r I Največji iloremki dnevnik ▼ Združenih državah Vd(|a sa trte leto - - - $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 r? I TELEFON: CHELSEA »7« SO. 253. — $TEV. GLAS NARODA list: slovenskih .delavcevv Ameriki. Katere* a* Second CIbm Matter, September 21, 1903, at U»e Fott Office at New York, N. I, under Act of Canxna of March t, 117* NEW YORK MONDAY. DECEMBER 15. 1930. — PONDELJEK, 15. DECEMBRA 1930 r I® The largest Slovenian Daily In » the United States. B Issued every day except Stmdays and legal Holidays. 75,000 Readers. a i B TELEFON: CBXLMA »7» VOLUM1 X1XVU1 — LETNIK XXXVm ŠPANSKA VLADA JE ZATRLA VOJAŠKO VSTAJO V VROČI BITKI BLIZU JACA SO VLADNE ČETE PREMAGALE VSTAŠE IN JIH POGNALE V BEG EKSPLOZIJA NA PARNIKU Vlada poroča, da je bilo ujetih sto revolucionarjev, ostali so pa pobegnili v gore. — V Za-ragozi je izbruhnil generalni štrajk. — Beren-guer poroča o zmagi. — Iz Londona prihajajo poročila, da se vstaja siri. — Najstrožja cenzura v Madridu. FRANCIJA DIVJANJE IMA NOV KITAJSKIH KABINET BANDIT0V LAHI HOČEJO POLETETI DEMONSTRACIJE V B0MBAYU V BRAZILIJO Policija Parnik, iz katerega je bilo mogoče opazovati---- ~ ~-----------!-----------— ----- življenje na morskem Poetični krogi Francije Bojne ladje so bile napro- Dvanajst italijanskih le- dnu, je eksplodiral i n zgorel. JACA, Španija, 1 3. decembra. — Pri Ayerbe, nedaleč od tukaj, se je unela vroča bitka med vstaši in vladnimi četami. Bitka je trajala par ur, in vladni vojaki so zmagali ter zavzeli mesto. Ujetih je bilo nekako sto vstašev, ostali so pa pobegnili v gorovje. -General Be- MIAMI. Fla.. 14. decembra. — Na zagoneten način se je pojavila sk-splozija na izletniškem parniku, ki je imel stekleno dno, da so lahko izletniki opazovali življenje v morski globini. Ob času eksplozije se je" nahajalo na p:imiku stopetdese'. oseb. Kako je nastala razstrelba. se zaenkrat še ni dala dognati. Steeg, tfjlgo tra/ito. Trije potniki so bili na mestu u- Po težkem boju proti številnim smrčeni, nad trideset jih pa pogre- težkcčam, se je osrečilo Steegu da-šajo. ti deželi kabinet, ki bo stopil na me- Po zatrdilu oblasti, je bil izletni- sto kabineta Tardieu-ja. Od vseh ški parnik izredna možno zgTajen, sirani pa je čuti mnenje, da ne bo ne verujejo, da bi s 2 sene, naj zavru je jo sest mogel novi kabinet dol- in trideset misijonarjev.1 go časa držati. — Prija- Brzojavna zveza s celi- | tel ji Tardieu-ja so pri- no prekinjena, čeli boj. — Prijavili so že interpelacije. PARIZ, Francija, 13. decembra V političnih krogih so se da:i?s že munis:i zavzeli mesto, vpraševali, če bo ministrstvo, kate- Danes zjutraj je javljala neka br-ro je ustanovil tal b o odletelo danes proti Rio v Braziliji. — 48 najboljših italijanskih avijatikov se bo u-deležilo poleta pod poveljstvom zračnega ministra. KANTON, Kietajska, 13. dec. —! Nenadno prekinjenje brzojavne zve- \ ze z mestom Hoj hov na otoku Hainau je vzbudilo strah, da so ko- | ___________ ! ORBETELLO, It-aLija, 13. dec. — Jutri zjutraj bo pripravljenih 12 senator Theodore zojav'ca iz Hojhova, da so napadli povsem novih le:al za polet v mesto komunisti otok ter pregnali vlado. Rio de Janeiro, ki je oddaljeno 6740 Pred prekinjenjem so bile izmed milj od tukaj. 13 provinc le še tri pod kontrolo Italijanski zračni minister Italo vlade. Barbo, ki se bo udelež 1 tega zrač- Brzojavna zveza s severom pro- nega izlela ter mu poveljeval, je vince Kvangtug je bila istotako ore- odletel danes Rim, du se poslovi oa dobro zavarovan MADRID, Španska, 13. decembra.-^u^ux ^ je spložn5 govoriio, da je nepo-tenguer je danes rekel časniškim poročevalcem, da-topljiv, je vstaja, ki je izbruhnila v mestu Jaca, uspešno zatrta. Poročila, prihajoča iz vojaških virov, pravijo, da so se vstaši z velikimi izgubami umaknili. St irje vstaški častniki so bili ujeti, postavljeni pred vojno sodišče ter takoj nato ustreljeni. V Madridu je uveljavljeena najstrožja cenzura. Aretiranih je bilo več oseb, ki so poslale brzojavke, v katerih so izražale svoje simpatije z revolucionarji. pred ognjem ter d3 resnične politične težkoče deže- kinjena. Vsake vrste govorice kro- Muss^linija ter sprejme čestitke le rešene od uspeha tega kabineta. Novi kabinet se opira v glavnem na levico ter ni nikakor kabinet "republikanske koncentracije", ki ima po mnenju večine politikov eci'ru izgled daljšega obstaja. j e napadla demonstrante. — Dvajset oseb je bilo ranjenih. Demonstracije se veljale Indijcu, ki je bil ubit od tovornega avtomobila. BOMBAY, Indija, 13. decembra. Več stotisoč indijskih nacij ona listov je korakalo danes tekom ene na večjih demonstracij, kar jih je kdaj vdelo mesto Bombay. Sprevod se je vrš-I na čast Indijca, ki je bil povožen. Indijec je skušal ustaviti tovorni voz, naložen z inozemskim blagom. Vsa policijska sila Bocnhaya je morala biti mobilizirana, da prepreči izzruh javnih nemirov. Policisti so večkrat napadli množico s bambusovimi palicami. Nekako 20 nacijonalistov je bilo ranjenih. ^ Sto in petdeset mož angleškega Zijo. da so se v tem ozemlju za- diktatorja za uspešen polet, vršili senzacijon-ulrJ. dogodki. Poleta se bo udeležilo 43 najbolj- Tako so baje zavzeli komunisti tu- ših italijanskih avijatikov, k: bodo di mesto Nam j lin g. priitli v Orbeteilo, da nadzorujejo ^^^ polka je bilo po~stavl:e- PEKING, Kitajska, 13. decembra, priprave. mh ob obali kjer so mislili demon- Ameriško poslaništvo je dobilo po- v pondeljek, med sedmo ter osmo stranti z vellkimi certobnljami se-rocila, ki pravijo, da je 36 misijo- urse bo pričel polet. Pristaši prejšnjega minL>.rskeg:i jnarjev v veliki nevarnosti na otoku Letala posameznih oddelkov bodo predsednika Tard euja so že nap^- , Hainau. Angleški in 'ameriški kon- različne barve.' vedali boj novi vladi in-danes zve- zul v Kantonu sta naprosila za od- Letala so bila vsa izgotovljena od LONDON, Anglija, I 3. decembra. — Iz Barce čer je imel predsednik poslanske zbornice že dve interpelaciji. Časopisje desnice in dem ga kri- pošiljatev bojnih ladij, da se zava- sla%me tvrdke Savo a-Pranchetii. ruje misjenurje. Opremljena bojo s "tandem" motor- TOKIO, Japonska, 13. decembra, ji, ki lahko razvijejo 1120 konjskih INOZEMSKI ZDRAVNIKI NE SMEJO PRAKTICIRATJ V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 13 decembra. — Mehiško notranje ministrstvo je prepovedalo inozemskim zdravnikom vršiti v Mehiki zdravniško prakso. To se je zgodilo za za- Lcjri Bailby, urednik lista In tras;- iz Eeouia, pravijo, da so izvedli ko- Polet bo izvršen v etapah. Prva ščito domačih zdravnikov. Bolniki geant =e pii,al včeraj popoldne: : rej ski ter kitajski banditi, ki se o- etapa bo Cartagena na Španskem. so bolj cenili tujerodce. vsled česar _vlada go pri prvi ve: j: debati značu jej o pogos.o kot komuniste, v druga bo Cuitra v Maroku, tretja Villa de Cizmeros cb Zlati reki in če- jiz kart. Kriza obstaja še na prej. jparske napade ter ubili pri tem šti- tria Doloma v portugalski Gvi-I "Temps" vidi v novem minisjri Korejce. neji. ■stvu "odpoved formule republikan-' Poročila govore o 34 izgredih, u- Nato bodo leteli preka Atlantske-ske enote", ki traja že več let, ter morili ter eksplozijah bomb, ki pa ga oceana v Natral, Brazilija, dviganje principov, ki so sovražni niso povzročile nikake večje škode.