di?E£,N,Stvo in UPRAVA v Gorici v ulici ">va Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. “Prto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
'IZIDE V S A K O SREDO
Poštni 'ček. račun št. 9 - 17768 : — Poštnina plačana v gotovini — Sped. in abbonamento postale 11. Gruppo
Leto Hi. štev. 38
GORICA DNE 17. SEPTEMBRA 1947.
Cena L. 10
OB SPREMEMBI OBLASTI
■Po položitvi ratifikacijskih listin ' -Parizu dne 15. IX. se je med Sloveči, ki pripadejo Rali ji, spremenila oblast.
Novo oblast sprejemamo kot katoličani v duhu sv. vere, ki nas uči, nioramo biti vsaki oblasti po-0rn^, dokler ne ukazuje stvari, ki So prbti na j višji oblasti božji, ^atoliški Slovenci v Italiji bomo ojalui državljani, kakor smo bili Vedno v zgodovini.
Zato pa se nadojamo, da bodo tu-i nove italijanske oblasti spoštovale in ščitile vse naše pravice, ki ftam jih daje božje, cerkveno, dr-ZttVn° in mednarodno pravo.
Nadalje zaupamo, da nove oblasti ne bodo ponavljalo napak, ki so Pravni čut našega ljudstva tako u-s&ule, da so se mnogi dali preslepi-
ti od varljive OF, ki jim je obetala svobodo, in so tako prišli v sedanjo nepopisno nesrečo.
Slednjič prosimo nove italijanske oblasti, naj v pravem umevanju o-bupnega položaja svobodoljubnih in zato preganjanih Slovencev, ki so pribežali na to ozemlje — ter z bistrim pogledom na bodoči razvoj mednarodnih odnošajev s krščansko širokogrudnostjo to žrtve svetovnih dogodkov sprejmejo in podpirajo, zaupajoč, da se bodo tozadevno žrtve obilno obrestovale.
Naj nova doba italijanske oblasti na tem ozemlju dokaže, da se plemeniti italijanski narod no istovati s fašizmom, kakor se tudi slovanstvo ne sme istovetiti s komunizmom ampak je le žrtev te največje zablode in obenem svarilo za ves kul turni svet.
Papež Pij XI. o nalogah Cerkve in katoliškega sveta
Papež Pij XII. je v nedeljo popoldne govoril na trgu sv. Petra ob priliki proslave 25-letnice ustanovitve italijanski KA 50.000 možem in nepregledni množici drugih vernikov, kakršne v zgodovini ver skih manifestacij še ni bilo, o njihovi dolžnosti sodelovanja pri duhovnem preporodu družbe in o dolžnostih vpliva na družinsko in duhovno življenje, ki je danes bolj kot kdaj potreben. Danes je čas preizkušenj. Smo v trdi tekmi, o kateri govori apostol sv Pavel. Živimo v času skrajnega napora in je samo še nekaj minut, ki pa so odločilne Sv. oče je potem prešel na našte vanje sledečih točk, na katere se mora usmeriti vsa aktivnost KA.
1. Verska kultura, da se poglobi znanje resnic naše sv. vere.
še vedno sodobno?
V današnji zmedi pojmov in na-"0l'°v se lahko tudi vernemu človeku veusih vsili vprašanje: Ali je kr-^astvo na vsej črti še vedno sodobno? Ali ni v tem ali onem vpra-staju,
recimo v socialnem ali poli-itaein, že okorelo in zastarelo1? Ali Sti £a naj še vedno dosledno držimo?
Kaj zastareva?
flogo reči in mnogi nazori prej
M:
ali
slej zastarijo; nastanejo, pojejo splošno moderne, nato pa j|aidejo v zaton in pozabo. Obleka,
1 •ie bila pred leti moderna po vzorčastih okraskih Maga in pto , f°ju, j« danes zastarela. Orodje,
1 ga je obrtnik pred davnimi leti * Veseljem rabil, se je danes inora-0 Umakniti novejšemu, boljšemu. ^Poslovna knjiga, ki obravnava vPraŠanje, ki je pred prvo svetovno Vojno vznemirjalo človeško srce, je ^daj postala nezanimiva, ker nas ^nimajo druga življenjska vprašaja. Socialni nauk, ki je dobro ^fiPjal gospodarstvo v dobi cehov, ®au©s nima več pomena. Oelo ta ona cerkvena pobožnost jo sodobna lahko za eno dobo, ako nam-želi Cerkev z njo pravilno reši-j* Uj usmeriti zadevo, ki prav ta ^'at vznemirja ljudstvo; ko bo ta ^eva minula, se bo nehala tudi a oerkvena pobožnost, — kakor so ‘U(U postali nesodobni ali so se že *ar razšli n. pr. samostanski redo-v*> ki so' si stavili kakšno posebno halogo in so jo tudi že izvršili, reoi-razni viteški redovi. — Vse, ar ima svoj izvor v menjajočih se Vnanjih prilikah ali v spreminjajočih se človeških željah in potrebah: vse to postane sodobno in mo-Cerno, potem pa zastari in okori.
Kaj ostane vedno sodobno ?
