■ .

* Največji slovenski ~ dnevnik.
Velja $3*00
za vse leto.
V.______>
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v Ameriki. •
S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba.
Ellisislandski romani in poroke.
dva para sta se ico bala na
otoku poročiti. — farmer in katoliški teolog.
Na otoku pomanjkuje železniških uradnikov. Sedaj so njih število izdatno povečali.
trideset let stara ljubezen.
Izvrsten tat.
Vkradel $50.000.
KRADEL JE PO RAZNIH NEW-YORSKIH HOTELIH. .SVOJO KRIVDO JE DELOMA ZE PRIZNAL.
Prijeli so ga, ko je v hotelu Nether-land kopal v steno luknjo, da bi prišel v sosednjo sobo.
POTOVAL JE ŽE POVSODL
Roman, kteri se je pričel pred 30 leti, končal se j<* minolo soboto na na-selniškem otoku nase luke. Mike G. Borehert, farmc-r iz Coopertowna, N. D., se je namreč na Ellis Islandu poročil z gospo Marijo Creseencijo Sehanovo iz Nemčije. Bo robe rt je star 50 let in je že 30 let v Ameriki, ter ima v North Dakoti lepo farmo IGO oral. Prejšnja gospa Schwanova in sedanja Borchetova, je stara 4S let. toda kljub temu je še — konservirana.
Ljubila sta <=e že pred tremi desetletji v starej domovini, toda on je Šel preko oceana in se tukaj poročil, do čim >e je njegova izvoljenka poročila v Evropi z druirim. Nedavno je postal Borehert vdovec in Schwanova vdova. Ljubezen iz mladosti se je zopet oživila in Borehert je odpotoval v domovino in tam zasnubil svojo nekdanjo nevesto.
Sedaj sta prišla v našo luko. Preje sta se domenila, da priredita na svo-jej farmi veliko slavnost, toda temu so se proti vili državni zakoni, veleti kterih <ta se morala preje poročiti in potem še le oditi na kopno, kar se je tuli zgodilo.
[.»tega dne vršila se je na otoku še jed-na poroka. Žen", nje bil Franc Le skevie, katoliški teolog ali lemenatar, star 26 let. Njegova nevesta je pa bila lepa poljska Židinja, stara 22 let. ime nom Vi^nija Klebanska. Poročil ju je na otoku tamošnji notar.
Število železniških uradnikov morali so na otoku pomnožiti, ker število naseljencev tako narašča, da uradnik kaj tacega ne pomnijo.
mehikanski poslanik umrl
Sodnik cesarja Maksimilijana.
Sandominški protektorat. Novi nasveti.
SANDOMINŠKI PREDSEDNIK W. MORALES ŽELI, DA DOBE ZJED. DRŽAVE PROTEKTORAT NAD TAMOŠ-NJO CARINO.
Zadnji poskus predsednika, čuvati republiko pred neizogibno revolucijo.
to i • j >
Minolo soboto proti jutru so v hotelu Netherland prijeli mladeniča, ki imenuje John Calmus. alias Howard Berry in J. T. Standing, ko je kopal iz svoje sobe luknjo ki bi volila v sosednjo sobo. Mladenič je dospel pred štirimi dnevi v hotel Ne therland in se je vpisal kot J. T. Standing iz Chieaga. Seboj je prinesel le mali kovčeg. Klerkn je pripovedoval, da je dijak vseučilišča Princeton. Ves čas, odkar je prišel v hotel, ni ostavil svoje sobe, niti za jedno uro, celo jedila so mu morali donašati v sobo, radi esar je postal sumljiv. Hotelski detektiv Conway je končno odprl vrata Standingove sobe in ga pri tem izne-nadil. kako je vrtal v steno luknjo Ivo ga je detektiv vprašal, čemu lela, mu je izjavil, da je "izumitelj ( i) in da je hotel videti v sosednjo
sobo.	_
1 'ri njemu so našli 40 glavnih Mjn cev velikih hotelov, med njimi tudi mnogo taeih iz Plrladelpbije in družili mest. Razun ključev je nosil seboj svedre in drugo orodje, kakoršno služi tatovom. Razun orodja so dobili pri njem tudi brade, lasulje, revolver in lestvico iz vrvi.
Jetnik je policiji popolnoma znan. Poslovodja hotela Manhattan Square spoznal je vjetniku onega gosta imenovanega hotela, kteri se je pri njem vknjižil za Howard Berryja in koji je na sumu, da je v istem hotelu stanu-jočej gospej H. Kochersperger vkradel za $15,000 draguljev. Spočetka je tajil, toda končno je tatvino priznal in povedal, da je one dragulje v Phila-delphiji zastavil za $600. On ima še za $35,000 ukradenih draguljev, ktere je nekje skril. Pri njem so našli krasoio zlato uro, briljantni prstan, naprsno iglo in z diamanti okrašeno zlato škatljo za diamante.
DAWSONOVO POROČILO.
San Domingo, 26. marca. Po Zje-dinjenh idržavah razširjene vesti, da so se tukajšnji diplomatje dogovorili za skupno uravnavo financ, da tako ohranijo mir in red v republiki, so še prezgodnje. Belgija in Italija sta zelo zadovoljni, da med San Domingom in Zjed. državami ni prišlo do sklenitve pogodbe, kajti sedaj zamoreta neovirano zahtevati poravnavo dolgov.
Da bi se to za m osji o kmalo zgoditi, predlaga sandominška vlada, da se imenuje kak državljan Zjed. držav pobiralcem carine v vseh južnih sando-minških lukah. 45 odstotkov vseh dohodkov naj ostane vladi v pokritje njenih izdatkov, dočim naj se ostanek deponira v kakej ameriški banki, dokler se ne potrdi pogodba med obema republikama. Ako že do tega ne pride
Fran Josip odstopi? Vzrok je ogrska kriza.
KRIZE NA OGRSKEM NI MOGOČE PREINAČITI. VSI POSKUSI STAREGA CESARJA SO SE IZJALOVILI.
Ako se ogrska večina oziroma opozi cija ne uda, odstopi Fran Josip in izroči vladanje Fran Ferdinandu.
SLEDNJI JE NA OGRSKEM IN V AVSTRIJI NEPRILJUBLJEN.
Na mandžurskem bojišču vlada mir.
VSE OPERACIJE SEVERNO OD MUKDENA SO PRENEHALE. — NEBOGATOV PLUJE PROTI JUGU.
Novi davki v Rusiji. — Nadaljne vojne priprave. — Rožest venski j je ostavil Madagaskar.
MIRU SE NE BODE.
Budimpešta, 26. marca. Politični voz na Ogrskem nikamor ne more in kriza, ktera je nastopila koncem ja nuarja, še vedno traja. Cesar Fran Josip neče privoliti v reformacijo ogrskega vojaštva in sedaj je za trdno sklenil, da madjarskih želja ne bode več vpošteval. Stari vladar je ogrskim •politikom pojasnil, da v tem pogledu ne stori niti koraka dalje, dočim zahtevajo madjari: vse ali pa nič. Ma-d jar j i zahtevajo takojšnjo dovolitev njihovih zahtev, uvedbo madjarščine kot službeni jezik v vojsko, odpravo avstrijskih zastav od polkov in odpravo avstrijskih orlov na čakali ter odpravo črnorumenih portepeejev. Ako
Našli osemdeset bomb.
Novosti iz inozemstva.
Na varšavskem grobišču, v zemunu v slavonui se je
ZEMLJA VDRLA. VEČ OSOB
BILE SO SKRITE V NEKEM GROBU PAVONSKEGA MXRODVO-RA. V PETROGRADU SO ZAPRLI MNOGO TOVARN.
Pisatelj Maksim Gorki bode te dni obsojen. Po zakonu zamore dobiti tri leta ječe.
UPRAVA MAKSIMOVTČA.
Washington, 25. marca. Sefior Don Manuel de Aspiroz. meh i k an ski po slanik v Washingtonu. je včeraj prot večeru umrl v krogu svoje rodbine Pokojnik je že od jeseni nadalje bole hal. na kar >e je pri predsednikove inau^uraciji >e prehladih Oni dan se je v kapitolu onesvestil in potem mu ni bilo več rešitve.
Pokojnik je bil rojen leta 1836 mestu 1'uebln, Mexico. Pri vstaji prot ptujcem. oz roma cesarju Maksimil janu, vstopil je v nacijonalno vojsko ir. postal polkovnik. Po padcu Quere t ara je bil pokojnik član vojnega sodišča. pred kteri m so se morali zagovarjali cesar Maksimilijan. M ramon in Mixia, in ktero je obsodilo Maks milijana v smrt. V maju 1S90 p0*15*1 je Sefior de Aspiroz pomožni tajnik predsednika Diaza in potem je bil imenovan poslanikom v "VVashinjrtonu.
Avstrijska vlada ni mojrla Aspirozu nikoli odpustiti, ker je obsodil Maksimilijana v smrt. kar mu pa naravno ni škodovalo.
Predsednik T. Roosevelt poslal je predsedniku Diazu brzojavnim potom svoje sožaljc vsled smrti tukajšnjega mehikanskega poslanika.
Dinosaurus v Missouriju.