---- la je skoro izključno prot: Steejii. : Poročila Rengo brzojavne agenture sn. Ione poročajo, da se španska vstaja Z veliko naglico ,so 1x111 domači zdravniki skoro brez v pos^r^i zbornici padla kot h:.sa ozemlju Chientava sistematične ro širi. Barcelonsko vojaštvo je v vojašnicah priprav- zaslaška ljeno. V Zaragozi je izbruhnil generalni štrajk. Ves promet je ustavljen. Delavci, ki niso vedeli za napoved ter so odšli na delo, so se pozneje pridružili £>trajkarjem. Oblasti so zapretile mestnim uslužbencem z najstrožjimi kaznimi, če bi se pridružili štrajku. Pretnja pa ni dosti zalegla. Vozijo le štirje vozovi cestne železnice. Poleg vsakega konduk-torja in motormana stejita dva policista. Potnikov ni nobenih, in vozovi vozijo prazni po ulicah. Na raznih krajih so se za vršili vroči spopadi med policijo in štrajkarji. Policisti pravijo, da so štraj-karji streljali nanje, dočim štrajkarji baš nasprotno zatrjujejo. žgati truplo muienika. Policija je obkolila množico ki j? mirno čakala signala, da nadaljuje z demonstracijami. Tam so bili še vedno, ko je par ur pozneje prišlo vojaštvo. Po konferenci s policijskim načelnikom Gibson oni je izjavil prejšnji "diktator" indijskega kongresa, da bo naprosil demonstrante, naj se razidejo ter sež50 nxrlilu na. kakem drugem, ne tako javnem prostoru. VLAK SKOČIL S TIRA MEMPHIS, 13. decembra. — Osebni vlak Illinois Central železnice je skočil s tira'na vožnji iz New Orleansa proti Chicagu. Šest oseb je bilo tfežko poškodovanih. BOJ MED FAŠISTI IN KOMUNISTI Notranji H1NDENBURG ODKLONIL r VABILO BERLIN, Nemčija, 14. decembra. Nemški predsednik von Hinden-burg je odklonil vabilo, iraj postane član častnega odbora konferen- f ce za varnost v zraku. Konferenca Poincareju. Uvodni članek "Tempsa nadaljuje: j Senator Barthou je skušal spojiti zmerne ter radikalce, dočim je Ste- g t sprejel radikalce ter pus:il zmerne na strani. Vsled tega je torej to kabinet osebnosti, ne pa ministrstvo , resničnega političneba sporazuma. Japonska konzularna policija je VpiIV" A TOVARNA 7f0RF? A BERLIN, Nemčija, 14. decembra, na poti proti ogroženim krajem. "fiLIHil IUiMPIA LUUlVL^it V Rheydt na Porenskem je prišlo d j Banditi izjavljajo, da praznujejo DOYLETOWN, Pa., 13. decembra, vročih bojev med komunisti in fa- t ret j o obletnica ustanovitve prvega Lanes je uničil ogenj Clear Springs šisti. Dva fušis'a sta bila nevarno kitaijskega "sovjeta". Worstead Mill, največjo tovarno v poškodovana. Trije komunisti in Pri tem spominjajo na boje, ki okolici. štirje fašisti so bili aretirani. so se zavraili v Kantonu v pričetku___. . __ leta 1927. Ob oni priliki je bil kr-,vavo zadušefi komunistični upor. DR. PREGL UMRL MADRID, Španska, 1 3. decembra, minister je izdal danes sledeče poročilo: — Vstaško gibanje je bilo uspešno zatrto. Po vsej Španiji vlada uzoren mir. Bitka se je unela v |^^vijatlke drugih držav zgodnji.jutranji uri v gorskih prelazih med Jaca in' J H uesca. Ko je izbruhnila v Jaca vstaja, so naročili vstaši uslužbencem v brzojavnem uradu, da ne smejo sporočiti v zunanji svet ničesar o najnovejših dohodkih. Neka telefonistka je pa navzlic temu telefonirala v Madrid. Na ta način je bila vlada obveščena o vstaji. Usoda telefonistke ni znana. DUNAJ, Avstrija, 13. decembra. — ' V starosti 61 let je umrl v Gradcu se bo pričela te dni v Parizu. Va- kemik dr. Fritz Pregl, ki je dobil le- i bilo je baje zato odklonil, ker semo- ta 1923 Nc-blovo nagrado za kerni-rajo nemški uvijatiki še vedno po- jo. t Pregl je bil rojen v Ljubljani in i koriti raznim določbam, katere pa je bil sin nemških starišev. Op. ur.) : ne ve- - i ADVERTISE IN "GLAS NARODA' NA KUBI JE ZAVLADAL MIR 4 0 vseučiliščih docentov je bilo odpuščenih. Cenzura poročil je bila razveljavljena. skali dijake k uporu. Nadaljne odpustitve bodo sledile. Presostaio je že 57 dni do poteku vojn ga stanja, vendar pa upa vlada, da bo dotedaj uravnala vse tež-koče ter diference. Časopisna cenzura je bila še danes razveljavljena. Na ducate zapornih povelj je bilo izstavljenih za odlične Cubance, ki so se udeležili vstaje proti vladi. Do-Isto jih je že pobegnilo v Združene PROHIBICIJSKA PREDLOGA ZAVRNJENA MEXICO CITY, Mehika. 14. dec. V poslanski zbornici je bila danes z veliko večino zavrnjen-a predloga, koje namen je bil, uveljaviti pro-hibicijo v Mehiki. Nasprotniki predloge so izjavili, da setdanje določbe glede prodaje opojnih pijač popolnoma zadostujejo. VIHARNI ATLANTIK HAVANA, Cuba, 13. decembra. Tretji dan vojnega stanja, ki je bi- j države k> razglašeno po vsej republiki, je j _ potekel brez nadaljnih nemirov. j Le v Cienfuega in Guantsnamoj POŽAR V ISTANBUL!) jo bile poklicani vojaki, da razže- j - nejo zborovanja dijakov. ISTANBUL, 13. decembra. — V Na povelje predsednika Machada nekem kimetografu je izbruhnil po-40 docentov pro- žar. Med ljudmi je nastala panika i Dvajset jih je bilo močno poškodovanih. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno /a \ as, ak' jete naše banke za obrestonosno • pošiljanje denarja v staro domovi 1 'g' Naia nakazila se Izplačujejo na zaan.ih poštar v polnih zneskih, kakor 50 Izkazani na pri aa-Naslovljene! prejmejo toraj denar doma brev oadaljnih potov in stroškov izdanih lamuHf potrdili n ran hre-? Cl ao Kpremijeut * katere dostavljamo poAilJa slučaji; ne- raamih aJv. Posebne vrednosti so tudi povratnice naslovljencev ln žigom zadnjih pošt teljem t dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v sreče pri delu radi kompenzacije, kakor nmoftoknti » čajih tudi na sodniji v stari domovini Nastopni seznam Van. pokaže, k olike aoiarjev nftfl je uc« * treba poslati za >značeni znesek llnarje^ \\ Ur V Jugoslavijo 500 ............................ 5 9.40 1000 ______________________ $ 18.60 2000____________________$ 37.00 2500 _______________________ $ 46.25 5000 _________________________ $ 91.50 - 10,000---------------------------$181.80 i' Din Lir V Italijo 100 ..................» a.25 300 ........... ..................$11.3% 300 ...............................$16 »• 500 ........................................$21A9 1000 ......... .........$54 2' Zadnji teden so divjali po Atlantskem oceanu silni viharji slika je bila vzeta na krovu parnik a "Hamburg**; ki je dospel v newyoriko pristanišče s šestnajstarno zamudo. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak v žilo, ki ne presega zneska $30 za $35.- 70 centov, s-. $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50. - $1.