. Sredi -teh bežnih stvari, nazorov lz 'stremljenj pa stoje kakor granitih skale v valujočem morju resnice,
1 so vzvišene nad kraj in čas, ki so j ^®dao enako sodobne in ki nikoli zastarajo. Resnica, da je tri in sedem, je vedno enako pravil-in moderna. Kdor so bo pri zidaki hiše oprijel trditve, da je tri in šest, bo kmalu stal pred Jahtnimi razvalinami. — Besnica, a "ima človek dušo, ki je neumriji-bo vodno zelo sodobna. Ako ?amreč opazujem tako avana du-?eVna dejanja, spoznam, da so ne-popolnoma drugačnega, kakor s° telesna dejanja; mora jih torej jj°v»očiti in nositi neko počelo, ^a, k,i j0 nekaj popolnoma družnega, kakor je pa človeška telo.
slovje. — In vedno bo sodobna in moderna zahteva: Ne laži, ne pomagaj si z lažjo! Go namreč pomislim, kakšen namer, ima človeški govor in kako ga laž grdo zlorablja, moram reči: Ni ga kraja in ga ne bo časa, ko bi bila laž dovoljena, pravilna in sodobna. — In tako dalje.
Ali ni torej naš šibki um vendarle nekaj čudovitega, ker more, četudi jo navezan na kraj in čas, spoznavati resnice, ki so vzvišene nad menjavo časa in razmer?
Kaj moramo šele reči o resnicah, katerih ni spoznala človeška pamet, ki se končno lo lahko zmoti
marveč nam jih jo razodel Bog, neskončna Resnica, ki se no more zmotiti in nas no moro prevar iti! Kako je vsaka od Boga razodeta resnica večno veljavna, sodobna in važna! Kako je vedno sodobno krščanstvo; kako jo vedno moderna Cerkev božja, ki vso božje razodetje nezmotno oznanja in razlaga!
ker duša nima delcev, da bi mo-^ 1 v nje razpasti, bo vedno’ trajala . celoti in bo torej neumrljiva, ka-°r to podrobneje dokazuje duše-
NOVI DOKAZI
popisoma prti« rešili! ipljija Jnlijsks Krape
Sprememba mej v Julijski krajini se je izvršila v znamenju splošne nezadovoljnosti obeh narodov na tem ozemlju.
L Slovenci, ki pripadejo F. L. R J., so skoro vsi potrti, tudi taki, ki so morali vpiti:	»Hočemo Tita!«
Tisoči pa so v obupni žalosti in z grenkimi solzami zapustili svoje domove ter se podali v mrzlo tujino z mračnim pogledom v bodoč noot; ni begunca, ki ne bi zapuščal svojega domr, lo v skrbi za svoje golo življenjo 2. Italijani kažejo svojo nezado voljnost z besnim sovraštvom proti Slovenjem. Ob demonstracijah so pokazali, da ne sovražijo le slovenskih komunistov, ki so zagrešili toliko zločinov proti Italijanom in še več proti Slovencem samim, — ampak tudi do nedolžnih slovenskih žrtev rdečega nasilja Pokazali so, da nočejo pravičnega in mirnega sožitja s Slovenci v italijanskih mojah. Upajmo, da gre le za mladino, ki so jo nahujkali najbolj ne strpni motilci miru med narodi.
Ti dve dejstvi sta pokazali vsemu svetu, da ZN še niso našli za Julijsko krajino tiste rešitve, ki bi mogla uspešno zavarovati trajen dn pravičen mir na tej tako občutljivi točki svetovne politike.
Zato bodo morali državniki in diplomati ZN še in še misliti na tisto rešitev, katero mnogi tuširan Oceana in onstran njega tako močno priporočajo in led bi izključila vsakj tekmovanje med Jugoslavijo in I talijo ter obenem zagotovila Slova nom in Italijanom na tem ozemlju tisto enakopravnost in vse tiste svoboščine, ra katere so so borile v&e resnično demokratično sile sve ta.
Ali ni naša zemlja nekaj silno stalnega? Zgodovina gre preko nje, zemlja pa ostane ista. Ali ni nekaj zelo stalnega to božje sonce, ki ob-t-eva okoli njega se sukajočo zem ljo, samo pa (vsaj navidezno) stoji in miruje? In kako stalno in enako nuerno se nam zdi gibanje zvezd na nočnom nebu; zvezdoslovec točno ve: ob tej uri in minuti se bo tam, in tam pokazala ta in ta zvezda. — Pa je vendar bil Nekdo, Kristus, ki je z brezprimerno samozavestjo zaklical: »Nebo im zemlja bosta pre šla, moje besedo pa ne bodo prešle.« Vedno bodo imele polno veljavo in polno moč. Od človeka pa zavisi, ali so za Kristusovo besede, za krščanstvo, zmeni ali no; ali v njegovi luči gleda, presoja in uravnava dejanja in dogodke, ali jih ne. Samo v tej božji luči se pravilno vidi in pravilno hodi.
2. Posvečevanje nedelj in praznikov, ki morajo postati spet dnevi Gospodovi, dnevi češčenja in molitve, dnevi sv. maše, premišljevanja, zbranosti in veselega snidonja v družinskem prisrčnem krogu. Naj ne bodo ti dnovi po trdem in poštenem delu v tednu dnevi greha.
