K njiga Romi na S lovenskem ie delo, ki s svo jo vseb insko in s troko vn o ter znanstveno pog lo b ljen o s tjo in d o ku m e n tiran o s tjo p reds tav lja tem e ljno de lo . Nanj se bodo m ora li nas lo n iti vs i t is ti, ki jih s kakršnega ko li v id ika zan im a jo Romi v naših h itro se sp rem in ja jo č ih po g o jih dela in ž iv ljen ja . Z a to bo kn jiga dobrodošla tud i vsem geogra fom . M ilan N atek Marija Makarovič, Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem. Založ ila G oren je- M uta — tova rna po ljede lskega o rod ja , km etijsk ih s tro jev in liva rsk ih izdelkov, L jub ljana 1979, 205 s tran i. Tud i o b like in nač in i ž iv lje n ja podeželskega p reb iva ls tva so na jbo lj neposre­ den odm ev na jra z lične jš ih sestav in geogra fskega oko lja . V njih se neposredno pre ­ p le ta jo odnosi med p ro izva ja ln im i sredstv i in p ro izvodn im i s ilam i. Tehno loške sp re ­ m embe, ki so pogojene z nap redkom in razvojem p ro izva ja ln ih sil, vnaša jo nove p r­ v ine tud i v ž iv ljen je km ečkih nase lij in n jihovega p reb iva ls tva . Podoba je, da m eha­ n izac ija km etijs tva postopom a sp rem in ja tud i nekdan jo č lovekovo eks is tenčno na ­ vezanost na km ečko zem ljo . Z a to mu posta ja zem ljiška posest čeda lje bo lj sam o ena izmed m nogih današn jih p ro izva ja ln ih dobrin . S tem pa spoznavam o, da je tud i na podeže lju č u tit i čeda lje m očne jšo od tu jenos t. Ta se ne po jav lja sam o med d ruž inam i ozirom a posam eznim i gospodars tv i, tem več predvsem med č lovekom in zem ljo te r dom ačijo . O snovni e tno lošk i izs ledki p roučevan ja o b lik in s is tem ov m edsebo jne pom oči na vasi na S lovenskem so tud i za geogra fa izrednega pom ena. M ars ikda j m orem o še le na n jihov i osnovi do je ti vsakd a n ji u trip in p rep le tenos t dela in ž iv ljen ja km eč­ kega nase lja ko t č is to sam osto jne in zaokrožene soc ia ln e in p ro izvodne enote. Vse do nedavnega so narava in znača j km ečkega dela pogo jeva li ob ilica ljud i po km etijah , p rep rosta , večinom a na dom u izdelanem o rod ju s loneča te h no lo g ija ob ­ de lovan ja zem lje in p rede lovan ja p ride lkov te r sam ooskrbna usm erjenost dom ačij. V e liko š te v ilo po km etijah živečega p reb iva ls tva je b ilo sposobno, ob pom oči vp rež­ ne ž iv ine, ročno obde la ti zna tno večja km etijska zem ljišča ko t danes. Pri tem m oram o upošteva ti, da je b ila z vsakim novim km etijsk im orod jem in s tro jem , ki sta se p riče la uve lja v lja ti, na novo p revrednotena do tedan ja fu n kc ija in p ro izvodna nam em bnost km etijskega zem ljišča . N ekdan jo in današn jo sosedsko pom oč na s lovenskem podeželju, kako r tud i vz roke za n jeno razraščan je in upadan je v zadn jih dese tle tjih podrobne je razč le ­ n ju je dr. M. M a k a r o v i č e v a v om enjen i kn jig i, š tu d ija je nasta la v le tih 1973— 1977, in s ice r na pod lag i večjega š tev ila m onog ra fsk ih raz iskovan j o m ed­ sebo jn i pom oči na podeželju. V kn jig i op isane ob like vza jem ne pom oči na vasi s lo n ijo na p ro u č itva h nas ledn jih nase lij: N edelica in Jeruza lem v severovzhodni S loven iji, Ze lenbreg pod S tro jn o na Koroškem , S tu d o r v Boh in ju , Šm ihel pod N a­ nosom, Pregara