~ t* $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300 — $6 Za lsplačilo večjih zneskov kot zgora] navedeno, oocu&i v diu»-Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje Pri velikih nak<*/ lih priporočamo, da poprej s nam pismenim potom s porazu te glede načina nakazila Nujna nakamtla Izvršujemo po Cable Letter sa pritsojbtav Ift vmrn**- SAKSER STATE BANK a COBTUNDT STREET NEW VOKft. n 1 Telephone Barclay 0380 — 0381 r NEW YORK MONDAY. DECEMBER 15, 192» ILO dult m u. m. Prank Owned and Published by ■LOTKNIO PUBLISHING COMPANY (A CorporaUon) L. Benedlk. Treas. Place of boMnee* of the corporation and add^ewes of above officers: SIC W. 1Mb Stmt, Boms* of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA ih govorni kov prohibiejje. S temi besedami je pojasnil svoje mnenje glede pred-J<»gat da bi se vršilo jx> vsej deželi splošno glasovanje o jirohibiciji. Kaj naj to pomeni f Ali je dr. Wilson pobral sila in kopita ter se preselil v ta/bor onih. ki zahtevajo, naj se da ameriškemu narodu priliko izraziti svoje mnenje o najvažnejšem vprašanju, s katerim se že vec let peča dežela 1 Na prvi pogled se zdi človeku, da je tako. Toda nadalje je rečeno, da dr. Wilson ne predlaga splošnega glasovanja ge osnovana zveza pro- 'i j Peter Zgaga ba in bo letalo prevzelo vlcijo. ki ver; ga podpirajo zastopniki sov- ima <*anes avtomobil. Američa-ietsk Rusije v inozemstvu. Iz Be.- nGm se bo Posrečilo razrešiti vpra-iina. Tokia, Stockholma. Rima i:i' neposredne spremembe soln- čnih žarkov komunistična stranka nima. GROFICA - MODISTKA Buaimpeštanska družba ima senzacijo. o kateri govori vse mesto Predmet zanimanja je hčerka zna- in sploh vse vrhovne ustanove. —| „_„ .,,___„ K | nega magnata grofa Alberta Ap- Stalinov vpliv in pomen v komr-jponyja kontesa Julijana< soproi,u nistični stranki na neprimerno a Franza Paloryja. enega naj. večja, nego sta bila vpliv In po-;bolj ^^ madžarskih ari,tolcxa. men pokojnega Lenina. Stalin \c l3V Grofica Julijana je mlada neomejen vladar sovjetske Rusije.; redno lepa dama Nedavao je 2ačc_ Komunisti »a cenijo zaradi niego ' . . .. . . , » -• . " J u povečati redno najel^gantne-ib1 ve redke poštenosti, železne volje ti Rusiji. Jasnovidka gospa Fraya prerokuje Parizu velikansko nesreče najbrž bo kak požar gledališča, ki bo presegel po strahovitosti vse do sedanje slične dogodke. Na Nemškem se bo nadaljevala serija rudniških nesreč, od katerih bodo nekatere tako grozotne, kakor jih ne pomni zgodovina. ditev. in sicer v Ukrajinski dvorani pod crekvijo. Na programu bode tri naše lepe slovenske narodne pesmice. zatem igrokaz ? dveh dejanjih "Trije tički". petem pa ples in prosta zabava. Začetek točno ob i ..G zveečer. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Cenjeni rojaki: V.ioimo vas, da se udfclc-ži:e naše prve prireditve ter s tem pokažete. da smo Slovenci narod. katen se drži gesla. "Svoj k svojim!" Ves?le božične prarnikr ter srečno Novo leto želim vsem čitateljem in čitateljicam našega na bolj^ea slovenskega li-ta Gla? Naroda. Feliks Brojan. in trdne vere v zmago komunizma. Zavedajo se dobro, da bi bila brez njega ruska socialna revolucija krenila najbrž že davno v drugo smer. Mnogi se ga pa tudi boje. Tako nekako so se menda bali v starih časih ruski bojari Ivani. Groznega. To je razumljivo, kaj t' Stalin ima za vsakega količkaj pomembnega člana stranke vedno pripravljen akt o aretaciji. Stalin je namreč več let glavni tajnik komunistične stranke in je zbral o vseh vodilnih članih točne informacije tako. da so mu znani vs: njihovi grehi. Vsaka evropska policijska prefelr.ura bi lahko zavidala Stalinu za točnost in red. ki vladata v njegovih skrivnih pr«- - modni redno a!cn. kjer se uči delati kio- Prerok Violet pričakuje izbruha nalezljive boietzni. ki se bo razširila po vsej Evropi in bo pokosil?, milijone ljudi, kakor hripa pr r d nekoliko leti. Izbruhnil bo na Br.I- ; kanu. odkoder se bo razširila na bilke. Hčerka enega naj ugledne.,- zapad in bo zlasti tu naravnost stra -š:h madžarskih državnikov hoče, hotaio divjala. Zdravniki bodo prc-postati modistka. Lastnica salona j ti nji brez moči, dokler ne bo pa-Vilma Gergely jo sama uči delati' rtški Pasteurjev zavod našel pre-klobukc. ti kugi učinkovitega leka. Ves: o grefičinem koraku se ie Zvezdoznanec Leel pa pričakuje log in prerok je gospod L^e to • ,z oglja in vsi dijamantni rudniki bodo morali ustaviti svoj posel. V ameriškem gospodarstvu bo zaznamovan nov porast Morganove čela žena očitati možu bančne skupine, koje uradni astre- tiBttfaTOBa^aaasotgBMeBMS Usluzbcnec je pnsel k zakrnjene-mu dolžniku in rekel: — Poslal me je moj gospodar ai mi je rekel menita, pae pa. da se najde nekako ^nadomestilo'* za osem- daičkih. i i I Stalin stanuje v Gorkah pri M^- najsti amendmeint. 1 V tem grmu tiči zajec. Dr. Wilson in njegovi so-misjeniki zahtevajo, naj se na mestu prohibieijskega do-datka k zvezni ustavi predloži nov predlog, plede kateivira se ho vrSilo glasovanje. Pmhibieisti prav dobro vedo. da ni mogoče dobiti >a "Simoajsti ametMlment takega imdomeKtila. da bi se strinjal 7. njim ves narod. O tej zadevi so so vršila že razna neuradna glasovanja, ki ko pokazala, da je ameriški narod v razmerju proti 1 za preklic osemnajstega amvndmenta. Kakšno nadomestilo naj bi »<» torej dobilo ( Nekateri se zavzemajo za popoln preklic, drugi z i 1 i kalno opcijo v državah, tretji za lr&alno ofK'ijo po im, samesnih okrajih. Nekateri zopet zahtevajo, da bi se prodajalo lahka vina in pivo pod zveznim, drugi pa pod državnim nadzorstvom, itd. Kolikor glav, toliko misli. Te točke se prohibicijonisti z vso silo oprijemajo. Vedo namreč, da bi se pri glasovanju za nadomestilo narod tako zelo razcepil, da bi ne bilo mogoče pričakovati • »dločilnega izida. Nasprotniki alkohola nočejo direktnega glasovanja glede preklica prohibit*i jskega amendmenta, ker predobro vedo, da bi tako glasovanje ne izpadlo v njihov prid. Niti predlog poslanca Andrewa jim ni povšeči. Andrew namreč zahteva, naj bi se vprašanje glede preklica preložilo ustavnim konvencijam posameznih držav. Dr. Wilson pravi: — Preklicu osemnajstega amendmenta bi sledilo razdobje brezpravnosti. Ali je bilo pred uveljavljenjem prohibieije razdobje brezpravnosti f Ali sploh morejo biti slabše razmere kot so sedaj i S T E D*< J A. Nekoč sta se peljal« ang^ettr« pi-satejja Oliver Dougherty in Oeorge Moore s iflwitta) po ^cotsiceea. — Moore, ki > nljrt^no qpuov&l lepo gyiTJlao, Je nopartoo vaklik-ml: "Bosom, d^l bt 10 funtov ftter-brwfov, če W tmJ pet minut labko Do^fuerthy nI odgovoril niti besede in je samo potegnil ročaj zasilne zavore. Vlak se je ustavil. Doguesthy je pojasnil prijatelju: •nca še daleč ne trpita pomanjkanja. Dolgo so ugibali, kie ( tič. vzrok, končno je bil pa objavljen v nekem listu pogovor z gro-1 fico - modistko, ki je povedala, zakaj se je odločila za ta poklic. Povedala je, da bo s svojim ko- i rakom vzbudila v Budimpešti ve- j liko zanimanje. Poleg tega je pa j redka izjema med aristokrati, kerl se zaveda, da zob časa vedno bolj | izpodjeda temelje aristokracije in! da bodo morali prej ali slej v;si a- | ris t okra Li prijeti za kakšno delo. i če 'oodo hoteli živeti. Na Dunaju, v ' Parizu. Berlinu in Londonu so sc j ra.::nere že tako izpremenile. da bi se nihi-e ne čudil, če bi mu povedali, da je postala tako imenitna ; dama m >distka. V Angliji in v J Franciji aristokrati že davno de-j ravno v zdravstvu največjih uspe-! hov. Spomladi bo odkril neki Ne -mec povzročitelja raka in že jeseni : odkrije neki londonski serolog za-• nesljivo sredstvo proti tej strahoviti bolezni modernega človeštva Ne eni izmed nemških univerz bodo odkrili Roentgenovim slično ! žarke, samo da imajo fizikalno šli -ristokrat večjo zdravilno moč. Nekomu Američanu se bo posrečilo odkriti zadnjo kemično prvino in v laboratorijih se bo raziskovalcem posrečilo doseči absolutno stopnjo j mraza 273 stopinj pod ničlo. Trgo- 1 vma z dijamanti postane popolna-' ma pasivna. V Indiji bo neki kemik1 odkril način izdelovanja d.'iamar.