St. Loui*, Mo. 25 m raca. Deset milj daleč od Sedalije, blizo jezera Tebo, Pettvs co»intv, našli so dele neke velikanske prazgodovinske živali, ktera je najbrže kak dinosaurus Žival je našel inženir Whilev in sicer naipreje rep in 40 čevljev daleč ml repa, glavo. Drugih delov okostja ni mogel najti. V Kansasu so našli že več malih dino-saurov. toda v Missouriju do sedaj še niso bili tako srečni.
Prenapolnjeni parniki.
Vsled židovskih begunov iz Rusije in ogromnega izseljevanja iz Italije, so vsi parniki prenapolnjeni, tako, da mora v vseh evropskih lukah na stotine ljudi Čakati, prodno dobi na par-nikih prostor za prevoz. Družbe vpo-rabljajo za te ljudi izvanredne parni-ke, kteri so čestokrat zelo počasni. Kar so družbe lani izgubile pri medsebojnem tekmovanju, hočejo isedaj pri visokih cenah nadomestiti, kajti trosti so si v vsem jednaki. Zastopniki parniških družb pa. morajo čuti trpke besede.
4
Tat in telefon.
Atlantic City. N. J., 25. marca. V tukajšnjem mestu in v Pleasantville gospodari že dalj časa nek moderni tat, kteri zasluži po vsej pravici ime crentleman. V minolem tednu je vlomil v Rvsonovo prodajalnico, na kar je trgovcu telefoaično naznanil, da se pripravlja za — drugi vlom.
Poslovodja imenovane prodajalnice. Lew Jones, je bil tako srečen, da je govoril po telefonu z nočnim "odjemalcem" svoje prodajalnice. Govorila sta sledeče:
"Česa želite?" — "Nič posebnega za sedaj. Jaz sem oni gospod, kteri je
oropal vašo prodajalnico ir. našel le $15. Pozval sem vas na telefon, da vam naznanim, da bodem vašo prodajalnico v kratkem zopet obiskal. Vi imate fine smotke, ktere mi zelo ugajajo. Prosim, pripravite jih jeden za-bojček. Tudi v blagajno ne denite toliko drobiža, ker v žepih preveč ro-jH»ta. Bankovci so boljši."
"Ko pridete sedaj v našo prodajalnico, sprejeli vas bodemo z puško.''
"Hvala lepa, da ste me opozorili, da se bodem lahko oborožil. Zdrav-stvujte."
"Buffalo Bill" izgubil tožbo na ločitev zakona.
Sheridan, Wyo., 25. marca. Wm. F. Cody, bolje pod imenom Buffalo Bill, znani milijonar in bivši lovec, je svojo tožijo na ločitev zakona od svoje soproge Louize, izgubil. Sodnik R H. Scott je namreč razsodil, da ni dokazano, da ga je hotela njegova žena zastrupiti.
Lepa nagrada premogarju.
Pittsburg, pa,, 25. marca Premogar Tom. Bail iz Shanerja, Pa., dobil je od vodstva B. & O. železnice pismo, v katerem je bila nakaznica za $100 kot nagrada, ker je vstavil nek potniški vlak, kteri bi inače zavozil na tir, ki je bil poškodovan vsled zadnjega deževja. Na ta način preprečil je veliko nesrečo in rešil mnogim potnikom življenje. Razun denarne nagrade ponudila mu je železnica še lepo službo v oddelku, kterega si sam izbere.
PISATELJ MAKSIM GORKI, kterega bode te dni sodilo petrogradsko porotno sodišče.
de, naj se denar razdeli med vse upnike jednako.
Vlada želi, da pride do klerekoli pogodbe, samo, da se izogne konfliktu z evropskimi upniki.
Washington, 26. marca. Naš poslanik Dawson poroča, da je z sandomm-ško vlado sklenil začasni dogovor, tako, da bode mogoče za nekaj časa tamošnje finance vrediti Finance dobi v kontrolo kak ameriški komisar, kterega bode imenoval predsednik Roosevelt.
Pričetek izletov v Evropo.
Dasiravno je še rano in se je pomlad jedva pričela, postaja število potnikov v Evropo vedno večje. Ka-jite prvega in druzega razreda so na vsakem parniku, ki pluje v Evropo, redno razprodane, da še več, kajite so že po mesec dni naprej razprodane, tako, da je pričakovati, da bode letos še več Američanov preživelo svoje počitnice v Evropi, nego druga leta. Tudi kajite ina on:h parnikih, ki pri rejajo izlete iz New Yorka na Spitz-berge, Islandijo. Norveško, krog Irske Škotske na Greenland itd., so skoraj že razprodane.
Vkradli za $2500 svile.
V hiši 315, iztočna 103. ulica v New Yorku, vkradli so nepkoznani tatovi iz Bernsteinove tovarne svilenih trakov minolo soboto za $2500 svile in vrhu tega še za $100 gotovine. Pred 6 meseci so iz iste tovarne odnesli za $5000 svile.
Policija je pronašla, da so prišli tatovi po strehi v prostore tovarne, po
cesar v to ne privoli, ostanejo sedanje ižmešnjave .iiiespremen^ene, namreč: zbornica ne bode privolila v proračun in na Ogrskem ne bodo smeli nabirati vojaških novincev.
Ker je sedanji položaj na Ogrskem uprav, obupen, sklenil je cesar Fran Josip baje odstopiti? kar je že preje enkrat nameraval. Odstopil bode, ako ostanejo ogrske stranke še v nadalje trdovratne. Mogoče je, da bode to nekoliko vpljivalo na ogrske politike, toda. kakor stvari danes stoje, je njim prav vse jedno, kedo je avstrijski cesar.
V slučaju, da Fran Josip odstopi, postane cesar nadvojvoda Fran Ferdinand, kteri je sovražnik Ogrske, dočim v Avstriji radi svojega "klerika-lizma ni priljubljen. Odstop Fran Josipa zamore toraj Avstriji le škodovati, kajti Ogri Fran Ferdinanda sploh ne bodo pripoznali kot svojega kralja.
Šest tednov staro dete samo na potovanju.
Hillsdale, 111., 24. marca. Šest tednov staro dete gospe E. R Merrvma-nove iz tukajšnjega mesta, je potovalo 200 milj daleč, ne da bi vedela njegova mati, kje da je.' Merrymanova je bila z svojim otrokom na potovanju po železnici. Ko se je vrnila, pričakovala jo je na kolodvoru njena sestra z ktero je tako živahno govorila, da je na dete popolnoma pozabila in je v vagonu ostavila. Končno jej je iz zadrege pomagal brzojav, kteri jej je
kterej poti so tudi vkradeno blago od- sporočil, da je speče dete že daleč v nesli.	Iowi, od kjer so jej ga poslali nazaj.
Prelaz Gunshu, 27. marca. Na vsem bojišču vlada popolni mir in včeraj celo med patruljami ni prišlo do spopada. Japonci so ruskim bolniškim strežajem, kteri so ostali v Mukdenu dovolili, da se vrnejo k svoje j vojski V to svrho so jim dali potrebne potne listine.
Petrograd, 27. marca. General Li-njevič poroča, da na bojišču ni nič novega.
Tokio, 27. marca. Železnica med Mukdenom in Kajuanom zopet vozi. Most preko reke Hun še ni popravljen, tako, da je promet onstran reke nemogoč.
Suez. 27. marca. Brodovje admirala Nebogatova odplulo je proti jugu.
Paris, 27. marca. Ministerstvo ino stranih del potrjuje vest, da je rusko vojno brodovje že pred par dnevi osta-vilo vodovje pri Madagaskarju.
Petrograd, 27. marca. Vlada bode z dnem 14. marca (pravoslavno) ob dačila plačo državnih uradnikov ; 2^o plače. Nadalje poviša davek na pivo za 33, in na žveplenke za 100%.
Petrograd, 27. marca. Vojni svet je sklenil poslati na bojišče sotnije strelcev z strojnimi puškami, št. 3, 9, 22, 31, 35' in 37.
Moskva, 37. marca. Časopisje jedno-glasno svertuje vladi, da, ako sklene mir, ne sme Japoncem odstopiti kake pokrajine, niti jej dati vojne odškodnine.
Prelaz Gunshu, 26. marca. Na fronti je vse mirno. Rusi, kakor tudi Japonci reorganizirajo svoji vojsko, kteri se koncentrirati za nadaljno bitko.
Danes so peljali tukaj memo veliko čeito vjetih Japoncev, kteri so namenjeni v Harbin. Jeden Japoncev je oblečen v uniformo 11. sibirskega polka. Njega 'bode sodilo vojno sodišče kot ogleduha.
Maršal Ovama je sporočil kitajskemu governerju v Kirinu. da pridejo tjekaj Japonci dne 10. aprila.
Dne 23. marca je oddelek ruske konjiče pregnal japonsko konjico, ktera se je bližala Shuaningausi. Istega dne so Japonci napadli tudi rusko skrajno levo krilo pri Nanshentsi. Rusi so Japonce pregnali.
London, 26. marca. Iz Tamatave na Madagaskarju se poroča:
"Rusko brodovje je odplulo. Kraj njegovega namena je neznan."