3. Rešitev krščanske družino s tem, da damo domačemu ognjišču in vzgoji mladine krščanski značaj
4. Socialna pravičnost, poudarjajoč, da je pot rešitve socialnega vprašanja edinstveno označena v načelih katoliške Cerkve.
Zato si ni potrebno izmišljati varljivih in neprimernih rešitev in slediti krivim slepilom. To, po čemer morate težiti, je najpravičnejša razdelitev dobrin, ki je in ostane vedno važna točka v programu katoli škega socialnega nauka.
Ni pa ne socialno ne gospodarsko ne pravično, če niso zemeljske dobrine da gotove mero neenako raz deljene. Toda Cerkev so upira na-grmadenju teh dobrin v rokah samo nekaterih bogatinov, medtem ko so velike množice obsojene na bedo in gospodarske razmere, ki so človeka nevredne.
Neka najpravičnejša razdelitev bogastva je torej drugi socialni cilj. ki jo vreden naših naporov. Zasledovanje tega cilja pa predpostavlja, da tako posamezniki kot skupnost pokažejo za pravice in potrebe bližnjega isto razumevanje, kot ga imajo za lastne pravice in lastne dolžnosti.
Nazadnje — kot 5. točka — mora biti obnovljen moralni čut: Poštenost, resnicoljubnost v človeškem sožitju in čut odgovornosti za jav no blaginjo.
Končno je sv. oče ob zaključku svojega govora naslovil na ves svet poziv, naj se trudi za resnični in pravični mir, kakor si prizadeva za to veliko dobrino neprestano on sam. Prav odločno jo zavrnil vse one, ki zaradi strankarskih koristi hočejo dolo Vatikana prikazati v napačni luči.
Pospešite dan, jo zaklical sv. oee, v katerem bodo narodi broz izjemo odvrnili od sebo vso boje in spore ter so združili v bratskem objemu, da obvarujejo človeški rod pred novimi neverjetno strašnimi nesreča mi.
Ura ločitve
Goriško mesto se poslavja od svojih okoličanov, ki jim je bilo skozi stoletja središče gospodarskega in kulturnega življenja. Neštete množico deželanov iz cono A in B prihajajo semkaj, da si nakupijo z zadnjem hipu še najpotrebnejših stvari in da se poslove od sorodnikov, znancev, irijateljev. Zdi se, da so dnevi od 12. do 15. septembra veliki tržni dnevi sv. Andreja.. V.ponedeljek 15. 9. bodo zavezniške o-blasti izročile mesto italijanskim oblastem in se umaknile z Morganove črte, jugoslovanske oblasti pa bodo zasedle novo mejo svoje države, kakor jo določa mirovna pogodba. Na ta dan bodo namreč vse prizadete državo položile v Parizu ratifikacijske listine in — naša mala dežela bo razrezana na dvoje. Gorica bo ločena od svojega najbližjega zaledja.
Vrši se pa tudi uov beg premnogih naših ljudi proti zahodu. Kako je prišlo vse drugače, kakor smo želeli mi in kakor so si želeli tudi mnogi naši zaslepljeni nasprotniki!
Tudi mi se poslavljamo od premnogih naših bralcev. Težka nam jo ta ločitev. Oni ostanejo v svoji narodni državi. Priporočamo jim, naj bodo lojalni in /vesti državljani, kak&r so kato liški ljudje, četudi preganjani, vedno bili. Obenem pa naj ostanejo zvesti otroci božji in zavedni katoličani.
Našemu listu so zlobno podtikali, da se bori proti Jugoslaviji kot taki. Tega nismo nikdar delali. Tudi se nismo borili za kake gospodarske in politične interese, ampak smo branili samo interese vere in sv. Cerkve, ki so najvišji interesi vsakega na; roda in vsega sveta. Zato tudi sedaj ob ločitvi ni nič drugega v našem srcu, kot želja, da vsi o-stanemo dobri katoličani in vsak v svojih novih mejah lojalni državljani. Od držav pa pričakuje^ mo pravičnosti in svoboščin, ki so nam jih zagotovile s podpisom mirovnih pogodb.
Česa naj se torej držimo?
»Gospod, h komu pojdemol Besedo večnega življenja imaš.« To izpoved apostolskega prvaka Patra večkrat hvaležno ponavljajmo Kristusu, Sinu božjemu in našemu nezmotneinu Učeniku. In pustimo, naj nam njegov nauk obseva vsako našo misel, vsako našo tiho željo, sleherno našo besedo, sleherno naše dejanje! V svitu Krstusovega nauka prosojajmo tudi vse, lar se na lernlji snuje in dogaja.
Z brezmejno zavestjo o večni sodobnosti in modernosti, važnosti in potrebnosti Kristusovih načel je spreobrnjeni apostol Pavel zapisal versko in nravno zablodelim prebivalcem velemesta Rima: »Ne sramujem se evangelija; božja moč je namreč, v rešenje vsakemu.«
Da, vsakemu je krščanstvo božja luč in božja moč. Tudi nam, ki živimo sredi te zmedo pojmov in nazorov. Kakor je večni Bog vedno sodoben, tako jo vodno sodoben tu di božji nauk, krščanstvo.
Mrtve ribe
Ob ameriški obali so opezili velikanski plavajoči blok mrtvih rib. Elok je dolg 100 km, širok pa 40 km. Ribe so bile tako gosto strnjene, da bi človek lahko hodil po morju kakor sv. Petor.
