,
C--:- v. V. /'-.'\ -  .'1..J-.  '   -'>•       '  —     ¦::;". :^fc ¦ ,""•   /-
S POTI.
Piše Izidor Cankar,
Laino,
|čeraj sva stala z don Pietrom na hodniku in čakala, da pozvoni k nedeljskemu popoldanskemu opravilu, ko sem opazil, da prihaja po cesti proti župnišču Fritz, Pohajkoval je kakor na promenadi in je bil tako tudi napravljen; Lainci, ki so vajeni le turistov, so ga začudeno gledali; niti svilenega vijoličastega robca ni pozabil vtekniti v vrhnji žep. Ko je naju zagledal in pozdravil, me je don Pietro vprašal:
»Kdo je to ?«
»To je moj popotni tovariš, ki sem ga pustil v Milanu,«
»Ali je Nemec ?
»Nemec je iz rajha,«
»Kako je lep! To je prvi Nemec s človeškim obrazom, kar sem jih videl. Ali pride sem ?«
»Bojim se, da pride sem,«
»Zakaj se bojite? Ni dober človek? Je veren?«
»Mislim, da je veren,«
Res me je obšlo neprijetno in neopredeljivo čuvstvo, ko sem ga nenadoma ugledal na cesti, Kakor bi se odprla pred menoj velika valeča praznota. Večkrat se zgodi tako, kadar se srečajo ljudje.
-:*,?*- ....

J. SIMONČIČ: JEŽ SNUBAČ
(Po narodni pravljici,)
(Dalje.)
ki so si dobri, pa ne popolnoma odkritosrčni : naenkrat si stoje nasproti in si nimajo nič povedati. Tudi sem se ga skoro zbal v tem tihem kraju, kjer malo in pametno govorimo; neprijetno mi je bilo, da hodi s tako samozavestno malomarnostjo in da ima vijoličast robec na prsih. Prihajal je in ni spadal sem. Bil je tuj in v nesoglasju z okolico in s smerjo, ki so jo hodile moje misli, odkar se nisva videla. Toda medtem je vstopil.
»Ali se sploh ne misliš več geniti iz Laina?« mi je dejal, ko mi je stisnil roko, »Jaz sem v Milanu iz obupa že visel in so me v zadnjem trenutku rešili.«
»Meni je tukaj dobro,« sem dejal; don Pietro me je hvaležno pogledal,
»Kraji so prelepi. V Argegnu sem videl hotel prav ob jezeru, z velikim vrtom tik vode, polnim senčnic in hladu; star pes postopa po njem in oblaja vsakega gosta. Naročil sem si za nocoj sobo s pogledom na jezero. Prihodnjo pomlad bom ostal tam z Estero cel mesec,« je pristavil po nemško,
»Soba bo pač morala sama gledati na jezero, gospod,« je dejal don Pietro,   »Nocoj boste spali
—    287    —