Zadnji oddelek ruskega pacifičnega brodovja je sedaj v Sueškem prekopu Paris, 26. marca. Sedaj se zopet govori o bližajočej se sklenitvi miru in se je tozadevna konferenca baje že vršila v nekem mestu severne Evrope, toda tukajšnji ruski poslanik Nelidov izjavlja, da o tem ničesar ne ve, kar zatrjujejo tudi v ministerstvu ino-stranih del.
Petroirrad, 25. marca. General L:-njevič napreduje z svojo vojsko proti severu. Pri generalnem štabu zatrjujejo, da je sedaj gotovo, da je bil maršal Ovama prisiljen svoj načrt zasledovanja v velikej meri opustiti. Japonski oddelki ob obeh ruskeh kril:h niso dovolj veliki in jaki, da bi zamo-gli pretiti, ruskej vojski. Dopisniki poročajo iz bojišča, da bode sedaj tam vladal mir več nego par tednov.
Nek poročevalec svari vlado pred nevarnostjo japonske agitacije na Mongolskem bi radi vprizorili vstajo Car je danes z posebno odredbo naročil finančnemu ministru, naj razpiše na domačih tleh državno posojilo za $100,000,000.
Ker se v novejšem času tukajšnjemu vojnemu ministerstvu očita, da ni bilo pripravljeno na vojno in da ne ume mandžursko vojsko oskrbovati z novimi vojaki, topovi in streljivom, naznanja sedaj ministerstvo o svojej delavnosti za časa %-ojne. Iz tega je razvidno, da je do dne 12. marca t. 1. poslala na iztok 13,087 častnikov, 761,467 vojakov 146,408 konj, 1521 topov in 316,321 ton streljiva im drn-zih potrebščin.
Vse to je oskrbela sibirska železnica. Ko se je vojna pričela, bilo ie na Daljnem Iztoku le 60,000 vojakov, kajti car Nikolaj se je hotel izogniti vojni in hi pustil poslati tjekaj vojaštva.
VSMRTENIH IN VEČ ALI MANJ RANJENIH.
RAZNOTEROSTI.
Varšava, 26. marca. Tukajšnja po licija našla je na Pavonskem miro-dvoru 80 bomb, ktere so bile shranjene v nekem kamenitem grobu.
Generalni gubernator Maksimovič sprejel je včeraj v svojej palači konzule inozemstva, višje uradnike in du-nepriist rano vladanje brez predsod-nepristrano vladanje brez predsednikov proti kakej narodnosti Govor je zlasti na Poljake dobro vpljival.
Petrograd, 26. marca. Obrtni položaj je sedaj za delavce postal slab. Sedaj so namreč pričeli tovarnarji Štrajkati in so zaprli toliko tovarn, da mora 30,000 delavcev neprostovoljno počivati. Vsled tega je pričakovati nemirov. Gardni častniki dobivajo še vedno grozilna pisma. Posestniki pre dilnic in tkalnic nameravajo vse svoje delavce odsloviti in jih poslati nazaj v njihove vasi.
Petrograd, 2(5. marca. Oblasti so sedaj odločile obsoditi pisatelja Maksim Gorkejra (glej sliko). Obtožen je da je spisal proklamacijo za vstajo, potom ktere bi se kakil javni mir. Zakon določa za to tri leta ječe v trdnjavi. Gorki, kteri biva sedaj v oko lici Rige, je bolan. Pravda se prične dne 2. maja pred petrogradskim porotnim sodiščem in se bode vršila tajno.
Varšava, 27. marca. Včeraj zvečer ob osmi uri je nekdo vrgel bombo i kočijo policijskega šefa Nolkena. ka teri je bil težko ranjen. Napad na Nolkena so izvršili člani zelo razširjene stranke zarotnikov. Malo pred 8. uro zvečer prišel je nek elegantno oblečen mož pred policijsko postajo v predmestju Pragi in vrgel bombo na dvorišče postaje. Pri tem napadu je bilo sedem osob ranjenih. Zadnjeg: napadalca so prijeli Ln je — naravno — Žid. O tem so takoj obvestili poli cijskega šefa Nolkena. kteri se je ne mudoma odpeljal v Prago. Ko se j vozil memo palače generalnega guber-natorja, je vrgel nekdo proti koč:ji bombo. Kočija se je takoj zrušila in Nolken je bil nevarno ranjen. Napadalca so vjeli, toda končno se je pol. caju iztrgal iz Tok in všel. Dasiravno je Nolken nevarno ranjen. je upati, da bode okreval.
Varšava, 27. marca. Nemiri v Sjed-lecu, Bjelsku, Vlodslavsku, Radinu in Lukovu so še vedno na dnevnem redu. Povsodi je najti revolucijonarne pro-klamacije in take, ktere zahtevajo, da se uvede v šolah poljščina kot poučni jezik.
Moskva, 27. marca. V hiši trgovca Barasova so našli mnogo orožja. \ zvezi z tem so zaprli par sto osob. A Jalti na Krimu pripetili so se izgredi.
Zemun, Slavonija, 27. marca. Včeraj se je tukaj udrla zemlja. Ko so prišli na lice mesta vojaki, da rešijo neko žensko, ktero je zasulo, se je zemlja še enkrat vdrla in zasula vojake. Osem vojakov je vsmrtenih in 19 ranjenih.
Shanghai, 27. marca. Provincijalne kovalnice denarja so izdalo vse polno manj vrednega denarja, tako, da uradniki ko-valnic vsako leto po 13 milijonov taelov "zaslužili". Vsled tega preti sedaj na Kitajskem finan čna kriza.
Messina, Italija, 27. marca. Nemški cesar Viljem je na svojem potovanj;; v Maroko, dospel semkaj.
Toulon, Francija, 27. marca. Med mornaričnimi vajami ob tukajšnjem obrežju, se je torpedovka št. 250 potopila. Možtvo se je rešilo
Queenstown, Irska, 26. marca. Letošnje izseljevanje v Ameriko se je že pričelo. S parnikom Celtic od White Star Line. odpotovalo je včeraj v New York 1040 Ircev. Število irskih zse-ljencev bode letos nadkrililo vsaki dosedanji "rekord".
Kanea, otok Krit, 26. marca. Kacih GOOO izgrednikov. kteri zahtevaj", da se otok Krit pridruži Grškej. streljalo je včeraj na kričanske orožnike, kte-rili dva sta bila ranjena. Oblasti dobe orožniško pomoč iz Kandije. Nemiri se vrše samo v kanejskem okraju, dočim vlada v druzih okrajih mir.
Pariz, 26. marca. Minister inostra nih del, Delcasse, poslal je dvema malima deklicama darilo carja Nikolaja, namreč dve zlati, z diamanti okrašeni broši. Deklici sta ruskemu prestolonasledniku izvršili prekrasno 41 la-veto."
Glasgow. Škotska. 2fi. marca. Novi parnik Caledonia od Anchor Line, je nastopil svojo prvo pot v New York. Na njem je 1000 potnikov.
BLIZO KONCA ŽIVLJENJA.
Mr. V. Čeplik #iz Stuarta, Pa., se je zelo bal, da se mu hitro bliža konec življenja. On piše: "Bil sem zelo bolan na želodcu, kteri ni hotel prebav-1 jati in tudi ne obdržati jedil. Izgu bil sem tek tako za jed, kakor tudi za pijačo, in dasiravno me je zdravilo več zdravnikov in da sem vžival vsakovrstna zdravila, ktera so mi predpisali, sem postajal vendarle vedno sla-beji tako na truplu, kakor tudi na denarnici. Mislil sem, da se mi bliža konec življenja, ko sem po naključju izvedel, da Trinerjevo ameriško grenko vino ozdravi tudi one, kteri so že izgubili vso na do. Moral sem zavžit; več steklenic tega vina. toda rezultat je bil čudežen: moje zdravje se je po polnoma povrnilo in radi tega priporočam to zdravilo vsem, ki so na že lodcu bolni." Na vsem svetu ni zdravila, ktero bi delovalo, kakor Triner jevo ameriško srremko vino v vseh boleznih, ki so v zvezi z izgubo teka. Ono hitro poveča delavnost vseh organov in je najbeljši kričistilec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So, Ashland Ave., Chicago, III.
flKoslnamenp«
J ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vozne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y„ ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih družK
Deklica streljala na roparje.
Goshen, Conn., 25. marca. Gospodična Nellie Cabat, je tukaj z revolverjem svojega očeta streljala na dva newyorška roparja, ktera sta vlumila v hišo njenega očeta. Oba roparja sta ranjena, toda jeden je všel, dočim je drugi tako ranjen, da bode najbrže umrl.
Ropar* kteri je smrtno ranjen, se imenuje James Shucro in stanuje običajno v New Yorku na Pell St.
M iss Cabot je bila sama v zorenjem nadstropju očetove hiše. ko sta roparja vlomila v pritličje. Nellie je takoj vzela očetov revolver in odšla brez strahu po stopnicah navzdol ter pričela streljati.

'	VI HtllO
- --—^
v v ^v^"?;--" -• -
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Roland, 24. marca iz Hamburga z 946 potniki.
Baltic, 24. marca iz Liverpoola z 2474 potniki.