na Koprskem , Predgrad v P o ljansk i do lin i ob Ko lp i in O rehovec pri Š en tje rne ju na D o len jskem . V le tu 1976 je p reuč ila m edsebojno pom oč še v Buče- čovc ih p ri L ju tom eru te r v L ibn i pri K rškem . V kn jig i pa so upoštevan i tud i rezu l­ ta ti p rouč itev vza jem ne vaške pom oči v Zdenski vasi v D obrepo ljah , ki jih je o p ra ­ v ila A. N o v a k o v a iz K ran ja . R azlične so (bile) o b like m edsebojne pom oči na s lovenskem podeželju. Na prvem m estu je m edsebojna pom oč pre težno de lovnega znača ja . Posam ezna g o ­ spodars tva si pom aga jo med seboj ob raz ličn ih km ečkih op rav ilih , in s ice r na pod lag i ta ko jšn je a li kasne jše v rn itve pom oči p ri enakem a li podobnem delu (npr. se jan je , žetev, m lačev, o ran je , g radn ja ), da lje na pod lagi p o v rn itve izposo jene ž iv i­ ne (prip rega), o rod ja a li s tro ja . Izredno razv ita je m edsebojna pom oč, ki jo posa­ m ezn ik a li ce lo tn o nase lje izkazu je bod is i posam ezniku a li skup in i vaščanov ob e lem en ta rn ih nezgodah a li bo leznih, o s ta re lim in osam>ljenim vaščanom itd. V kn jig i so o risan i g lavn i in na jpogoste jš i sode lavc i, ki se vk lju ču je jo v vza jem no vaško pom oč. Pri tem so s posebno pozo rnos tjo o risana ženska, m oška, o troška a li m ešana dela, ki te rja jo ljud i raz ličn ih spo lov in s ta ro s ti. A v to rica nas seznani z ob likam i in nač in i dogova rjan ja o m edsebojn i pom oči, ka ko r tud i o u re jan ju , op rede ljevan ju in v redno ten ju te pom oči. Dr. M. M akarov ičeva podrobno razč len ju je tud i dan ašn ji obseg sode lovan ja na podeže lju in op isu je posam ezne ob like vašk ih skupnos ti (npr. skupnos t sosedov, so rodn ikov, bo trov , povab ljencev ob s lovesnos tih a li ž iv lje n jsk ih m e jn ik ih itd.). Zelo raz ličn i nač in i km ečkega dela še danes pogo ju je jo , da se oh ran ja a li pa ce lo na novo vzpos tav lja m edsebojna pom oč med km ečkim i gospod in js tv i. To pogo ju je jo p reb iva ls tvene razm ere, la s tn iš tvo p ro izva ja ln ih sredstev, km etijska tehno log ija , d ružabno-zabavn i nag ib i itd . Med pom em bnim i raz log i, ki sp re m in ja jo in ce lo k rha jo m edsebo jno pom oč na podeže lju , a v to rica našteva naslednje: p ro d o r m e­ h a n izac ije v km e tijs tvo in novi nač in i in o b like km etovan ja , zapos lovan je km ečkega p reb iva ls tva v in d u s tr iji, p o m a n jka n je m ladih ljud i na podeže lju te r sp lošno rah ­ lja n je m edsebo jn ih vezi in odnosov na vasi. S kra tka , m edsebojna pom oč na po ­ deželju je na jbo lj s tva rna in ure jena vaška tra d ic io n a ln a d ružbena, čeprav nena­ p isana in s titu c ija (s tr. 71). Delo je izrednega pom ena tu d i za pod ro č je a g ra rn e geogra fije . O dkriva nam p rav t is te vzvode, ki nam pom aga jo spoznati vsakdan ji u trip podeže lskega dela in ž iv lje n ja . To se mi zdi še to lik o pom em bneje, ke r so p o g la v itne ob like in nač in i ž iv ­ ljen ja neposredno vp liva li na fiz io g n o m ijo podeže lja . Obenem pa nam kn jiga dr. M akarov ičeve vsa j posredno nakazu je tud i razpad raz ličn ih o b lik a v ta rk ije , ki so | 0 p ogo jeva li tržna p reusm eritev km etijs tva , p ro d o r m ehan izac ije in kem izac ije km e­ t ijs tva itd. M nen ja pa sem, da je g lavna p o m a n jk ljivo s t dela v samem izboru »vzorčn ih naselij« . Za nas bi b ilo izrednega pom ena, da bi dob ili tud i tako podroben vpog led v m edsebo jno pom oč v km ečk ih nase ljih , ki so na ravn inah , pa v b liž in i s ta rih a li novih m estn ih a li in d u s tr ijs k ih nase lij. P rep ričan sem, da bi m ogli še le potem z ve liko več jo trd n o s tjo in u p ra v iče n o s tjo p re d s ta v iti m edsebo jno pom oč na S lo ­ venskem . Čeprav so v sk lepnem delu kn jige podane osnovne z n a č iln o s ti vza jem ne pom oči na vasi, pa im am čeda lje m očne jš i v tis , da so te ka ra k te r is tičn e večide l le za odm akn jena h ribovska nase lja . Navedba lite ra tu re je tu in tam površna in po ­ m an jk ljiva . Tud i med besedilom je o s ta lo več tis ka rsk ih napak. M ilan Natek Jože Marinko, Razvoi in revitalizacija slovenske vasi. M etodo log ija v redno ten ja in spre jem an ja izhod išč za re v ita liza c ijs ke posege v ru ra ln ih nase ljih . Izdala Fa­ k u lte ta za a rh ite k tu ro , g radbe n iš tvo in geodezijo U niverze E. Karde lja , L jub ljana 1979, 202 s tran i. Č eda lje v idne je se uve ljav lja spoznanje , da p re d s ta v lja jo km ečka nase lja s p r i­ pada joč im zem ljiščem vred enoten soc ia ln o -g o sp o d a rsk i organ izem , ki ima v po­ sam eznih d ružbeno -gospoda rsk ih s is tem ih raz ličn o ve ljavo . Podoba je, da se je večje zan im an je za naše podeže lje p riče lo še le z uzakon jen im i sm ern icam i p o lice n ­ tričnega razvo ja SR S loven ije , ko posta ja sm otrne jše g o spoda rjen je s p ros to rom in n jegovo va rova n je za km etijske nam ene ena izmed osre d n jih poudarkov našega do lgo ročnega razvo ja . Z a to ni p resene tljivo , da se je p riče lo v zadn jem dese tle tju zan im an je za naše podeželje, n jegova nase lja in za n jegovo p reb iva ls tvo . Poleg že tra d ic io n a ln e g a p roučevan ja , ki so ga nam en ja le podeže lju posam ezne s troke (npr. geogra fija , zgodov ina , e tn o log ija ), posega jo v novejšem času na n jegovo p od ro č je še š te v iln e d ruge s troke . Med n jim i ve lja še posebej p o u da riti soc io log ijo in a rh ite k tu ro . Tud i p riču jo če delo, ki je b ilo nap isano ko t m ag is trska na loga v o kv iru in te rd isc ip lin a rn e g a pod ip lom skega š tu d ija u rba n is tičn e g a in p rosto rskega p la n ira n ja na fa k u lte ti za a rh ite k tu ro , g radben iš tvo in geodezijo v L jub ljan i, je neposreden izraz pog lob ljenega in ka r se da em p iričnega spoznavan ja š tev iln ih sestav in , s ka te rim i je m ogoče o p re d e liti in o v re d n o titi posam ezno km ečko na ­ selje. N eenakom ern i razvo j, kakršnega dož iv lja S loven ija z nag lo in d u s tr ia liza c ijo in d eagra rizac ijo , je spodbud il a v to rja kn jige , da se je lo til š tu d ija s lovenske vasi z dveh v id iko v : še vedno živ i na našem podeže lju sko ra j tr i pe tine p reb iva ls tva ; ze lo sk rom no so p roučen i p ro s to rska kom poz ic ija in a rh ite k tu rn i spom en ik i pode­ že lja . Vse to p reds tav lja bogato k u ltu rn o ded išč ino , ki je n e lo č ljivo povezana z našo ku ltu rn o p o k ra jin o . S p ro u č itv ijo teh je a v to r želel spoznati osnovne sestav ine