So li duhovniki odgovorni za zločin v Lanišču ?
Žrtve so zločinci
Komunistična propaganda z na čela dr. Vladimirom Bakaričem, predsednikom vlade P. R. Hrvatske, skuša zvaliti odgovornost za krvavo dogodke v Lanišču na — duhov-i uike. Z nesramno drznim manevrom hočojo prikazati napadano za napadalce, žrtve za zločince. Duhovniki naj bi izzvali ta zločin s kon-ierenco v Pazinu, kjer so baje določili, da ne bodo mogle biti za birmansko botre »cerkvi sovražne osebe«, vojaki jugoslovansko armada ter graditelji mladinsko proge v Jugoslaviji. Tako naj bi bili duhovniki izvajali nasilje nad skupino vernikov, katerim so hoteli preprečiti prejem sv. birme, ter tako kr* šili jugoslovansko ustavo, ki ščiti >; t-vobodo vere in vesti«. Duhovniki tako pravijo — so pri tem zlorabljali svobodo vere v politične na-[ mene, ker so hoteli prikazati komuniste in zgolj civilno poročeno osobe kot nevredno sv. zakramentov, da bi tako odtrgali verne rano [žice od komunistične partije to; od civilnih aktov, ki jih določa af stava.
Ker pa komunisti sami čutijo, da jo prevara preveč prozorna, si zelo prizadevajo, da bi ji dali vsaj videz verjetnosti. To bi se zgodilo, če bi te trditve iznesla kaka »visoka cer-kvena osebnost«, slično kot so storili glede »popolne verske svobode« v Jugoslaviji ameriški iilokoniuui-stični proiestantovski pastorji ter znani aaglikanski protikatoliški »canterburyjski škof«.
Doktor bogoslovja« pere zamorce in »biksa« bele ljudi
S tako zamislijo je stopil urednik komunističnega »Primorsk. dnevnika«, kot sam poroča v štev. s dne 6. sept. 1917, k nekemu »ugleduema duhovniku, doktorju bogoslovja«, da bi se a njim pomenil o dogodkih v Lanišču. »Doktor bogoslovja« je v začetku razgovora ostro obsodil zločiu v Lanišču in dobesedno izja-v?l: »Kar so duhovnikov tiče, mislim, da nimajo pri zločinu nobene krivde.« V prepričanju, da si jo s temi izjavami dul zadostno spričevalo pravovernosti ter si tako pridobil zaupanje vernikov, je prešel k bistvu razprave:	obtožil	jo	du-
hovnike, da so bili »sovzrok kr v ti-
Siran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 38
vi h dogodkov«, ker so v nasprotju s cerkvenim pravom razpravljali, kdo na more biti birmanski boter; očital jim je, da so hoteli biti »bolj papeški kot papež«; označil je konferenco v Pazinu kot »vse graje vredno napako«, ki je marala nujno privesti do usodnih 'posledic.
No bomo raziskovali, ali ni nei-monovani »doktor bogoslovja« le plod urednikove domišljije, če pa ta »doktor bogoslovja« rej obstaja, mu kar najodločneje odrekamo tudi najbolj elementarno poznanje cerkvenega prava, odklanjamo njegove razlage cerkvenih postav ter odločno zavračamo njegove trditve, da niso bili sklepi pazinske konference v skladu s cerkvenim zakonikom.
Krivi tolmač prava
Da ni ta »doktor bogoslovja« preveč domač s cerkvenim pravom, sledi že iz tega, da raba izraz »paragraf« namesto znastveno opredeljenega in splošno rabljenega izraza »kanon«. Nadaljnje njegovo nepo znanje ali zlonamerno potvarjanje cerkvenega prava je razvidno iz naslednjih dejstev:
1.	Iz lažne trditve, da ima cerkveni zakonik le tri kanone, ki govore o birmanskih botrih, medtem ko govori o njih šest kanonov (kan. 793-798), odnosno devet, ako prište-
osebe, ki so vpisane v framosonsko družbo ali v druga društva iste vrsto, ki rovarijo proti Cerkvi (kan. 2335X na pr. formalne komuniste.
Kan. 2294 izrecno ukazuje, da jo oni, ki ga je zadela pravna brez-častnost, onesposobljen, da bi o-pravljal cerkvena častua opravila in mu je treba zabraniti, da bi vršil kako bogoslužno opravilo. Enako je treba zavrniti od izvrševanja bogoslužnih opravil in od častnih cor-kvonih opravil tistega, ki je dejansko brezčasten.
Duhovniki so napravili le svojo dolžnost
Na podlagi navedenih cerkvenih predpisov ugotavljamo:
1. Duhovniška konforenca v Pazinu je bila zakonita, v popolnem skladu s cerkvenim zakonikom.
2. Sklepi, ki so bili sprejeti na tej konferenci, so zgolj aplikacija navedenih kanoničnih odredb. Pripomniti pa moramo, da duhovniki niso niti od daleč izvajali vseh teh odredb, ampak so se domenili, da bodo vernike opozorili samo na najbolj kričeče in da so bodo še pri teh držali najmilejše razlage cer-
jerno še tri druge (kan. 765, 766, 22561, ki tudi urejajo pravo o birmanskih botrih.