-: — Ves dan ti kuham in pečem. Pa kaj imam od tega? Prav nič. — Boga zahvali, da nimaš nič od tega. — jo je potolažil mož. — Srečna si lahke. Mene pa vedno želodec b^li. kadarkoli kaj pojem, kar skuhaš. * Bo^at advokat je umrl ter zapustil vse svoje premoženje me.sini biaanic:. V svoji oparoki je zapihal: — Norci so mi spravili skupaj o-ečjo posadko in bo.dosegel! gromno premoženje. V znamenje uspeh. Ponovitev poskusa hvaležnosti zapuščam vse. karimam. Jasnovidec Whitecomb napoveduje za 1. 1931. smrt dveh velikih evropskih mogotcev. Ameriškim borzam obeta črna dneva. Poloma bosta izbruhnila v mesecu marci' in oktobru. Francijo bo zadela vf-lika narodna nesreča, ki bo izzvalo vseebče žalovanje. V tehničnem oziru pride do poleta v vsemimi prostor, kamor bo prvi letalec prodrl 20 km. Polet se bo izvršil v ba lonu z popoln pa se bo ponesrečila. Odgovornost za točnost prerokovanj seveda nosijo imenovani a-stroloe,i. preroki in jasnovidci. 1' O Z D K A V! Predr.o :ipotujeva z žem v staro domovino parnikem lie ae France.! še enkra prav lepo pozdravljava i vse najine prijatelje in znance ši- j rem Združenih držav, posebno pa v W.iukegan, m. in No. Chicago, 111. t S 'em s-? tudi prav lepa zahvaljujeva Mr. Joe Zelenc-u, za vse. kar j nam je storil, ter g-a tudi drugim rojakom priporočava. Prav leno se zahvalila tudi Mr. Frank Cudnu, ki VABILO -: N A :— VESELICO KATERO PRIREDI SLOVENSKI DOM (American Slovenian Auditorium) 253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. NA SILVESTROV VEČER, 31. DEC. 1930 Začetek ob 8. uri zvečer. V ZGORNJI IN SPODNJI DVORANI Vse bo preskrbljeno za mlade in stare, za žejne in lačn«' tako, da ba vsak zadovoljen. Vsakemu je že znano, kako se pripelje do dvorane, ker skoraj vsaka kara, elevator ali subway vozi do tja. Vstopnina 50 centov. Hat Check 10c. IZVRSTNA GODBA Za obilno udeležbo se priporoča — ODBOR potrebne. V ljubezni je prav tako brezobziren, kakor v sovraštvu. nima časa. Stalin ni samo despd11^11 je pel,al na kolodvor v politiki, temveč tudi v ljubezni | Tc:n pctcrn si š*jeva v do^-' in prijateljstvu. Dragi so mu samolse P^v iskreno zahvaliti naši do- oni, ki jih smatra za koristne in mači Salcs€r State Baak za vso ta" ko dobro postrežba. Posebno zahvalo izrekava Mr. A.-Svetu, in Mu. A. Pestetniku. katera sta nama šla na roko v vseh czirih. Ko naju je do- J peljal v urad Mr. Svet, kateri naju je pričakal na postaji, imela sva že vse pripravljeno za odhod, dasi sva mislila, da beva morala čakati na povratna dovoljenja (permits) najmanj nekaj dnL V naše začudenje so nama povedali, da naju povratna dovoljenja čakata gotova že en dan. Toraj rojaki, kakor razvidi te, se omenjena banka v resnici potrudi kar je najbolj mogoče za vse, kateri se je poslužujejo, vsled česar sva popolnoma uverjena, da bo vsak deležen najboljše postrežbe, kateri se je bo paslužil, bodisi v enem ali drugem cziru. Toraj pon-vno kličeva vsem skupaj na veselo svidenje v stari domovini. ker skoraj gotovo se ne bova več vrnila v to dečelo. Zdravo! KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 . SO DOSPELE Zbirka štirih zelo za^ nimivih knjig stanem - -jf. VJIrfXJ - Jahn Lamover tc Lamovec. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU samo vaše članstvo, pač pa vai Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE o > . •. - , i- •. - x _ norcem. u. Stara begata babura je najela lepo. mlado sluskinjo, ki je bila izredno pridna in skrbna, le eno slabost Ijc imela: pri vsaki priliki se je po-t gledala v ogledalo, t — Ne glejte se no vedna — jo je ozmerjala gospodinja nekega dne. i— Jaz se nikdar ne pogledam v i c^kdalr. — Ju — je odvrnila mlada iepoii-ca — vam ni treba. Vi vidite mene cel dan če pa hočem jaz kaj lepega videti, se moram pogledati v . oglt dalo. Mlada zakonca s:a s? s svojim 'par tednov starim orročičkcm po-; dala v trgovino in kupila lep otroški voziček. V trgovini je bil velik | naval, in kupčija je bila hitro sklenjena. Položila sta otreka v voziček in ga • odvedla proti domu. Ljudje so se ustavljali, ju začudeno gledali in se jima veselo smejali. V.sa ponosna nad takim priznanjem, sta šla počasi proti domu. Vsak. prav vsak ju je pogledal, vsak. prav vsak se jima je nasmehnil. Z vozička .sta namreč pozabila odstraniti reklamni napis: ' To je naš lastni izdelek. Nihče ne more napraviti kaj boljšega!'" Neka poštama izkušena telefo-nistka je pripovedovala o svojih iz-Ikušnjah in doživljajih. — Tudi me telefonistke opažamo razliko med sedanjim časom in med časi pred prohihicipjo. Prej sem večkrat čula po telefonu hreščeč glas: Gooo-ggo-spoo-dična — hik-hik — povejte mi — laik — iz katerega — hik — hotela vam teleffooniram? To so bili taki hotelski gostje, ki so si ga čez mero privoščili in so pohabili, v katerem hotelu se nahajajo. Zdaj v dobi prohibieije je pa vse drugače. — Zdaj vam ljudje ne stavljajo takih vprašanj, kaj ne? — so ji Tekli. — Seveda ne. Zdaj mi večkrat kdo telefonira iz hotela ln pravi: Goo-spoo-dična — hik. — v katerem mestu — hik — sem pravzaprav — hik--V iPittsbpurghu _ hik — .New Yorku — hik — ali v Čikagi? 'i* | .... , • s, ■ JERRY 6ZANIAWSKI Mojemu prijatelju Hynecku se K odi po vojni kakor pač nanese Kolikokrat je že bil siremak pori vozom pa je zopet zlezel na vez. Toda zdaj mu gre dobro, ničesar ne po^reSa Nedavno sva se srečala v nekem zakotnem gledališču. kjer so vpn-zorili že 25'Jtič revijo Plezal je na hruiko". toda dvorana je b;iu navzlic temu polna. Tfžko je reči. ali so prevladovali zaslenjkarji aii dostojno občinstvo, ti 5vcjo zat'ivo pošteno plači«. Dejstvo pa je. da v dvorani skora' ril bilo praznega prostorčka. Med odmorom vem odšel na ijodnik pokaditi cigareto ia tam »em srečal dragega Hpečlta Kar ijal je cd radojti, oči so se mu same mtjaie Iz te^a sem sklepal, da je napravil že zopet dobro kupčijo m da torej ni nevarnosti, da b: me p^:e«gmi kam v kot in poprosil za stoUik "do jutri". Hyneček me je Mcer nenadoma l>o_:ukr.. za rokav in potegnil v kot leda tam mi je samo zašepetai rmasjoilavno: Al: veš, kakšna misel mi je minila v glavo? Ustanovim si takole -lidaUiče Ti? Gledališče? — V tej vlo-gi v Hynečka nisem mogel prav EDINA OVIRA vsaj za začetek Toda to mi prid? ceneje.... — No. a igre? — Igre? Bogme teh na Poljskem ne pogrešamo. Malo politike, kup davkov, prodaje na obroke, lahke ločitve zakonov in hude tašče... to bo menda zadoščalo. — Toda vse to se mera niriat'. Bo* znal urtltti to kočljivo zadevo? Eh. to je neumnost! Rime. To je sama šablona! Za naše čast* ]."