Philadelphia 25. marca iz Southamp-
tona z 932 potniki. Btruria 25. marca iz Liverpoola z 961
potniki. Pret
oi'ia 26. marca iz Hanibursra. La Bretasme 26. marca iz Havre z 212S pot.
Dospeti imajo:
N cel" ar iz Genove. Giulia iz Trsta. Statendam i/. Rottcdpma. Georgic iz Liverpoola. Armenia iz Hamburga. Kronland iz Antwernena. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bovic iz Liverpoola.
Odpluli so:
Lucania 25. marca v Liverpool. St. Louis 25. marca v Cherbourg. Vaderland 25. marca v Antwerpen. Princess Irene 25. marca v Genovo. Columbia 25. marca v Glasgow. Patricia 25. marca v Hamburg.
Odpluli bodo: Barbarossa 2S. marca v Bremen. Statendam 29. marca v Rotterdam. Baltic 29. marca v Liverpool. La Bretagne 30. marca v Havre. Philadelphia 1. aprila v Southampton, Kroonland 1. aprila v Antwerpen. Weimar 1. aprila v Genovo.
____
-	i tRjpii	.....®
___
l
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK V PONEDELJEK, DNE 27. MARCA 1905.	LETNIK
ŠTEV. 72.	__________- -
"GLAS NARODA" ! Ob konci svetovne
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
41 pol leta............. 150
Za Evropo, za vse ieto....... 4.50
" " " pol leta....... 2.50
" " " četrt leta...... 1-75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _Ste-ilki._
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se piača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, t. i SL- nam tudi prejšnje bivališče naznani, d • hitreie n.ijtlcmo naslov- ! nika. Dopisom sn pošiljutv.un naredite nasloi .
"GIcis Nuroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telcion : a?y« Cortland.
Prepir radi asfalta.
razstave.
S svetovno razstavo kot ljudskim
podjetjem mislili smo, da bodemo pri
ljudstvih dosejrh slavo in east. Odkar
pred štirimi meseci zaprli vrata
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 Louisiana Purchase Exposition, pa od
'* pol leta............. 150 one ;tiave ni ostalo kaj druzega, nego
Za Evropo, za vse ieto....... 4.30 .. ... v . .	...
2 =iu nePriJetni duh sežganih m oven&r.h
1.75 'predmetov. Tnda tudi to nacijonalno
V Evropo pošiljamo list skupno dve ! podjetje se je zaključilo s povsem na-
_Ste-ilki._ vadnim ameriškim škandalom.
■■
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz- Je-li temu kriva šola praktične po-vzemši nedelj in praznikov.	l:tike. v kakoršno sta hodila senator
—	Tom Carter in oivši governer Francih
"GLAS NARODA" jkot vodji raz=fave, ali je to zakriv:l ("Voice of the People")	Ut.-louiški zrak, oziroma ozračje,
kterem živi kraj Folka vse polno goljufov pov=em prosto, ali — končno — morda se jo to zgodilo. ker se kak ameriško podjetje sploh ne more za ključiti brez da bi si kedo ne napolnil Za oglase do deset vrstic se plača 30 /epov. ne vemo. Toda obtožbe, ktere centov.	I je	v zadnjih dneh, so tolike, da
>kuša Evropa ik> vsej pravici izbr
Senator Carter, predsednik naeijo-
Tz n: >v( ;-ili poročil o asfaltnej aferi in >in . n. ktero zavzema sedaj repu • :;i \ nc/. h a napram Ziedinje-li.m d; ivam, L-iliko posnamemo, da trdovratno-t predsednika Castra ne 1»> ;e ii :i :• .-iedie za Venezuelo. Predsi l:>ik Ca tro namreč neče ugodi ' zahtevam Zje.linjcnih držav in iz-ro<"ai asfaltno /adevo kakemn razs--d šču. V « -t.-\'i"n pa tudi v "Washing tonu vso stvar ne smatrajo dovolj važnim dogodkom, da bi nn rala rad*, nje vlada energično oziroma s silo m stopiti proti Venezueli in tako škodovati sedanjim lobrm od noša jem. med obema republikama. Zajedno pa tudi nihče ne rnare najti uzroka. čemu naj bi kaka vlada za slučaj, k:i or-en j-? oni New York i: Btrmudez Company, takoj nastopila z oboroženo silo. k i r bi v ostalem tudi no bilo • -pravičen • V juliju leta l'.)Q4 so venezuelska sodišča zaplenila imovino imenovane družbe na ven ezuel.sk i h ti h in imenovala sek ves t racijo, ozroma o-krbni-štvo za ono inovino. To je tamošnje vrhovno sodišče storilo baje vsled pritiska in naročila predsednika Castra. Se je-li sek vest racija izvršila natančno po zakonih Venezuele ali ne. o tem sedaj javnosti še ni znano, dasiravno mora biti baš to vprašanje najpreje rešeno.
Venezuela je namreč podelila prvotno koncesijo Ncwyoreanom pod izrecnim pobojem, da postane koncesija neveljavna, kakor hitro hi se družba ne ravnala po posrojih. kteri so navedeni v koncesiji. Tudi je pojrojeno, da morajo vse prepire, kteri bi nastali na podla tri one koncesije, poravnati venezuelska sodišča po vonoznolskih zakonih. Pod temi poboji dobil je 1. 1SS3 Horatio R. Hamilton imenovano koncesijo, oziroma pravico Vkati v državi Rermndez asfalt. l':> prodajati in izvažati. Te pravice je Hamilton 1. 1SS5 odstopil asfaltnej družbi. Venezuelska vlada je odredila nasilno upravo ali sek ves t racijo družbenega imetja na podlagi trditev, da se družba ne ravna po pojrojih koncesije in da je celo bila v družbi vonezuelskih vstašev proti venezuelskej vladi. Že to zadostuje v dokaz, da so edinole venezuelska sodišča pristojna za razsodite v afere.
Ako bi bilo dokazano, da venezuelska sodišča ni-o sodila po venezuel-skih zakonih, oziroma da tako postopati niso zamosrla, potem bi bile di-plo»matične obravnave umestne in opravičene. Toda tudi v tem slučaju bi sovražni nastop proti Venezueli še ne bil umesten, ker ves asfalt ni toliko vreden, kolikor bi veljala ekspe-dicija proti Venezueli Vrhu teira venezuelska sodišča še niso izrekla svojo končno razsodbo in radi počasnosti venezuel-skih sodišč se ne moremo pritoževati, ako pomislimo, da so naša sodišča isto tako počasna.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Den.u naj se blagovoli pošiljati po *ati vsak S{K>min na svetovno razsta-Money Order.	1 Vo in njena odlikovanja.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje šče n:t/. • '. :!. d ■ hitreie n.ij.icmo naslov- '	komisije, kteri je v novejšem
"a~u zopet nosi al član zvezirteira se nata. je oni isti Tom Carter iz Montane, kteri je vodil volitve leta 1^92 Si- laj toži. da je potom posebne preiskave dognal, da je pri dcMtvi od!i kovanj igralo glavno ulogo podkupo-vauje.
N emu ]>a odgovarja razstavni predsednik David Franc s, bivši mayor v St. Lonisu in governer države Missouri. da tudi naeijonalna komisija ni vzvišena nad suimiičenjem.
Najbolj ie trreš lo vodstvo razstav . pri tem, da je izročilo prodajo modrih. rude<'-ih in belih zvezkov, kteri so naznanjali imena odlikovanih raz-stavljalcev, nekej zasebnej družbi, ktera je potem z odlikovanji uspešno trgovala, tako da ta odlikovanja nimajo večje vrednosti, neiro kaka diploma kake univerze v divjini.
Predsednik Francis izjavlja, da je tozadevna tožba deloma opravičena. On izjavlja: '"Oni zvezki, ktere prodaja neka zasebna družba, niso premije in jih s slednjimi ne moremo zamenjati. Vsa stvar je taka, kakor da bi kaka tvrdka prodajala kolajne in diplome potem, ko so že razdeljene."
Toda baš ta zmešnjava je najbolj ši kapital za ono zasebno družbo, ktera je tudi na to računala.
Žalostno je. da se pri na-s niti razstava, h kterej je povabljen ves svet, ne more končati brez goljufije, v kte-ro so bili zapleteni naši politiki.
Zapirajte usta ob mrzlem vremenu in dihajte skozi nos, ki je takorekoč čuvaj našeira .zdravja, ker filtrira vdi-hani zrak, izločuje prah, kar je posebno v poletntm času velikega pomena. Sicer bi pa morali imeti že iz estetienih ozirov na ulici usta zaprta in dihati skozi nos. Te razvade se seveda težko i znebimo, zato se moramo prisiliti. Najlepše uspehe dosežemo s Formanovo bat o, ki tudi na zastarelem nahodu omogoči dihanje skozi nos. Poraba je kaj prepresta. Iz bate napravimo krogljieo in jo vtaknemo zaporedoma sedaj v levo, sedaj v desno nosnieo. Ako storimo to še pravočasno, se iznebimo takoj nahoda, pa tudi zastarelo bolezen hitro odpravimo. Po porabi tega sredstva postane vdihani zrak veliko bolj prijeten in svež, kar seveda ugodno vpljiva tudi na so pila. Na ta načinse tudi privadimo imeti na ulici zaprta usta in porabiti nos za to, kar je vstvarjen.