2. Iz napačnega navajanja kan. 794 in 795 mesto kan. 795 in 796.
3. Pri navajanju kap. 795, točke
2,	govoreč o predpogojih, da je kdo veljavno birmanski boter, namenoma izpušča pogoj:	»da ni zapisan v nobeno razkolniško ločino.« Sam Bakarič jo namreč očital, da so duhovniki hoteli svojevoljno prepovedati vojakom jugoslovanske arma-ue biti birmanski botri, medtem ko sledi iz te izrecne odredbe, da so sploh nezmožni biti birmanski botri oni jugoslovanski vojaku ki so pravoslavne (razkolniške) in še zlasti muslimanske (nekrščanske) veroizpovedi.
4. Kan. 796 ukazuje, naj se upoštevajo odredbe kan. 766. Ko je naš »doktor bogoslovja« navajal ta ka non, je spet, zlonamerno seveda, iz pustil velevažui predpis: Ne more biti vredno za botra oni, ki je »iz ključen od častnih cerkvenih opravil ali pravno brezčasten, pa brez sodbe... ali drugače očiten hudodelec ali dejansko brezčasten,« (Kan. 766, 2). Izrecno so torej izključeni od cerkvenih častnih opravil, kot biti krstni ali birmanski botri (kan. 2256), vsi oni, ki so: 1. pravno broz-častni, 2. očitni hudodelci, 3. dejan sko brezčastni.
Na osnovi kan. 2293 so brez sodbe pravno brezčastni vsi oni, ki so izrecno proglašeni za take v posameznih slučajih, na pr. kdor oskruni sv. hostije (kan. 2320); kdor oskruni mrliče ali grobovo (kan. 2328); dvobojevniki (kan. 2351); bigami-sti, to je zakonci, ki hočejo skleniti, medtem ko živi njihov drug, nov zakon, pa čeprav samo civilnega (kan. 2356); tisti, ki zagreše javno prešuštvo ali žive v javnem konku binatu (kan. 2357), na pr, oni, ki so zgolj civilno poročeni. Dejansko brezčastni so oni, ki so radi zločinov ali nemoralnega življenja iz gubili ugled in dobro ima pri poštenih in resnih vernikih. Med dejansko brozčastno moramo pač prištevati javne grešnike, na pr. one, ki veliko let ne hodijo voč v cerkev;
kvenih postav, upoštevajoč vse olajševalne okoliščine, ki izvirajo iz razmer kraja in časa
3. Duhovniki, ki so vršili tako samo svojo dolžnost, in to z vso previdnostjo in dobrohotnostjo, ne nosijo najmanjšo odgovornosti za dogodke v Lanišču. To mora priznati vsakdo, ki šo verjame v sv. Cerkev in upošteva njeno zakonodajo.
4. Obsodba pazinske konference ter aretacija preč. g. Ceka in msgr. Ukmarja je kričeče vmešavanje v zgolj cerkvene zadeve, zločin zoper svobodo vero in zoper vršitev verskih obredov ter krivično odvzetje osebne svobodo ljudem, ki so vršili samo svoje versko dolžnosti.
5. Zločin v Lanišču jo torej delo komunistov, plod njihovega sovraštva do Boga in vere.
S ponosom in občudovanjem gledamo na mladega istrskega mučenca Mirka Bulešiča ter z utripajočim srcem sledimo usodi spoznaval-ca msgr. dr. Ukmarja ter drugih duhovnikov, katere bo cerkvena zgodovina prav gotovo štela med krščansko junake, ki so se borili in padali na braniku sv. vere.
Pojasnilo k dogodkom na Brezjah
Senzacionalna vest, ki jo je radio in tisk razširil o Brezjah, največji slovenski božji poti, je dala povod za najrazličnejše govorice. Zaradi spoštovanja do resnice je treba podati stvarno pojasnilo, da bodo mogli ljudje dobre volje prav presoditi, kaj je v ozadju.
»Primorski dnevnik« z dne 24.8. t, 1., opirajoč se na »Slov. poročevalca«, pravi, da so bili ob priliki romanja na Brezje 15. avg. v jutranjk urah raztreseni po Brezjah sovražni letaki, ki žalijo ljudsko demokratično oblast Zaradi te-gu je narodna milica napravila preiskavo tudi v samostanu, kjer je našla orožje, vojaško opremo, tujo valuto...
Komarji niso videli nikakili letakov; tudi romarji iz Gorice, ki so bili tega lne na Brezjah, izpovedujejo drug za drugim, da ni bilo nobenih letakov v bližini cerkve in da je vsa cerkvena dopoldanska pobožnost ob ogromni udeležbi vernikov potekla povsem mirno in lepo.