• dobro, če dobimo kaj obrabljenega, kar je gospoda že odložila Sicer pa je zdaj najbolj v modi pro-t stih brez vsake rime. — Kaj pa godba? — Nekaj si izmisliš, nekaj si iz-pc :;.s iz tujine, predelaš , mešanico malo in dodaš nekaj, pa je vse v redu. Saj so si vsa ta tang i tako podobna, da občinstvo ne bo vedelo, kako in kaj.. Toda nekaj me -icroi. ena resna ovira je tu... Kakšna pa? Najti primerno ime za novo PROTIVERSKI POKRET V RUSUI PRESELJEVANJE "NARODOV" $mUk JE ™ HRANA revijo. Vsebina j e postranski, glavno je ime. Konkurenca je velika, dobrih imen pa zelo primanjkuje. In kdo more trditi, da ni glavno vabljivo ime, ki vleče? Bojim se, da bi se mi res načrt ne razbil o'o to malenkost. Bila bi res škoda. LETALO V DŽUNGLI Sa m ; je imenitno podjetje, i^k! Kaj meniš? In^ Tt da ah >e ti ne zdi da t mamo takih gledališč v Varšavi že preveč? In pa - od kod dc-, bi* potreben kapital? BRCZPUCNl POUK. ttOAHD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli itv. 127 Last 41. cesta ▼ petek zjutraj od 10. do 12., mm 3M, ali pa v imnfidjfk tn sredo ob 3. do 5., Miha 413 adnjem zreban.u rije se mi je sreča na- - Da " »• azredne ^mehnila takole en tisežak mi j? e o.-tal cd dobitka Da je pa teh ;ledaUfč dovolj — kaj za to? Eno ■'te ali m&aij, to ne i&ra nobene i-jfee In jia — največja umetnost l# prav obrniti graš in ^kcvati i/ lje^a premoženje Če bi pa splavale kljub temu vse nade po vodi, ZiUba ne bo lako velika, da b; alio vredna beliti s: glave, Skl-»p je jrav za prav že storjen, gre mi s-a-tio se za repertoar. Tako? No a osebje že imaš? To je malenkost! Mar imamo jri naj malo talentov? Bodi br. dra- SLOVENSKO AMERIKANSKl KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zaniniivem c t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE. za leto 1931 CENA 20 CENTOV Tri angleška vojaška letala tipa Fairey. s katerimi so se bili namenili vojaški piloti na velik krožni polet nad zapadno Afriko, ^ startala v Badhursthu v Senegam-biji. da bi se vrnila v Hartun. Mf»d poletom proti Badhurstu se je moral en aeroplan sredi pragozda spustiti. Spustil se je brez večje nezgode. Letalca sta poslala prvega domačina, ki jima je prišel pod roke, do naj-bližje naselbine belo-kožcev. oddaljene nad 100 milj, da bi jima prišli na pomoč. Potem ste; s: morala ^kati skozi pragozd pot po kateri sta vlekla s pomočjo domačinov poškodovano letalo 30 milj daleč do pripravnega kraja, kjer so mogii popraviti stroj'e. Delali štiri dni in štiri noči skoraj brez oddiha. Končne se jim je posrečilo popravjti letalo in letalca st? hotela nadaljevati pot. Toda treoa je bilo napraviti prostor. na^katerem bkse moglo letalo zaleteti. 300 zamorcev je moralo sekati drevje in trebiti goščavo. Lahko si mislimo njihovo grozo, ko se je ogromna ptica končno dvignila in izginila za vrhovi ogromnih dreves. To je bilo prvič v zgodovini Afrike, da so biia angleška vojaška letala v Gambi. Zadnja številka "Brezverca", gasila organiziranih brezvercev v sovjetski Rusiji, potrjuje, da se je začela proti veri n^va gonja. Na zborovanju vodilnih čmiteijev br *-verskega pokreta je bil določen načrt za 1. 1930—31. Nač:: govor: o dolžnostih brezvercih organizacij in njihcv.h cd--rov. V-* brezverce je treba spraviti v komuni-:: i m- u-dame brigade. Drugo važno or žje ,bo v novem poslovnem le:u prirejanje protiverskih razstav. Povt ati bo i:eba števil- card ;ih cl? a a v . brerverskih crgainzacij tako. da bo 9.500,000. dočirn im-.ajo narasti omladinske brezverske a-j nizaci.c na 3.500,000. V zvezi s :em bo *.reba pomnožiti p:c^iverskr ;x>-'stejanke tako. da jih bo v rr.< :'ih 25.000. po kmetih pa 70.000. Otroške brezverske organizacije se mo-:rajo pomnožiti na 30,000. Začei je treba energično kampanjo roti i praraikc.n vseh veroizpovedi, posebne proti vsem večjim nrazniiiom, i ko duhovščina najoolj bera udi lin izkorišča njihovo nevedne- NTa-iglaia, da bc prva in najvar .:jša 'nalojri organizacije širiti me:i božič-!nimi prazniki posebne .likov;ne pro-jtiver ke propagande. Tiske vir. bo-!do razdejane v tri kategorija, za mest?., podežel-ke kraje in za ole. , Poleg .ega bo izdajala crgani?. cija brezvercev dva čascop.-a. mn: ta kov in posebno brošuro za ke. Nedavno so razposlali p Rusiji pvsebn- navodila za b kampanjo, ki se je pričela novembra. Glasile brezvercev poroča. da je osrednji c3bor korr. jni-stion? omladine skienil bedeti :ro-go nad izpolnjevanjem vseh navodil o pro:iverski akciji med mladino. Priredi tudi posebno anketo o delovanju duhovščine in sek' mtov med mladino, da razkrinka " ■ hinavce. V Mcskvi so nedavno zaprl4 še dv> cerkvi. Na ž.dovski p:\iznik priredili brozverci v ži-tomiru čruzab-ni ve^er, na katrre^ni -=o prepeval: Letos 27. septembri je naslulo sam t.io ulico, vode j o cd zaliva. ! pri--eijevanje ne narodov, temveč Hišice iz grobili kvadrov, pokrite / "r. j roda", ki je zapustil do zadnje- debelo pločevino. >o bile siromašne« ga deželo, kolere zgodovino lahko Življenje n: b.io lahKu. vendar pa z . iedujemo do leta 500 po Kristu- ne bedno in otočara .so bil: zelo na-su Gre za mali otok Saint-Kildu v vezani na c-uk. Ko jih le H čridih, v Atlantskem cceanu. za- ' 1880 nekaj izselilo v Kanado in Av-• Pidno od Škotske. Saint-Kiida je '.--tralijo, os .a.mi ponudil: prevoz i- zapadnejši otok tega otočja. Ve- in naseli:ev drugje. Takrat so p°-1 : exodus o n: b!l. Pie celilo «e je nudbo odbili. lete s so pa sami pro-v--ga ikupaj samo 37 otocanov in sili. da i. j in prr selili drugam ' e svoje premoženje so s or a-vili na ' . menu besede kakor zrak. Človek>i je ta hrana neobhodno potrebna Človeku je nevede svetlobo/.c. lu-mmovomi. fotofagm. actinofagn? po tem. kakor je pač njegov telesni in duševni ustroj. Primeri se pn. da pade naša svetlobna kapaciteta pod normalo in to ; ? znak. da smo iatoksicirani in izročen: na milo v in nemilost fototoxiji. Svetloba ni hipotetična sila temveč i- fotonov in elektronov jestoječa gmota. Je v zvezi z elektriko in d'Arsonvaj je .s pomočjo zeio rncčnih zaporednih tokov ugotovil zakonitost razme: -ja med silo svetlobe in silo elektrike. Zdravniki Bergonie. Moutie-;repe- in de Courmeiles so že davno dc-Noiih) gnali, da rabijo arsonvalizaciji ;UiSi. Saint-Kilda je imel pred 1000 podvržena bitja manj hrane, kakor Prvi prebivalci Saint-Kilda so bi-'let; še sto prebivalcev, ieta 1817 sa- ne arsonvalizirana. Splošno znano .: baje izgnani zločinci, po u.oški le-ndi pa ne zločinci, temve ■ slepar-in simpatični pustolovci, odnos-o celo pus^uvniki. Kakor prebivalci večine malih otokov, tako so .se •t.j še 7U. prca petimi leti je pa pad- je. da jedo ljudje poieti manj. ka- i: število prebivalcev zarad: nagle emigracije od 72 n < 41. I .rtv. d 37 propeljanih «je samo 8 moških in ^vr..