kadilo za čebele, zavojčelk.........
C. Satnice in potrebščine za žičenje.
Deščica za pritrjevanje satnic............
Kolesce za utiranje žice .........
Luknjač (sitrojček) za napravo luknjic v satnike......
Svetiljka za zalivanje satnic in gretje kolesca (»Gratze«)
Šilo za vrtanje lulknjic..........
Žica, najfinejša, originalen, pločevinasti zvitek......
Cena
Din
290 310
1 I 1
4
35
14
140 8 75 10 16 2 1 2 2 1
120 28 40 46 30 40 60 60 75 130 6
5 18 55 42
3
6
50 50 75
75 25 50
50 50
50
Št.	Predmet	Cena	
		Din	P
44	Žica, fina, domačega izvora, 1 vreteno.................	4	
45	Satnice, 1 kg..........................	65	—
46	Satnice v zameno za vosek, 1 kg, odštevši kalo..............	10	—
	D. Pripomočki za delo v panju in izven njega.		
51	Klešče ?a A.-Ž. panj........................	28	—
52	Klešče za prečno satje .......................	25	—
53	Zaklopna kožica za odlaganje satov..................	40	—
54	Sipalnik »Ideal« (»Stojkovič«) za A.-Ž. panj...............	110	—
55	Sipalnik, lesen za A.-Ž. panj, za 9 ali 10 satov..............	25	—
56	Strgulja za snaženje A.-Ž. panja....................	10	—
57	Omelce za čebele.........................	S	—
	E. Potrebščine za pitanje.		
65	Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine..................	16	—
66		8	—
67	Podstavek, odprt, za »Gerstungov« balon................	8	— '
68	Podstavek, zaprt, za »Gerstungov« balon................	10	—
	F. Matica.		
73	Barva za označevanje matic (garnitura štiri barve) .............	18	—
74	Matičnice (kletke) raznih vrst........... od Din 2-— do	10	—
75	Matičnice s predelom za hrano, za razpošiljanje po pošti...........	3	—
	G. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska.		
81	Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja................	135	_
82		24	_
83		10	-
84		10	-
85		950	_
86	Posoda za med, pločevinasta, za kg.................	3	_
87	Posoda za med, pločevinasta, za 1 kg.................	4	
88	Posoda za med, pločevinasta, za 2 kg.................	7	_
89		10	-
90		38	_
91	Posoda za med, pločevinasta, za 25 kg, znotraj vernirana..........	40	_
92	Čistilnik za med z dvojnim sitom...................	130	_
93		60	-
94	Stekleničica za pošiljanje vzorca medu.................	3	_
95	Topilnik za voščine........................	80	—
	H. Razno,		
101	Gonilo za točilo, najnovejšega sistema (tip Gratze)............	200	_
102	Železo, povprečno, za gonilo (tip Gratze) ................	30	—
103	Štula, odtočna..........................	' 60	_
104	Odvijač za vijake.........................	3	—
105	Garnitura za zabijanje kvačic (šablone in zabijač) .............	24	—
106	Tehtnica za opazovalni panj .....................	1100	—
P. n. podružnicam izven Ljubljane, ki bodo naročale čebelarsko orodje in potrebščine za svoje člane, se bo pri večjem naročilu priznal primeren popust, da bodo stroški za pakovanje in prevoz manjši.