Popoldne je pa neki možakar iz Lesc pri Bledu pripeljal C hi vina. Ker ni do biti pijače v gostilni, so žejni romarji kar planili po vinu in se v kratkem prav po gorenjsko natreskali. Ker pa možek, ti jo nenadoma pripeljal vino, — kdo ve, iz kakšnega namena in na kakšen načini- — ni hotel več točiti, so nekateri zagrabili gorjače. Nastal je pretep. Takoj se je pojavila narodna milica, ki jo je množica sprejela z vzkliki:	»Živio
kralj Peteri Dol z Titom!«
strašil vrabce s pištolo, za katero je imel dovoljenje. Ce bi jo imel tudi sedaj, ko se je vrnil na Brezje, odkoder so ga z ostalo družino pregnali Nemci 1941. leta,, se ni čudita. Ce bi bil to mlad mož, bi zaradi preproste pištole v današnjih časih ltliko kdo kaj slabega sumil o njem, toda p. Bonaventura je sivolas starček, ki je letos obhajal svojo zlato mašo. Kaj neki bi 74 lelni možiček počel z orožjem in vojaško opremo... P Kdo bi nanj stavil kakšno upanje, da bi sodeloval pri prevratnih dejanjih.
2. Tuja valuta in denar... Naravno! On ie vendar upiavljal cerkveno miloščino. Med njo je pa bilo vedno kaj tujega denarja. Saj na Brezje prihajajo Primorci z hrami, Korošci s šilingi; pred vojno je bil med miloščino denar iz vseh delov sveta. In ker je on oskrboval miloščino, je bilo pri njem seveda tudi nekaj denarja, ki pa ni no njegov ne samostanski. Brezjanska cerkev je namreč škoiijsaa last in od časa do časa je nabrano miloščino vestno oddajal ljubljanskemu škof. ordinariatu. Te pa niti od daleč ni toliko, kolikor mu je podtikajo. V zlatih predvojnih časih ni celoletna miloščina dosegla niti sence enega milijona.
Kaj
j pravijo Amerikanci
o delavcih v Rusiji
To je resnično ozadje dogodkov. Verjetno je, da je milica ta dogodek, — bodisi da so ga uprizorili komunisti sami, bodisi da je prišlo do njega zaradi vse splošne nezadovoljnosti, — izrabila kot opravičilo za preiskavo v samostanu. Nate jo bilo izdano senzacionalno poročilo o p. 1'iancu Bonaventuri .Resmanu.
1. Orožje, vojaško opremo, uniforme naj bi imel. Koliko drži ta očitek, je vsakemu znano, kdor pozna p. Bonaventuro. Njegova osebnost je znana vsej Gorenjski, Štajerski in Dolenjski in še daleč čez mejo. Saj je več kot četrt stoletja dneve in noči presedel v spovednici na Brezjah. Edino razvedrilo, ki si ga je privoščil, je bilo to, da je v ponedeljkih po napornih nedeljah zahajal na bližnjo Dobrčo, doma je pa od časa do časa po-
Ministrstvo dela v Združenih državah Severno Amerike jo izdalo poročilo o položaju delavcev v sovjetski Rusiji. Pri sestavi poročila so sodelovali najbolj merodajni možje v državi Poročilo pravi:
V zadnjem letu so so povišale plače sovjetskim delavcem za 25°/o, medtem ko so se cene dvignile za lG6°/o. Srednja delavska plača jo 500 rubljev na mesec. Temu je treba prišteti šo nadure, tako da zasluži povprečen delavec od 500 do 1000 rubljev na mesec. V primeri z a-meriškim delavcem zasluži sovjetski eno desetino, kajti ameriški delavec zasluži 50 dolarjev na teden.
Najbolje plačani delavci v Sovjetski Rusiji so tisti, ki so zaposleni pri težki industriji in v premogovnikih. Najslabše so plačani tekstilni delavci. Tehnik dobi dvakrat več kot delavec; državni uradniki 10 do 20 krat več. »Stahanovei« zaslužijo tudi do 400 krat več kot navadni delavci.
Za navadnega delavca je zelo težko živeti s 500 rublji na mesec, čeprav kupuje v zadrugah, kjer pa je vse na izkaznico.
V Rusiji so tudi trgovino, kjer sl je mogočo nabaviti reči, ki niso na izkaznice. Toda cene v takih trgovinah so za delavca veliko previsoke. V teh trgovinah lahko kupiš kožuh, radio ali karkoli ti srce poželi, ampak imeti moraš denar. Toda polog tega moraš imeti še izkaznico o »prednosti«, kajti blago v takih trgovinah je določeno predvsem za uradnike in tehnike.
Razlika v cenah med zadrugami ii. temi skladišči je velikanska. N. pr. kožuh, ki v zadrugi stane plačo dveh mesecev, stana v skladišču plačo celega lota. Tudi novi način premij, ki ga je uvedla država lansko loto, ko jo določila posebno nagrade tistim podjetjem, ki presežejo določeno moro proizvodnje, ne pomore veliko posameznemu delavcu. Zakaj polovica nagrado gre za nabavo novih strojev, zidanje novih tevarn, gradnjo novih delavskih hiš itd. Druga polovica pa za gradnjo novih športnih igrišč in za druge socialne ustanove. Tako da delavcu ne ostane drugega kakor nadure in tekmovanje, čo si hoče pomagati.
V tem bo tudi vzrok, zakaj držijo delavske plače tako nizko. Na ta način jo delavec hočeš nočeš prisiljen, da več časa in bolj intenzivno dela.
berdob, Mavhinjei, Štandrez t® Zgonik. Rok za vlaganje prošeni ki naj bodo pravilno opreinlJeI1' kot predpisano v 145. sinodalni k°® stitueiji, se zaključi dno 15. 0 1947. Prošnje naj se naslovijo o* goriški ordinariat.