- i srednjih let, drug. so oa star- kor pozimi in v toplih krajih man«, kakor v mrzlih. lotili tudi otočani na Saint-Kilt:u jci in starke. Vzrok, da so za'- : lju- ' poljedelstva in živinoreje. Pred 30 jdj bežati z malih otokov, v^ii fran-leti jim je bil podarjen velik čv>ln j?:sklh ptznavaieč keltskih proble-I s katerim naj bi lovili kite. pa nikc- jmov G: olet v tem. da >c Hebridi psi-ii ni o6pul iz zaliva, kjer še zdarj jholc-ko neprimerno bolj napredni ; ) Ie-otro-vsej žične ■ 15 Leta 1911 je bilo ar. Foveau de Courmelle^u naročeno proučiti meso. pripeljano iz Južne Amerika, torej tropično meso. ki je bilo doma izpostavljeno pripekajoča« soinčnim žarkom. Če so položili to ■ meso na fotograske plošče in jih potem razvili, so opazili večje ali , ... , . . : manjše število luknjic, kakor je bi- miojm? j zivljensKin možnostih tn iz- : , ^ , ... . , , . . , . . , , , i lo pac meso bolj ah manj prepre- >o predh tweed, ki se je lahko .o 3000 frankov na mesec, poleg tega so pa deležni še raznih drugih ugodnosti, ker veljajo za prve plesalce. Zdaj hočejo tudi francoski plesalci enake plače in ugodnosti. Upor je nastal med predstavo "Kastcr in Polux". kjer nastopi ves cvetni zbor. Ravnatelj je predlagal upornikom podajanja in tako je bila predstava rešena. Kakšen je bil uspeh .pogajanj, še ni znano. Božič TO JE BIL PENZIJONIST. Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Na Angleškem je nedavno umrl v starosti 93 let bivši angleško-indij-ski uradnik William MacQuahae, ki je služil državi 10 let, nakar so ga upokojili s celotno penzijo, kajti mož je bil tako bolan, da so mu zdravniki izdali spričevalo o skorajšnji smrti V pokoju pa je popolnoma ozdravel ter več kot polovico svojega življenja preživel z lepo nen-zijo in popolnoma zdrav. Sel je v pokoj s svojim 43. letom in je ravno 50 let užival zasluženo pokojnino. če ima indijska uprava več takih pervaianistov, ni nikako čudo, da se Indijci upirajo angleški nadoblast!. Znano je, da je nra Angleškem na tisoče penzionistv, ki trosijo težko prisluženi denar indijs&ega ljudstva v tujini. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list,ao naproseni, da ja po možnosti čimprej obnove. — ^ Uprava liajta Slične poskuse so delal: zadnja leta v večji množ;ni in njih rezultate so uporabili specijalisti v različnih smereh. Integrirana svetlo-Gla- vv i. V,i dnui so:ba< kakor pravi ar de courmeiles je po njegovem mnenju otipljiva. Po mnenju drugih učenjakov t-i gmofna svetloba ni nič drugega, nego znani vitamini, ki so baje za prehrano t !ikeya pomena in o katerih >e zadnja !eta neprestano piše. pa jih ni navzlic t«mu se nihče ne analiziral, ne izoliral, taka cia jih smatrajo nekateri še vedno "CiLAS NARODA-' za d volj i v ^rneto. drugI pa zgolj za biogenic no enerso o Svetloba je "" pa vidna, saj učinku ? na foto-.........— ■ —— ♦ j s. -]';k > .■'. - tu. D. tit KADAR SO : : Luči Mi ačne Ni Pravega Razpoloženja ZAKAJ PRIViJETE luč. kadar gre ste spat? Odgovor je preprost. Tema vam vzbuja zaspanost—nek .] izbornega, kadar ste spanca potrebni Ge se pa hočete zabavati, je dru gačna stvar. Privijte luč tekom vese le zabave, pa boste videli, kako bo iz ginilo razpoloženje do- Inke i Veseli Domovi so dobro razsvetljeni domo vi. Ni prostora z:- čemer-nost, kjer ima vsak kot svoj delež jasnosti. Ponosni ste na svoj dom. Le pomislite, kako zamore luč povečati in razkriti nje ga lepoto. Svetilke so koristne in privlačne obenem. Visoka bridge svetilka v onem praznem kotu. dekorativna svetilka na oni mizi, svetilka za čitanje poleg velikega stola... to pomaga izraziti privlačnost sobe. Kar potrošite z a dobro svetlobo, so mali stroški za velik« vrednost. # i The N ew York Edison Svstem Prrudtmt Tke New York Edison Company Brooklyn Edi60n Company, Ine. Tke United Electric Lifkt and Power Company- New York and Qurcns Electric Li^kt and Power Company Tke YonLcrs Electric Li^kt and Piivrr Company ni nee vitaminov nas el, ni'i .ikai. če pusUmo podgane v popolni temi. in jih hranimo 'ako, da sf njihovo oScost-je ne more strdi-?o- hr*ano brez apnenca, postancijo rahTične. Iste podgane ?! pa zelo lntro • p more o. e jim dajemo v temni ječ; kožo ah pa celo samo blato drugih obsevanih podgan, torej takih, ki i-ive na soln-ru aii pa žarki /ivosrebrnth žarnic. V koži n blatu t h podgan .ce je tore.i ohranila integrirana .-svetloba, kašti posredujejo lahko njen prehod v druga bitja Otroški rahitizem se zdaj res zdravi z j obsevanjem ali pa z ribjem oljem, ki je po mnenju ar. de Co birme i-lesa zopet samo integirana svetloba. Če podgane navzlic temu, da žive v temi. niso rahitične, se morajo ; zahvaliti .svoji hrani v obliki raznih odpadkov, kakor olupkov, gnilega sadja itd. ki so bili vsaj nekaj časa podvrženi dnevni svetlobi. V sadnih in zelenjadnih odpadkih, ki i jih mečemo proč in ki so izpostavljeni solncu. je veliko redilno in terapevtično bogastvo. Iz tega slrt-d: praktičen nasvet, da ni pamet-! no lupiti sadja, ne metati pešk j proč. EffS SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. posluje vsak delavnik jod 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer« Poslninjm« m vsi bra izjeme, U (tare tn stanovitna Annate Im&k«. 1 *■*« Rllff NEW YORK MONDAY, DECEMBER IS. 193« una tUOVUI BAHf ■ «. E t Carovniško zlato. ROMAM EC tmjDJi. f==?5= Za Glas Naroda priredil G. P. 'Nadaljevanje« Gospa Sterneck je zmajala začudeno z glavo. Nisi ga še videla? Juta, ti si res čudna! Ti imaš naj rasne jše kamene. kar si jih more želeti ženska, a niti pogledaš jih ne! To hočeva 'akcj popraviti. Pojdi, otrok, in prinesi nakit, kajti sama bi ga že rada .Idela' Vzbudili se bodo srečni spomini na prejšnje čase! Cas s pregledovanjem it una bo kmalu minul! Ju:a se j" dvignila, da napravi svoji materi veselje ter se napotila v delavno sobo grofa. Ko e vzela k: ur. se je spomnila časa. ko ji je sturi oče izročil ključ ter rekel pri tem; Obljubi /ni, da ne bo odprla kasete, dokler živim. — razven če ti vim dam dovoljenje za to! Po;*asi je odprla predal ter postavi>a kaseto previdno na mizo. Kot igraje je šla njena roka preko pokrova, da ugotovi, če se pokrov luhko ta pre ali odpre. Komaj pa se je dotaknila majhnego gumba, je skočil pokrov nazaj.! 11 ar ude na je zapazila pismo, ki je ležalo v kaseti. - Moji prisrčno ljubljeni vnukinji Juti! — je stalo zapisano z zna- i ellno pisavo starca. Deklica se je preplavila ter zrla z velikimi očmi na besede. Tako j« napisal na pismo on, ki jo je baje sovražil, soglasno z izja- : vo njene matere? 