Policijski nadkomisar pred sodi ičem. V Krakovu se je začela obrav rnava proti policijskemu nadkomisaigu Baliekemu zaradi poneverjenja in zlorabe uradne oblasti.
V japonskem vojnem vjetnistvu.
Ruska časopisa "Novoje Vremja" "n "Moskovskija Vjedomosti" sta obelodanila pisma ruskih častnikov, ki so prišli v japonsko vojno vjetni-štvo. Ta pisma so prinesli iz Japonske na Rusko vojaški zdravniki. Iz pisem je posneti, kako lažnjiva da so poročila angležkih listov, češ, kako "izvrstno" postopajo Japonci z ruskimi vjetniki. Naj podamo tukaj nekoliko najmarkantnejih vrstic iz dveh priobčenih pisem.
Jeden častnikov, ki se nahaja v japonskem vjetnistvu že ol 23. maja 1004, piše: "...Že davno sem hotel pisati nekoliko vrstic; toda to so mi z ali ranil a japonska cenzura in težave irlede ekspedicije. Nadzoruje se na zelo strogo. Sedaj sem na skrivnem uporabil odhod zdravnikov,, sanitetnih in drugih za vojno nesposobnih vojakov. Kakor vojni vjetnik bivam v neki hiši, ki je okoli in okoli obdana od straž ter zaprta z velikimi zidovi. Ne moreš si predstavljati, kaj vse smo morali in moramo prestati— Kake težavno, žalostno in samotno je naše življenje! Ti niti ne slutiš, kaj se pravi biti vojni vjetnik: to je največja kazen v moralnem in telesnem pogledu. Vsega terra opisati ni možno... . Le skozi tnalo okence zamoremo videti božjo naravo. O kakem svobodnem gibanju ni govora in le redkoke-daj me vedejo na izpreliod kakor zločinca pod vojaškim spremstvopi. — Danes sta nas obiskali dve Ameri-kanki. Jedna teh je pripovedovala da ]>r:haja naravnost iz Rusije, kjer je obiskala Petioerad, Moskvo, Odeso in Varšavo, kjer se povsodi zanimajo za našo osodo. Pripovedovala je, da se v tamošnjih listih pohvaln.* piše o tem, kako da Japonci z nami postopajo, in da uživamo celo nekake nerodnosti. Čudno je, od kodi dobivajo listi ta napačna poročila. Ravno narobe je res. Mi živimo tukaj zelo slabo. Stanovanje je ozko in umazano, v jednej sobi po trije do štirje častniki. Vse je polno raznih živalic, in tud podgnn v izobilju. Prej smo morali prenašati mnogo žalenj in poniževanj: pripetila sta se dva slučaja, da so japonski vojaki dva častnika celo pre tepli. Sedaj je malo bolje v tem ozi ru. Navadni vojaki trpe še več Rad bi videl, da bi oni, ki tako piše o nas, sam prišel v japonsko vjetništvo ter kmalo bi pričel pet: povsem drugo pe sem. Če le moreš, obelodani v časopisih moje pismo, da znajo v Rusiji, kako se nam godi v resnici. Na Japonskem postaja vce izredno drago. Skoraj vse je obdačeno. Po ulicah vidiš samo ženske, otroke in starce; le redko kakega mladega Japonca. Prej je bila tukaj v Matsujami (ua otoku Si-
koku) močna posadka, sedaj je ostala le mladina med 17. in 18. leti, ki se vežba po noči in po dnevu in ki jo od časa do časa odpošiljajo v Mandžurijo. Japonci ubijajo mnogo ranjencev na licu mesta, kjer so na bojišču padli; ravnajo grdo »sicer z ranjenci ter jih obdelujejo tudi s puškinim kopi tom. Tako so na pr. (nekega podčast nika TVeisberga tako udrihali s kopitom. da do sedaj, po petih mesecih, ni mogel okrevati.
Drugi častnik piše: "—Ne moreš si misliti, kako težko prenašam vjetništvo. Štirje meseci, odkar se nahajam v vjetništvu, so moje živce popolnoma razdejali. Ko sem prišel v vjetništvo, so me Japonci najprej postavili pred vojno sodišče, ter sem se v trenotku, ko so me hoteli vjeti, branil z revolverjem ter pri tem ranil dva Japonca. ?s"i mnogo manjkalo, da m niso ustrelili za ta "zločin". Štiri dni so me pustili v dvomu glede moje osode. Potem sem pa izvedel za razsodbo: "Sodniki so, ozir jemaje na mojo hrabrost, s ktero sem se branil, spoznali, da vjetnik ni vreden kazni, ampak kakeira reda." Skušal bodem, da si preskrbim prepis razsodbe, ki je radi tega zelo zanimiv, ker so me Japonci. ki se toliko hvalijo, kako stroma da gledajo na mednarodno pravo, za izvrševanje svoje vojaške dolžnosti — postavili pred vojno sodišče. A enakem položaju se je nahajal neki kozaški častnik. Z njim so napravili kratko pravdo: ustrelili so ga kar na mestu. Na tak način se postopa z večino naših vjetnikov. Le malo ranjen cev obezujejo Japonci in odvajajo v bolnice; večino ranjencev kar more ti vredni zavezn ki Angležev na licu mesta. Japonci se štejejo za "olikane", ker se oblačijo v francoske kroje in ker se uče brbljati kak ptuj jezik. V lesnici so pa ostali barbari, kakor so bili pred 30 leti. Električna razsvetljava, ki je uvedena po vsej Japonski, in železnice, ki preprežajo deželo na vse strani, kažejo le, da znajo Japonci druge dobro posnemati. Neki inozčmec, ki nas je obiskal, je pri-pomnil. da so bivališča, ki so nam je odkazali, podobna barakam za epidemije, ki so v njih svojeeasno Angleži nastanili Bure na otoku Cejlonu. V resnici si ni možno misliti kaj grjeira. nego je naše vjetniško šotorišee. Vse, kar se piše v inozemskih časopis h o naših takozvanih "velikanskih bivališčih", o "skrbi" in "zanimanju", ki je imajo z nami Japonci, je naravnost zlagano. Da japonofilski časopisi opravičujejo barbarsko postopanje Japoncev z nami, izricajo "barbarizem naših kozakov". Tudi to je zopet zla gano. Glede Japoncev imam neovrž-nih dokazov, ki pričajo, da niso sami morili naših ranjencev, ampak da so jih tudi, kakor to delajo Kitajci, pretepali. Tudi tukaj v bolnici živimo kakor zločinci in zrak, ki ga dišemo, je okužen od hlapenja iz gnojnic in nesnage, ki se nahajajo okolo pognojenih riževih polj. Le trdni naravi naših vojakov se je zahvaliti, da ni nastala med njimi že kaka kužna bolezen."
Pretežnost žensk. V večini dežela na svetu je več žensk nego možkih, toda njih pretežnost v primeri s številom prebivalstva vendar ni pogosto tako velika, kot se splošno misli. V Zjed. državah živi med 76,3SS.2SS prebivalci okroglo 39 milijonov žensk in 37 milijonov možkih; v Avstraliji nasprotno le 2.166.31S -žensk in 2,3S9,344 možkih. Tudi v Kanadi je več možkih nego žensk, namreč 2.460,471 proti 2,-372,76S. V germanskih deželah prevladuje povsod število žensk. Na An-irležkem pride na 21,441,911 žensk 20,-103.309 možkih; na Švedskem na 2.630,005 žensk 2,506,426 možkih; na Finskem na okroglo 1,300;000 žensk okroglo 1,260,000 možkih; na Norveškem na 1,250,000 žensk 1.175,000 možkih ; na Danskem na 1,263,945 žensk 1,200,825 možkih; v Holandiji na 2,-583,508! žensk 2,520,471 možkih; v Švici na okroglo 1,700.000 žtnsk 1,616-000 možkih; v Nemčiji na 28,622,194 žensk 27,734,052 možkih, v nemški Avstriji na okroglo 3% milijonov ženskih 3y2 milijonov možkih; na Ogr skem na 8,795,616 žensk 8,66S,173 mo ž'kih; v romanskih deželah je le v Italiji možkih več nego žensk, namreč okrogilo 16,260,000 proti 16,190,000; na Francoskem pride na 19.346,360 žensk 18,922,651 možkih; v Belgiji na 3,416,057 žensk 3,398,997 možkih; na Španskem na okroglo 9.315,770 žensk 8,773,730 možkih: na Portugalskem na 2,408,792 žensk 2,151,303 moški, v slovanskih deželah je na Grškem L-2G6,816 možkih proti 1,166,990 ženskam ; v Rumun'ji je 2,994,806 možkih in le 2,917,624 žensk; v Bolgariji je 51.2% možkih in 48.8% žensk; na
Ruskem pride na 47,772.455 žensk 46,-433,740 možkih; tudi pri avstro-ogrških Slovanih je povsod več žensk nego možkih.