V	Gorioi, dne 16. sept. 1947.
Dr. Rudolf Klinec, kancler
DRAGOVICA PRI BATAH
Pri nas gre dobro le rdečim ko® tarjem. Kmetje in delavci prav n* ne vedo o dobrotah, ki jih na vs*
usta razglašajo rdeči časopis1
IB
razni izletniki, ki hodijo jest f
v Jugoslavijo in cono B na r©5®® izkoriščanega ljudstva. To jo
grda propaganda, ki je čisto navadno norčevanje iz bednih so* njev.	.
Med stiskane ljudi je spadal t* Rafael Pavšič iz Lokovco. Tn otr®" ke jo imel in četrtega je prič#®9' val. Ker ni imel za svojo nopr skrbijeno djeco potrebnega živ°. si jo hotel za lačno otroke naba®® v mestu nekaj živeža. Ko je pr©*, račil Morganovo črto pri Drog°v‘ ci, so ga obmejni rdeči fašisti ®^ brezsrčni komunisti ubili.
Ker duhovščina nima plač in ker je denar aelo zgubil na vrednosti, je verjetno, da številni romarji sedaj bolj radodarno podpirajo Cerkev.
3 Vojaški radioaparat. P. Bonaventura je imel radio v svoji sobi tudi prej. Podaril mu ga je piijatelj-sošolec. Ob njega je prišel 1. 1941., a isti prijatelj mu je ztpet nabavil majhen radio in tega je ob povratku na Brezje gotovo vzel s seboj. Ce se tudi vojaki poslužujejo take vrste
radioaparata, radi tega še m vojaški ;
še manj bi mu pa mogel kdo podtikati kakršnokoli krivdo, ker tu ni ne sluha uo duha o ODDAJNEM aparatu.
Kaj hočejo komunisti s tem? Iz zamol čar.t-ga resničnega stanja dogodkov in iz
senzacionalnega poročanja ni težko raz
biati, da bi se radi s temi senzacional-
nimi najdami pred javnostjo opravičilit oko hi lepega dne udarili po samih Brezjah, naj večji slovenski božji poti. Brezje so namreč kraj utehe trpečim vernikom jetoča vest pa za rdeče brezbožnike!
DOMAČE NOVICE
Dva apostolska administratorja
Sv. stolica je te dni imenovala monsinjorja dr.-ja Franca Močnika, nadžupnika v Solkanu, in monsinjorja dr-ja Mihaela Toroša, predsednika cerkvenega sodišča, za a-postolska administratorja.
Prvi bo upravljal del goriš ke nadškofije, ki je pripadel Jugoslaviji, drugi pa združeni škof ajd Poreč-Pulj.
Obema izrekamo iskreno čestitke k visoki časti, a obenem jima želimo obilo božjo pomoči pri izredno tožki in odgovorni službi.
Konkurzni razpis
Knezonadškofijski ordinariat v Gorici razpisuje s pričujočim dopisom naslednje župnije: Devin, Do-
Mlada setev
Pred kratkim je izšla 5-6 št. V©0-
bina jo izredno bogata in P0®0*
Pogumen in odkrit se mi zdi P1’
članek: Pismo iz tujine. Odločna
jasna beseda o sedanjih razm©1®^
v svetu. »Moj Bog in moj Kr©81
mladega pisatelja Mihajlova, kj 'j*
jo že oglasil v Ml. s., je s precej©#^
pisateljsko silo napisana črti©©
kraškem fantu, ki v tujini post©©
mašnik, da se vrne na »svoj K1©**'
V	spomin Stanka Vuka je J.
napisal članek: Stanko Vuk •— ,
žaški pesnik. Poleg tega so n®df
njene 3 Vukove pe3mi. Največ!
vrednost pa daje pričujoči št©vn^
odlomek »Sin Človekov« iz a®,
KS
pesnitve dr. Antona Novačan©. ~ je letos praznoval šestdesetleit©100 rojstva. Svoji pesnitvi je Novač©© dal naslov:	»Peti	evangelij.« ^
javljeni odlomek, ki šteje 20 s o©6” tov, nam kaže, kako se je avt® »Hermana Celjskega« vživel v eo1 dramo, v življenje Kristusa — E® ga. Poleg teh so še nekatere pe©^ in članki, ki šo bolj bogatijo prič® jočo številko. Mlado setev vsem t®-plo priporočamo. Stane 80 lir in 89 dobi v Trstu pri Fortanatu in v riei v Katol. knjigami.