9 g, * Hitro je skrila pismo v žep. da ga pozneje prečita. Inš'.ik:ivno }e bila ta kretnja določena od trenutka ter kazala, ka-! ko je stala v svoji notranjosti napram materi. Pcvisem razumljivo se ji ie zdelo, da je bila vsebina pač taka. da je ill mogla sporočiti materi. j Hitro je zaprla pokrov ter odnesla nakit iz sobe. Na njenih licih je bilo opaziti lahno rdečico. Mati jo Je opazovala. Ti izgledaš, kot da .si že pogledata v šatuljo. Juta j< še bolj zardela. Le malo! — je odvrnila pritajeno. Bolj temeljito pa hočeva storiti sedaj. Sedi k meni! Postavila bom lii/saaeove kose tako, da bodo prišli dobro do veljave! Odprla je kaseto ter položila kos za kesom nakita na rmeni baržun.; Nsta pa je pritrdila nakit na svojo obleko, da premeri učinek v j ogledalu. Diadem, o katerem je toliko govorila, si je zataknila v lase. -- Ali, v črnih laseh ne izgleda diadem tako lep kot je v mojih pfca- i vih laseh. Poglej, vse to sem žrtvova>a tebi, moja hčerka' Obrnila se je na vse strani in Juta je morala priznati da ni videla nič lepdefra. Chrendelina je konecno odložila diadem. Pri tem se je ranila z iglo. Ko je položila diadem v škatljo, je padla kapljica krvi na beli baržun. Trdo in nepremično je zrla na kapljico krvi. Lanek v-reljuj ji je šel po udih. Bilo ji je pri duši, kot da preti nesreča ob najmanjšem dotikljaju tega nakita, katerega je lahkomišljeno zastavila, da lahko pobegne od svojega moža. Opazovala je krvaveči prst. Ali si se ranila, mama? — Malo Sama boš morala pospraviti, Juta! Ta je itoriia, mehanično. Njene oči so počivale na krasnih stvareh, ki so ležale pred njo, a njene misli so bile na pismu. c.vendelina je prosila Juto, naj vsaj enkrat polocži dragocenosti nase. a orr/a je zmajala z glavo. Ne, mama. ti vendar veš, da nosijo ženske Ravenaua ta nakit šele na svoj poročni dan. — Le enkrat za poskušnjo, otrok! Tudi ne, kajti zdi se mi, kot ponižanje, če bi nosila nakit na črni • obleki! - Ti si norica* — Tvoj stari oče pač ni zaslužil, da bi tako pošte- j no žalovala za njim! Juta je izgledala povsem resno in mirno, sem njegova vnukinja. Kako se je v svojem srcu postavil j tega ne vem, — vendar pa smatram za srvojo dolžnost ča- i Ob istem času pa sem tudi razmišljal, da si medtem dosegla dobo za možitev. j Tvoj^ oče je imel prijatelja, katerega je zelo ljubil. Goetz Ger-lachhausen je sin tega prijatelja Vedno je bila želja tvojega očeta, da bi se nekoč poročila z Goetzom Gerlachhausnom. To željo sem hotel izpolniti. Goetz mi je bil tudi drag in simpatičen. Lastnosti njegovega značaja so zahtevale moje spoštovanje! Kaj mi je bilo bližje kot želja, da bi postal tvoj mož ter moj naslednik v Raver.au? Še pred no si prišla domov, Sem ga dal poklicati k sebi ter ga vprašal, če bi hotel postati tvoj rr-^ž? Goetz je bil spočetka zelo poparjen ter molčeč. Nato pa sem mu obrazložil vzroke, ki so me dovedli' do tega ravnanja. Postal je zamišljen. Slednjič je vendar privolil a le s tem pogojem, da bi bila cba zadovoljna s tem, da bi postaja ti njegova žena! Goetz in njegova pametna mati pa sta zahtevala, naj ne izvajam nikakega pritiska nate! Najbolj mi je bil Goetz pri srca zato ker je poznal žalostno zgodovino naše hiše in ker sem bil prepričan, da bo postal v vseh življenjskih položajih tvoja zvesta ter zanesljiva opora. — Prejinje, nesrečno nagnenje mu je prineslo trpke izkušnje. LjuMl je deklico, ki ga je varala ter izbralu drugega. Vsled tega ni bilo mogoče domnevati, da bo strasten, a iz svojih izkušenj sem dognal da je zakon, ki temelji na medsebojnih smpatijah in spoštovanju boljši, kot oni. ki je bil sklenjen le iz slepe strasti. Nato si prišla domov, maja mah. Jutica ter me pogledala s svojimi velikimi ter nedolžnim; očmi! (Dalje prihodnjič.) POZOR, ROJAK! K naslova aa Usta, prejemate. I« razvidna. Yam Je naročnina paila. Na čakajte toraj, da se Vat opominja, temveč obnovite naročnin* ad direktno, all pa pel cm eih naših zastopnikov. % (Cretan je Parnikov J-® BRiTKA USODA AFRIŠKIH OTROK Afrika je dežela vraž in prazno- tere pri porodu umro in pa otroci. verja. Usoda otrok v tem morju vraž je še posebno težka. Zamorci imajo sicer radi svoje otroke, nimajo pa nobenega pojma o negi. Dojenčkov sploh nikoli ne kopljejo, kajti po njihovem mnenju mora imeti vsak otrok na sebi nekoliko debelejšo plast nesnage, da ne more do njega zlih duh. Skoraj od prvega dne daje mati otroku pole.-s svojega mleka še običajno hrar.o odraslih — banane, kravje mleko, maščobe in celo pivo. Novorojenčka polože takoj na vroče solnce in na vlažna tla. Ni torej čuda, da umira v Afriki 50 odstotkov novorojenčkov. v nekaterih krajih celo 80 že v prvih mesecih. Prišteti je pa treba še znatno število otrok, ki padejo kot žrtve vraž . Vsi otroci, ki se rode s kakršnokoli hibo, dalje vsi oni, čijih ma- katerim zrasto zgornji zobje prej kakor -podnji, so brezpogojno zapisani smrti, če pa navzlic temu dOrastc. postanejo strah in velika nevar.iost vsega rodu in plemena. Tudi dvojčki prinašajo baje nesrečo. Zato babica enega otroka kar brž zaadvi, če se rode trojčki, zadavijo vse tri. mati je pa osramočena, ker se je težko pregrešila zoper javno moralo. Otročička sme dojiti samo lastna mati. Pogosto se zgodi, da se hoče ta ali ona aen-SKa osvetiti drugi in ji vzame skrivaj otroka, da mu da svojega mleka. Kolonijalne oblasti nastopajo zelo strogo proti ubijanju otrok, toda brez uspeha. To dokazuje pokrajina Djagga, kjer ni nobenih dvojčkov, čeprav se jih rodi razmeroma mnogo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 We»t 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: - Jaz meni. ije «ov Humoreske, Grotesk« In Satire, veaano ..................... .M broširano ...................80 Wet g. Cronlka................1.20 .GO Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Ana Karenina (tolsto j) . zanimivi rumau zvezka* ..$5.5© I*,"»™_sp«fl dr. IL Dolenca . Amerika, povsod dewro, doma najbolje ...................... .65 Agitator (Kersnik) bro«. ...... J6* tajnosti prirode.............. .6« Andrej Hofer................... M ** modernega sveta, trdo vez. 1.G0 Beneška v«J*ievalka .......... .35 broftirano ............. .80 Bdgrajald biser .....T.......... Igralec .........................75 Beli meeesen ....................40 ........................ .30 Bele noči, mali junak .......... .60 Ja,,ko in Metka (za otroke).....30 Balkansko-Turška vojaka .......80 Jernai Zmagovat, Med plazovi.. JM Bjlktoska vojska, s slikami .... .25 ,olrl vestna, moja mala deklica, moj otrok! ni ničesar odgovorila. <■ odnesla kaseto na varno mesto. Nato sta se odpeljali s san-oairode. Ku hi t lana je pozdravila Gvendelina z oeubnim kima nje glave. Nik-mu ni odpustila, da je takrat v Nizi tako hitro priklical starega Ar Sc *o povr ved Pi cu z izleta s.a pili čaj in tudi pozneje je ostala gospa Ster-j v družbi Jute. Slednja je mogla odpreti pismo starega Nieno zvečer, ko sc šli že vsi drugi spat. u v beL; ncgliže. je sedla na stol ter odprla kuverto. mi sta Užali notri, je prvo ter pričela Citati: .70 JBt ,541 Kako eem se Jaz j5 (Alešovec) 1L *v..... .34 Kako sem se Ju likal .50 (A'ešoTW) m. zvezek Jt5 M t Oijfsna Juta. moje drago, malo dete"* m. da so moji dnevi šteti, čeprav bi rad ostal še nekaj • 01 Smr . katero sem pogosto nujno pričakoval, bo pri- spisal La. 1 .seda; mogoče prehitro. Meni samemu se adi naravnost čudež, Sl mi vzbu^la veselje do življenja in prav srčno se kesam, da n te toliko časa imel proč od Ravenau. Zakaj sem storil to? Pogosto sem čital to vprašanje v tvojih čistih nedolžnih očeh. nisem se mogel odločiti, da odgovorim nanj I Dolžan pa U nočem ostuti odgovora, da me boš milejše sodi-ko bom enkrat te mrtev. Imel sem te proč od Ravenaua. ker nisem mogel poslušati tvojega veselega in mirnega otroškega smeha! Ko je tvoj oče izdihnil, al se ti smejala zunaj v veži. Otrok ne ve namreč ničesar o življenju in smrti! Tvoj smehljaj pa se mi je zdel takrat, ko n^sem mogel soditi Jasno in pravično, znamenje brezčutne narave tvoje matere! Bolje je da ne izveš, kakšno ulogo je igrala tvoja mati v življenju mojega sina, tvojega očeta! Vsled svoje nepazljivosti sem enkrat isdal, kako zelo sovražim to *er»)co! Vrjemi mi, da je to zaslužila« Tekom vseh let, ko si bila v Ženevi, me ni niti za trenutek zapustil stralj. da bi Ji mogla biti sličoa! Radi tega sma tudi zavalečval tvoj povite k. uničil tvojo fotografijo ter se oropal toiaibe, imeti otroka svojega sina pri se-To se Je seoaUa k. strahu, da bi bila podobna tvoji materi f Končno pa nftem mogel te nadalje zavtečevati tvo9ega po-vratka domdv Kako sem se Jas likal MLbo življenja ...... ^0 ka ...... čarovnica ..................... ^ . . . . Čebelica ............J5 Korejska brata, poveot la mlaljo- ^rlice Iz iivljenj^ na knKik .... „ DOT * .............. Drobil, in razne poveotl »S". "S* ..............M umnm TT......... JtiSr^i ^ krmUka * ssodovtnska pove« .. Jt EUza .................... .00 oooooooooooo Do Ohrida In Bitolja...........90 DoUtoroiJom ................ Jt Bon KiMisla Dre sliki. — Njiva, (Metko) .................... j66 Deska Orleanska .............. JO Duhovni boj ................... JO Kriiev p Kaj m Jo »fin Kraljevi* berai . Kraljevič Marko ! Levstikovi L sv. (Bar) trd. Oks Lit .70 .45 .25 .40 Dedek Jo pravil; tdjtki______ ffcMJola »u čokov s Fran Bana Trenk .. .TKtesofska sgodba ... Diavolo......... Goz4ova!k (2 zrezka) Gospodarica sveta .... Oodfaiskl katekizem . Gostilne v atai Grt a BtjMoslJa (Tolstoj)- Sonetjo — — Odo .45 J5> .Ut ...40 JS O.ljl umu .98 Jt (Ksaetora) ... (IL svj in elegijo — Mlado la (Levstik) .. 2. sv. Otroijo Igro s peaenemk — Različne poezije — Zabavljice in police — jen na Parnas, — Ljudski Gals — KralJedvorafeJ rokopis — ToUnafi (Levstik) .. Trdo resa no..........1 5. sv. Slika Levsttka ta njegove kritike In polomfte............ Ljobljsnske aUko. HUnl lastnik. Trgovec, KspOjsU atrafnik, U-radnlk, Jezf&d doktor, Oootllni. Air, Klepetulje. Natakarca, Duhovnik, itd. ................ Lov na ieoo (roman) .......... Lncifer (roman) ...............J -9t .90 Materina žrtev Male iivljenjs .. tsri ..... Jt Jt CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Lanahln COLORADO Denver. J. Bchutto Pueblo. Peter Culi«. A. SattU. Sail da, Louis Costello. Walsenburg. Id. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis HanlcH ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllah, j. Bevčič, Mrs. F. Laurlch, Andrew SplUar Cicero, J. Fab>^. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambtcn, \ J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. SpeUcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Girard, Acnes Močnik. Kansas City, Frank 2&fU. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitsmlller. Ft. Vodopivoo. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stulsr, Ant. Ja-nezlcH. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooole, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Prahel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Goals. - t Gilbert. Lo«ila Vessel Hlbblng, John Posit Virginia. Frank HrvaUch MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodeilck. ( NEW YORK Oowanda, Karl Sternlaha. Little Falls, Frank Mads. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hltt. Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnlk, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Komls NUes. Frank Kogoviek. v Warren. Mrs. F. RaeLar Youngs town. Anton KlkelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: • -x Ambrldge, Frank Jakis. Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipsvot. Claridge, A. Yerina Conemaugh, j. Bresovec. v. Ro-vaniek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis Jupan-člč, A. SkerlJ. Farrell, Jerry okom. Forest City, Math. Kamln Greensburg, Frank Norsk. Homer City in okolico, Frank Faren chack. Irwin. Mike Psushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroabeta. Krayn. Ant. TauielJ Luzerne. Frank Btlloch Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Midway John Žuat Moon Pan. Fr. PodmllAsk. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Ath in j Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Resrttng j. PestPre. Steelton, A. Hren. Unity 8ta. In okohco, J. Bksrlj ft. Bchlfrer. West Newton, Joseph jovai WUIock, J PstsrnsL UTAH Helper, Fr. Krehs. WEST VIRGINIA: Williams Hirer. Anton Wet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Ttmtnlk ir Jos. Korea. Sheboygan. Johr WEST ALLIS: Frank Skok. wrautimit3M Rock Sprinv F. 16. decembra: Mauretania, Cberbourj 17 d««m6ra: President Roosevelt. Ch«rtK>urj. Ham burj. New York. Cherbourg. Hambura 18. decembra: Dresden, tfherboura. Bremen 23. decembri: Albert Hallin, Cherboura, Hamburg fed^uarja: Mttsjar ht-rbourp, UroiRPn 16. februarja: Europa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: LiJavfile. Havre Augimus, N" a poll. Cenov.i 24. decembra- Amcrita, Cherboura. Hamburg 26. decembra: Bo-men. Cherboura, Bremen Milwaukee Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Paril, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: Preiti len t Ha: ding, burg Cherbourg. Ham- 18 februarja: Pre.si i. nt lLirdlre. b Jrs AlLt-rt flallin, Cherbourg. Cherbourg, Ifam- llamburg 19. februarja: Il<'r!in. lU>u! Saturnia, Tr ' K^if Kur >1» »t Hrenifn 3. januarja: Mauretania. Chei b' Isremen, Cherbourg, I>e Crasse, Havre Clevt-land, '.^fierLourjr, Hamburg 6. januarja : .Wb Ani?.ter«lam, Hottf-rdam Urt-men BouI"gne Sur Mh, 20. februarja: Pas * Havre '>;}mi>i.. Cherbourg 24. februarja: X«w Amsli rd;im. T u:< Si ltottf rd.tni 25. februarja: Premen. Chetbourjf. Premen t;e<>rge Washington, Cherbourg burg 26. februarja: hrisdrn, »"hertrtJuig. Bremen llani- 27. februarja: II. Kraii' St ]>»uis 1 e. Havre herboutc. iUm.iL 7. janu'.rja: l'eiit«- bland. 28. februarja: Aqui!;i:iia, <.'heib- Cherbourg, Hamburg 9. januarja: j Sat ur ni:«., Tr-t j 10. januarja: Majestic, Cherbourg .\mrri' i'hi rt-ours Hamburg : 12. januarja: Kutf s' i. CI lerbour;. Premen 14. januarja: .Aubusius, Xapoll, fit-n-va i.ith.in, Chtrliovirj 15. Januarja: Stuttgart. Cherh>ours Premen 16. Januarja: Parii Havre St »'hertwjurR, llarnhnrjj 17. januarja: A»- Gr;issc. Havre Huma. Napoti. CJenova Bremen 4. februarja: Prt'M