Zopet umor na plesišču. Na neki mask a rad i v Peš t i je vzbujala največ pozornosti nenavadna ženska postava, ki se je obnašala tako zapeljivo, da so se možki kar gnetli okolu nje. Ko je razkošnost in oožeiljivost oboževalcev prikipela do vrhunca, je snela dama masko z obraza in njeni zaljubljeni plesalci so imeli pred seboj mizarskega pomočnika Antala. Trije plesalci so bili vsled razočaranja tako razburjeni, da so naskočili Antala ter ga na mestu zaflfllali.
i AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
ft 31-33 Broadway, 4, floor.
-——•
Daje nasvete na infor. macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. ure rjutraj do 5- ure popoiudne t*> vzemSi nedelj in praznikov.
1
(I
ti 6.
it
it H
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staio domovino.
Krasni poštni parnik
BAREAROSSA
>d[iliije dne marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Riemen.
Parnik
STATENDAM
■ ■dpluje dne 20. marca ob 10. ur' dopo-udne iz New "iorka v Ko'lerdam.
Francoski parnk
LA BRETAGNE
odpluje dne 30. mnrea ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Hi;vre.
Ivrasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 1. nn !a nb 10*30 uri dopoldne iz New orka v Autwerpen. Nemški parnik
PRETORIA odpluje dne 1. aprila ob 3. uri popoiudne iz New Yorka v Hamburg.
Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE
• dpluje dne 4. aprila ob ^0 uri dopo-udne iz New Yorka v Bi« inen.
Veliki poštni parnik RYNDAM »dpluje dne 5. aprila ob 1'*. uri dopo-.udne iz New Yorka * Rotterdam. Francoski brzoparn k
LA LORRAINE »dpluje dne G. aprila ob 20 uri dopi-udne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne S. aprila ob 10-30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Nemški parnik
graf waldersee
odpluje dne S. aprila ob 7 uri zjutraj .z New Y'orka v Hamburg.
Nemški parnik
grosser kurfuerst
odpluje dne 11. aprila ob 10. uri do-Doludne iz New Y'orka v Biemen.
Poštni parnik
rotterdam
odpluje dne 12. aprila ob lf\ uri dopo-udne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparn'k
LA T OUR Al NE
odpluje dne 13. aprila ob 10. uri dopoldne iz New YTorka v Hav/t.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. aprila ob 1^-30 uri dr poludne iz Ne*w Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
kaiser wilhelm n.
odpluje dne IS. aprila ob 5 uri zjutiaj z New Y'orka v Bremen.
Poštni parnik
potsdam
odpluje dne 19. aprila ob 10. uri dop:. ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 20. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Y'orka v Havre.
Nemški parnik n?. dva vijaka moltke odpluje dne 20. apr la ob 10 uri dopo udne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
vaderland
odpluje dne 22. aprila ob 10:30 nri dopolnilne iz New Yorka v Antwerpen Nemški parnik na dva vijaka NE C F. AR odpluje dne 25. apr.ua ob 10 uri dopo i udne iz New Y'orka v Bremen.
Kdor naznani svoj pribod. po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluibeuee n* postaji, dovede k nam v pisirro in spremi na parnik brezplačno.	pa do--pete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se-je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkesa. jezika, izogniti oderuhov is &lepirj»v ? .Ne^ Yorku.
Vožnje listke za navedene parnikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
K U R Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.43 in k tema še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana.
Slovensko katollšk
(V
Vsem naročnikom, kterim smo do poslali račune za zaostalo naročnino naznanjamo, da bodemo pošiljanje lista vstavili, ako v osmih dnev ne poravnajo zaostalo naročnino.
Upravuištvo "Glas Naroda".
SVARILO.
Rojake po Zjedinjenih državah sva riva pred nekim uzmovieem iz Ru >kega Josip Kruger po imenu. Kdni ^a zasači, naj ga naznani nama ai: policiji, ker je javnosti nevaren.
Dne 26. decembra m. 1. pokradel je ;z najunega stanovanja obema skupaj »voto flS8 ter neznano kam pobegni:. Stanovali smo vsi skupaj. Ta pošte njak je velike postave, s'ar okoli 4li '-t, .širocega obra;a in p:ki«te»a fo--a; hojo ima težko. Spredaj v ust h m ii manjka polovico zoba
V Ameriki biva že 16 let ter govor dobro angležko.
Imenovani človek se vedno klati okoli Slovencev, ktere goljufa a. krade. Pozor pred njim! Jerry Dolack.	Joe Gempel.
Box 641, Salida, Colo. (6mar6apr05)
podp. društvo
0=
=D
svete Barbare
o
Zjedlnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
®no dne 3I- Januarja 1903 v državi Penn«ylvanijt»
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 547, Forest City Pa Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City Pa
H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City Pa..........
Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER. Box 28. Forest City Pa. ANTON PIRNAT. Box SI. Duryea. Pa FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 103. Thomas, W. V-.
POROTNI ODEOR: KAROL ZALAR. Box 23, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O. Forest City, Pa . .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City, Pa.
CityDpaiSi naj ^ P°Šaljajo L tajQiku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, For.rt Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
FRANK SAKSER, 109 Greenwich. Street, New York City.
Ako hočeš dobro postrefbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av.(
Paeblc, Colo.
Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno sulio meso, ^iiurit:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim t Tieh slovanskih jezikih. Priporočim so za obil ni cbiak.
m n 9 w w
G0T0YE
denarje najceneje ku p iS pri F. SAKSERJU 109 Greenwich
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekorislne družhe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
NAZNANILO.
Dražtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko, 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poi. 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avsej. 1234 St. Clair St.; II. trjnik: Rudoif Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St. Clair St Odborniki: L Tran Krasovec. n. Ka-rol Jarc, III. Ivan Anzelc. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik. Fran Milavec in Fran Kranj c. Maršal: Miha Pin tax; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; spremljevalca: Ivan Luiar in Josip Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J. Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsoc Avenue.
Drnitvene seje se vrše vsako tretjo nodeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino pj starosti, in sicer: od 18. do 25. ltsa ?1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let^ $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 za vsako starost.
SVARILO.
Rojake širom Amerike opozarjam a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanju 24 dolarjev 15 ct., nek moj znanec mu je posodil S7, drugi zopet S3 a jednemu je odnesel obleko vredno S-l.50. Od tu je neznano kam zginil brez da bi poravnal svoj dolg.
Spozna se ga lahko na vratu, ker ima še znamenje opekline od smodnika.
Kdor ve za njegov na^.ov, naj ga blagovoli naznaniti:
JOHN ŽIBERT, Box 63,	Conemaugh, Pa.
(9-3—9-4-05)
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglisCe in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, So. Center Ave., Chicago, I1L
NIC YEG B01EZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Hov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gosp. doktor iz Universal Radical Instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časupibih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Rterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — DimleyPa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Is jih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kt®-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialist- v za vsaktero sledečih bolezni: Iiavnia-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne i 11 trebušne bolezni, oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Sprinjjtield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojej prisotnosti S. septembra leta 1902. Nikola Grill, Notary Public, 99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. -
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspeliom.
Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impoteneo, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jezikuj opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k VaŠej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE DOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
URADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. tire pop., ter od 2. do 6 tire pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop, do 5. ore pop., in od?, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. are pop.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. 0. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK. P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tair»ik: JURIJ L. BROZICH. Ely. Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO. 1795 St. Clair St., Cleveland. O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 4S24 Elackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056. Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-ZICII. 11.Y. MI S S*., p.» svoitin zastopniku in nobenem drugem.
h« a rue 1 nt ve 1:1 j -e pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY. MINX., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DH0BN3STI
tič je prišel v zalogo Marije Šnabl v Rabatišču ter odnesel okoli 25 K.
Skrivnostna ladij a se vozi po Jadranskem morju. Opazili so jo pri Reki. Ko so se ji druge ladije približale, je zbežala. Nekemu ribiču se je posrečilo priti ji v bližino. Pravi, da je na krovu bilo mnogo ljudi v fantastičnih oblekah z godbo, posebno mnogo mladih deklic, kterim se pozna, da so kmetskega rodu. Te dni se je vrnila v Istri domov neko dekle, ktero so pogrešali 10 dni. Dekle pripoveduje, da so jo zvabili mornarji na to laaijo, češ, da bode prodala zeljavo, potem pa so jo pridržali na ladiji. Izpustili so jo še le čez deset dni. Ribiči groze, da bodo to ladijo potopili, če jo dobe.
Nesreča. Ko se je vračal A. Slamič ! iz Sv. Lucije domov v Batuje na svo-' jem vozu, je srečal na cesti, pod ktero je velika strmina, <med Modrejca-mi in Sv. Lucijo druzega voznika. Pri ogiba n j 11 je plahta, s ktero je bil pokril voz onega voznika, udarila po glavi Slamičevega konja. Konju se je zdelo, da ima kaj na glavi, ker se je začel upogibati, da bi se otresel, pri tem pa mu je zlezlo oje na glavo, kar je žival le še bolj razdražilo. Začel je skakati in se postavljati na zadnje noge. Pri tem je spravil koleselj na rob j ceste, odkoder je zdrkljal po strmini doli do Soče. kakih 100 metrov globoko. Na vozu je bila tudi Slamičeva hčerka. Ko je videla nevarnost, je skočila z voza na cesto, ali oče tega ni mogel storili, marveč je padel z vozom in konjem vred po strmini. Lahko si je misiiti. kako se je hčerka prestrašila. Koleselj je ves razbit, konju se ni zgodilo nič. Slamič pa si ' je zlomi'1 nogo nad kolenom. Prepeljali >0 ga iz S:-. Lucije v goriško bolnišnico. Še dobro, da se mu ni kaj hujšega pripetilo.