Darovi:
N. N. iz Gorice 1000; Urhu za nj®" gove rajže 200; prijatelji izpod na Slov. Primorcu z željo, da . nas spremljal do lepšo bodočnost1' 1500; iz Bovca preplačila 160; ** Medane v čast M. B. Višarski 30®' N. N. 200; v slovo 500; iz Tirolsk® Urhu za Kozarec vipavca 100; Df kdo iz Modreje 65; iz cono B 100; 18 cone B 100; bolnica, ki rada Čit® Slov. Primorca, 200; zadnji pozdr©^ Slov. Primorcu 100; N. N. 200; N. iz cone A 2000; N. N. 1000; od nek**1 iz okolice 1000+1000. Bog povrnil
Za »Slovensko sirotišče«:
Alojzij Lenardič 21 L, N. N. * Mirnu 1000 L. Srčna hvalal
Odgovorni urednik
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Tisk. G. Iuccki — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
S
Hlapec
Medtem se je pojavila v zadevi obsojenega Ferjana rahla sled, ki bi utegnila dovesti do pravih krivcev pri zločinu. Zaenkrat pa jo ostalo še vse tajno. — Dolinariea je šla s svojim najstarejšim sinom Janezom na božjo pot na Brezje. Pri tej priložnosti si jo hotela v bližnjem trgu kupiti uro, ker sta ji bili ob požaru polog nakitja ukradeni tudi dve uri. Urar jo razložil prod njo na izbiro različne stvari, nove in stare. Hipoma se je žena zdrznila. Spoznala je namreč med starojšimi predmeti zlato verižico, ki ji jo bdla ukradena. Ni bila možna nobena prevara, ne, vse se jo ujemalo, colo srebrna ploščiea z vrezanima začetnima črkama njenega imena: U. D. (Uršula Dolinar)). Razodela je svojo najdbo u-
rarju in ta se je po majhnem premisleku spomnil, da mu je prinesla pred kakimi petimi tedni to verižico na prodaj neka mlajša prepadena ženska. Takoj so obvestili o tem policijo. Prišel je v urarsko trgovino policijski uradnik in jo hotel zvedeti natančno o vseh podrobnostih. Nato je prizadetim strogo zapovedal, da morajo biti o najdbi ukradeno verižice popolnoma tiho. Ker je bilo gospodinji ukradenega več nakitja, je bilo skoraj gotovo, da bo tatica ali prikrivalka še kdaj prišla k urarju in mu ponudila še kak predmet na prodaj. Tedaj bi dal urar osebo takoj prijeti.
xni.
Hudovernik in njegova žena Neža sta bolehala že nekaj časa. Drug drugemu sta neprestano tožila o svojih bolečinah, pa drug drugemu ni veroval. Slednjič sta bila pa le prisiljena, da sta dala poklicati zdravnika. Ta jo ugotovil pri ženi
obolelost na ledvicah in pri možu napredujočo vodenico. Priporočil je obema kolikor mogoče miru in jima predpisal neko zdravilo. Z zdravnikovo razsodbo jo bil možic zelo nezadovoljen in jo ogorčeno zabavljal, češ da so študirani »dohtarji« sami puhloglavci in osli, ki bi jih bilo treba krmiti s slamo in ovsom, namesto da žrejo dragoceni denar. Poklicati je treba pač drage ljudi, ki kaj razumejo. Obrnil se jo nato na staro, daleč znano žensko, ki jo zdravila s skrivnostnimi leki. Ko je prišla ta in slišala zdravnikovo ugotovitev in odredbo, so je namrdnila, zavrgla predpisana zdravila, napravila svoj hokuspokus, dala neki prašek in izjavila, da njuno stanje sploh ni tako hudo, le da so morata mnogo gibati na svežem zraku, potem da bo šlo hitro na bolje. Pri Neži je šlo res hitro, toda no na boljo, ampak na slabše. Prehladila se je in iz tega se je
razvila obojestranska pljučnica. Bolezen je zelo naglo napredovala in vkljub skrbni negi, s katero je stregla Milka svoji teti, ni bilo več pomoči. Tretji dan so morali bolnico že prevideti s poslednjimi zakramenti in šesti dan je umrla. Šmon, njen mož, je bil ves iz sebe, ker so ni nadejal, da bo do toga prišlo. Skril se je v hiši nekam v kot, ni mu bilo mar za jed in šele ob ženinem pogrebu se je zopet prikazal. Nato jo neprestano capljal po hiši iz enega prostora v drugega, kot bi nekaj iskal. Pri tem je mrmral in renčal: »Tega bi Neža ne smela napraviti, lepo nikakor ni to od nje, da je kar tako odšla, ne da bi koga vprašala, in da je pustila vso vnemar, naj garajo drugi namesto njo«. — Ženina smrt jo šla možičku veliko bolj do srca, kot je to pokazal na zunaj. Občutek osamelosti in zadrževano žalovanje je pa slabo vplivalo na njegovo zdrav-
stveno stanje. Od dne do dne je že dihal in ponoči ga je hotelo v©® krat kar zadušiti. Tedaj je kli©*' bolnik Milko. Ta si je na vso c©°® prizadevala, da bi srtrdeu pomagal®1 ga dvigala na postelji, mu jx>klad®' la blazine, podajala zdravilo in vzpodbujala Pa nobene reči mogla storiti staremu čudaku P® volji. Venomer je sitnaril in zbada1' »Ti si pa res neumna trapa m u® rediš vse narobe. Neža je znala ^ veliko bolje, ti se pa nisi nič©©®? naučila; čim starejša si, tem in©©^ pameti imaš.«
Ko mu je potem odleglo, je posmehljivo govoril:
»No, ne, to je bila samo hipna ©1® bost in je brez pomena Malo a©© godje v trebuhu in prsih šo no ©^ zdravega človeka. Zaradi mene J1 iahko mimo ležala in ti ne bi h1* treba vstajati ter uganjati,- take#® hrupa«
(Nadaljevanje prihodnjič)
A