BALKANSKE NOVICE.
Srbski list o Slovencih. V Sarajevu izhajajoči srbski list "Srpska riječ" j piše o interpelaciji slovenskih poslancev v zadevi slovenskih šol na Eioro-; škem ter zaključuje sto jo razpravo: ["Slovenci v Avstriji morajo plačevati davke za šole, v kterih se jim ot roci iznarodujejo in ako hočejo preprečiti germanizaeijo, morajo razven državnih davkov še znašati skupaj prostovoljni narodni davek, da si sami ! grade narodne šole, za ktere bi se morala brigati država. — In še govore Nemci, da so Slovenci nekulturni narod! Narod, ki brez prestanka zahteva šol, iai če se mu ne dajo; nabere sam denar ter gradi hiše narodne prosvete. tak narod ni nekulturen, pač pa je ne-kult uren tisti narod, ki drugi narod zadržuje v njegovem kulturnem prizadevanju!'"' — Bratski list bi s svojo simpatično in dobrohotno lekcijo morda prepričal o krivicah — Škipetare, pri zakrknjenih nemških nacijonalcih se čut pravičnosti ne da zbuditi, ker ga nimajo.
Carigrad, 7. marca. Turške oblasti so dobile obvestilo, da pride bolgarski vstaški vodja Peter Ivolarov z šestimi tovariši v Odrin, da ondi izvrši atentate proti vladnim palaiam in proti banki. Po 9. uri zvečer se radi tega v Odrinu nihče ne sme pokazat/i na cesti.
Carigrad, 7. marca. Ker so se pojavile vstaške čete v ohridski okolici je odposlan bataljon vojakov, da čuva železnico Kulolii-Burgas-Dedeoač. V okraju Kuananov so imeli turški vojaki od sobote do nedelje boj z vstaši. Vstaška četa., močna 50 mož, je pustila na bojišču 12 mrtvih. Končno se je vstaška četa umaknila za reko Vardar. Turška vlada trdi, da je zadnje dni vdrla bolgarska četa 120 mož pod poveljstvom častnika Elevetrova iz Bolgarije v okraj Petrič. Tja sta vdrli tudi dve manjši bolgarski vstaški četi pod poveljstvom generalov Pateneva in Marka.
Carigrad, 7. marca. Vsled umora nekega bolgarskega duhovnika v Ku-manovu je veliko razburjenje med Srbi iin Bolgari. Srbi in Bolgari so se st ?pli. Dva bataljona vojakov sta odposlana tja.
Carigrad. 7. marca. Generalni nadzornik, Hilmi paša, je naznanil turški vladi, da so med vstaši razširjene govorice, da bode 14. marca udrlo v Ma-cedonijo iz Bolgarije 8000 mož, ktere bodo vodili Sarafov, Čakalarov, Pat-kov in Popov.
Carigrad, S. marca. V Drinopolje je došla vest, da namerava kmalo priti tja strahoviti bolgarski četovo-dja Petro Kolarov, da raznese z dina-mitom vladna poslopja in banko. Dasi vest ni prav verjetna, stražijo po dnevu in po noči močne vojaške patrulje ter po 9. uri zvečer ne sme nihče na cesto.
RAZNOTEROSTI.
Nova Marconijeva iznajdba. Marconi je svoj aparat o brezžičnem brzojavni tako izpopolnil, da napoveduje, da bode mogoče kmalo Anglijo zveza ti z Ameriko in z vsemi kolonijami na tako ceni način, da se bodo takega br-zojavljenja posluževali vsi sloji. Morda bode enkrat eelo mogoče brzojaviti — antipodom.
Statistika slepih. V razpravi o oslepljenju odrašeenih, ktero je priob-čli prof. H. Sehmidt-Rimpler, se poroča, "da oslepi od prvega do petega leta 3.57 od 10,000 ljuddj; potem pade število pod 1 na 10,000 ljudij, zraste pa zopet od 20. do 50. leta nad 1 in od 50. leta naprej nad 2 nad 10,000
Potovala sta mož in žena, ki st.. bila oba debela. Prišedši do ogromnega hrasta, je vzkliknil mož:
"Evo, stara, jako me veseli, da je na svetu še nekaj, kar je debelejše, nego sva midva !''
Očetovo premišljevanje.
(Samogovor.) Še šest kron imam. Sedaj pa ne vem, bi-li kupil mojemu sinku hlače ali hčerki jopič, a nastal! bi med njima prepir. Toraj najbolje je, da jih zapijem.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.
Vprašanje in odgovor.
Vprašali so berača: '/Ktero breme ti je najtežje?"'
"Prazna torbica", odgovoril je berač.
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po Amo-i-i'k-i svoje sorodnike, prijowije in '.nance; za gospodarje, ki iščejo de avskih mečij azuih slc:e\, al i za ne, ki iščejo službe; ne prezrite dat •nalega oznanila v naš	ako mn;
na prjdaj, želite kaj kupiti i t < *. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
lena za enkratno uvrščen je. <"-p glas ne obsega več kot 7 vrst, 25e.. i 'a 4kratno 75č Ce oDfrega oglas nad 7 vrst. pa 71 :io uvrščenje 40c. in za 4krn; no SI.25.
Računa naj se povprečno po 6 be- i -ed na jedno vrsto.
Svota naj se pošlje z cglasom nn i »rej. in sicer v poštnih znamkah a' >0 Postal Money Order.
Za trgovce, obrtnike, saioonerje itd. >o-ebna prilika in posebne cene!
Kje je JOSIP BREGAR, po domače Anže, iz Podgradička pri Krki na Dolenjskem? Za njegov naslov bi rad zvedel: ANTON STRAH, 629 South Santa Pe Ave., Pueblo, Colo. (27-30—3)
SVARILO ROJAKOM! Osobito onim, ki potujejo čez Duluth v Minnesoto.
Pred nekaj časom se je dogodilo, la je nek rojak, rodom Štajerc, iz New Yorka dospel semkaj v Ely iskat dela m — sreče.
Ko je prišel v Duluth, ga po naključji doleti nek znan Slovenec ter ga povprašuje, kam je namenjen? Rojak iz Štajerskega mu je svoje potovanje razjasnil, a on mu je zatrdil in rekel, da ne dobi dela v Ely, ako pri njem ne kupi tiketa za naprej!! — dasiravno je za vsacega poštenega in pridnega delavca, ne glede na narodnost, tukaj dosti dela in je v Ely dobrodošel naseljenec.
. Pripomniti še moram, da nima družba Oliver Iron Mining Company nobene pogodbe z istim Slovencem za uvoz in sprejemanje delavcev.
Bodite toraj vsi cenjeni rojaki, ki potujete čez Duluth, zelo oprezni in v slučaju kake in formacije obrnite se edinole in naravnost na. našega ob-čeznanega rojaka Mr. Jos. Scharabo-na, 409 Michigan St., Duluth, Minn. Ta vam bode vsako zadevo pošteno in natančno raztolmačil; onega znanega SJovenea se pa ogibajte!
Spoštovanjem	Elvjški potnik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. !
S tem naznanjava vsem rojakom iz Brooklyna in New Yorka, kakor tud: bratom Hrvatom, da sva otvorila na-i .jino na novo urejeno
KROJAŠKO DELAVNICO,
in sicer na spodaj označeni cesti.
Naročila na nove obleke izvršujeva natančno po meri, ceno in točno. Jemljeva tudi obleke v popravo. Za obilna naročila se toplo priporočata
ČUFER & POD GORNIK,
139 Stagge St., II. Flooi Brooklyn, N. Y.
(17-3 17-4 v2d)
Slavni gospod Profesor!
Naznanjam Vam (la sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somiza-(I ost a vala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam ziito z moj i ta možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-veneem ker sto v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem Jo groba livaležna.
Mari Kegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in sem zdaj cisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišito natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov:	Slovenec: JOHN STRAH
69. W. Feromt Str. — Massilon 0.
Dr. E. C. Collins
Medical Institute
140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IV. V.
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom naznanjamo, da se poda v kratkem naš zastopnik
Mr. JANKO PLEŠKO zopet na potovanje, in sicer bode obiskal rojake v Pennsylvaniji, Ohio, Illinois, Kansas, Minnesoti, Montani, Wisconsin, Colorado in druge. Do-tičnik je pri nas že več let vslužben ter ima pravico pobirati naročnino za list, knjige, oznanila itd.
Vsem rojakom ga prav toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Kje je ALOJZIJ JURŠIČ, doma iz Stopiške fare na Dolenjskem? Sedaj biva nekje v Sheboygan, Wis. Ta tiček, ki ni prijatelj dela, je pri meni na boardn dolžan $24.60. To raj, rojaki, pozor pred njim! Kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izvoli naznaniti. JOHN MLAKAR, 278 Grove St. Milwaukee, Wis.
(23-27—3) a
POZOR!
Rojakom SI*vencem in bratom Hrvatom m priporočam naj tople j o t« naznanjam, da prodajam runomtai pstrefcrodae listk«, mnjiTui nove«, -r odpošiljam dea&rjt v staro domo ri&e.
Postrežba solidna in p«it«na. Z r«lespofito vanj ena
BOŽO G0JZ0VIC
513 ChMtnut St., JOHNSTOWN. PA
ženo, otroke
Itto s! namenjen
S \ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y„ ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druib.
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnicet
Vozovi za tuiiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s ''Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, rhicago, St. Louiš, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom. Mexico, Colorado, Los Angeles, San : Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, j oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., .Boston, Mass.
'SLAVJANSKA TOVARNA TOBAKA.
- Tobak pošiljamo po pošti ali pa z ekspresom.	-
Ker kupujemo in prodajamo Bosanski, Turški in Staro-krajski tobak na debelo, ga moremo oddajati ceneje, nego ktera koli amerikanska tvrdka.
20 zavojev najfinejšega bosanskega tobaka samo..........................$2.00
40 zavojev le.........................................'________$3.50
50 škatelj cigaret, v vsakej po ioO komadov, skupaj 500 cigaret	... $2.00
1000 cigaret............................................................$3.50
250 smotk............................................................$3.00
Denar pošljete lahko v naprej, ali pa pri ekspresu. — Pišite na CROATIAN TOBACCO COMPANY ^	Weat -»7th Street	New York: City. ^
NEB1ROS ASTRO MEDICAL CURE (NEBIROS ASTROLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in unii-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in j i lijsain a pripravlja.
Obče znano je, da se zamore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiios. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Tsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V: 214 E, 25, ST., NEW YORK, MED 2-3-AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
JagoslovBBska |||| Kaiel. Mota.
KRANJSKE NOVICE.
Kravja tatova aretovana. Na se-
H! »l-ii' S. marca v Ljubljani sta pripeljala <lva mn/.ka kravo, o kteri smo por t-ali, tla je bila ukradena posestniku Ivanu Peterlinu i/. Spodnjih Ga-melj .-t. "J. Kravo si a peljala do sv. Petra mitaice. Ondi službujoči nad-6tra/:iik Jernej Papler zahteval od njih živinski potni list. Tatova sta mu rekla, da ima istega ženska, ki pride; z i n j mn. Stražnik se pa s tem ni za-dovolil in jima je veljeval, naj počakata. Ker ženske ni bilo, sta kravo zopet odpeljala proti Mostam. Nato pa je bil stražnik obveščen o ukradeni kravi in je takoj vedel, da sta bila to tatova. Takoj -e je podal k stražrnoj- i stru Fran lvnšljanu, ki je služboval pri naboru v "Mest. domu" in ga prosil, naj mu da seboj orožnika, ki bi mu pomagal zasledovati tatova, sam pa se eivilno preoblekel. Pri De-beljaku v Vodmatu je najel voz, da bi prej došel tatova. Tatova sta peljala kravo čez vojaško vežbališče v j gozd proti H ras t ju. Čuvaj na prelazu' železniškem vojaškega vežbališča je videl tatova, ki sta peljala kravo čez travnike. Bila sta četrt ure naprej. V gozdu jih je stražnik dohitel in jih vprašal, če kravo prodasta. Zakaj pa ne, če jo dobro plačate, sta mu odgovorila. Začela se je kupčija brez me-žetarja in je stražnik res kupil kravo Rekel jima je tudi, da bode kravo plačal v bližnji gostilni in hotel dati tudi aro, ker pa jo nista hotela, je rekel, da bode dal v erostilni za likot. Prišedši do gostilne je rekel, naj pri-vežeta kravo in naj gresta notri, da dobita ISO kron in povrh še jeden liter vina. Tatova sta šla z veselim srcem v gostilno, se vsedla za mizo in poklicala vina. Nadstražnik Jernej j Papler pa je ostal pri vratih, jima 1>okazal samokres, rekoč: "Vidva sta kravja tatova, ne ganite se!" Kmalo je 1 >i 1 za njim tudi stražmojster, s katerim sta potem tatova vklenila. Tatova sta brata iz Buč, Ivan Vrankar rudokop, rojen leta 1S7G, in Martin Vrankar, zidar, rojen leta 1870, pristojna v Šmartno v kamniškem okraju.
Konja in voz ukradel. Zmagoslav Vitez, iz Smerdja pri Postojni doma, je služil za kočijaža Fran Štefančieu v Skednju pri Trstu. Dne 21. februarja je bil zapustil službo in odpeljal konja ter voz v skupni vrednosti 310 kron. Vitez pravi, da je prazni vo7 pustil na cesti, konja je pa prodal. Viteza so orožniki prijeli kot postopača n ga izročili okr. sodišču v II. Bistrici.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljub ljanskem deželnem sodišču. Karol Drolc. miner v Ravni, je koncem leta 1904 in začetkom letošnjesra leta stavbinskemu podjetju pri gradbi Bohinjske železnice G. Cečoniju vzel več dinamitnih patron, vžigalnih vrvic in kapselnov ter od tega tudi nekaj dal delavcu Martinu Novaku. To nevarno razstrelivno tvarino sta imela shranjeno v nezaklenjeni omari v sobi svojega stanovanja, v kteri je bivalo več drusrih ljudi. Obdolženca sta se pa tudi zabavala, da sta dina-mitne patrone z;ažigala na eesti blizu vasi. Prvi je bil obsojen na 6 tednov, drugi pa na 14 drii strogega zapora. — Anton Primožič in Ignacij Ribni-kar, čevljarja v Zgornjem Veternem, eta re zvečer domov grede v šali metala, nato se pa jela resno pretepa-vati." Primožič je Ribnikarja v tepežu iia desni strani glave nekaj poškodoval, zato ga je pa Ribnikar z nožem pod levo pazduho sunil. Da bi cela zadeva ostala prikrita, Ribnikar je obljubil Primožiču za časa lečenja po 4 krone na teden; in res je ta sodni komisiji v bolnici krivo izpovedal, da je skočil na potu iz Križa proti Ve-ternemu neki človek, ki ga ni preje opazil, in ga tudi ni spoznal, na kar ga je z nožem sunil. Primožič je b;l obsojen na tri mesece ječe radi krivega pričevamja, Ribnikar pa na 6 mesecev težke ječe. — Matija Koželj, delavec v Adergasu doma, je dne 13. svečana po Spodnji Šiški od hiše do
h še beračil. Ko ga je stražnik areto-va! in odvedel v občinsko pisarno, ga je zmerjal med potjo, v pisarni ga je pa udaril ]>o obrazu in ga nekaj opraskal. ker mu je hotel vzeti delavsko knjižico. Obsojen je bil na S mesecev ječe. — Peter Tavčar, hlapec, je vzel svojemu gospodarju Ivanu Tomšiču dve svinjski koži. vredni IG kron in jedno takozvnno "'trzarsko verigo". vre.Ino (> kron. Obsojen je bil na 0 tednov ječe. — Milan. Demeter in Mili vo j Božanič, Dane in Mane Maljko vič, Gregor Vranas, Jurij Marič ter Matija Mi t ro vie, vsi delavci pri gradbi železnice v HruŠici, so bili obsojeni vsak na 7 tednov težke ječe. ker <0 tvrdki E . Gross vzeli večjo množino lesa v vrednosti 55 kron, ga seža ; gali in ga rabili za kurjavo svojega stanovanja.
Izpred okrožnega sodišča v Novem Mestu. Milan Sajakovie, občine Suši-; ee pri Jaški, rimsko-grški katolik.1 čevljarski vajenec v Metliki, je ukra-i del med božjo službo 20 kron. Ker od-! j kritosrčno prizma, da ga je hudobn>' | J duh zapeljal, dobil je 2 meseca ječe. — Josip Strah in Alojzij Jesih, prvi j spadajoč v občino Videm pri Dobre-! t poljah, drugi v občino Mokronog, sta bila na lovu v ptujem revirju. Strah! taji, da bi bil imel puško, Jesih ga je pa baje le s palico spremljal. Ker priče nasprotno izpovedo in ker je gozdni čuvaj čul strel v istem času, pred-110 ju je zasačil, je bil obsojen Strah na 10 dni, Jesih pa na tri tedne strogega zapora z enim postom na teden.
Tat na železnici. Anton Zoreč z Pol. Gradca čakal je v Ljubljani ponočni vlak, s kterim se je peljal v Trst. Se-, znanil se je z nekim. Ažman nazivlja-: j očim se človekom, ki ga je s svojim i sladkim govorenjem tako omamil, da ; je sanjal, da je slednji postal njegov največji prijatelj. Tudi ta se je peljal z njim v smeri proti Trstu, po njego-| vem trdilu v Postojno. Nekje pri Bo-i rovnici šel je Zoreč na klozet, odložil je tedaj na opomnjo sopotnika suk-; njo, v kteri je bila denarnica z okolo ; kronami. Ko pride nazaj, ni bilo njegovega sopotnika več, toda nič hudega sluteč trdno zaspi. Še le v Trstu zapazi, da nima denarnice, pač pa listek v žepu z napisom: Ljubi svojeea bližnjega, kakor sam sebe! Spoznal se je za žrtev lahkovernosti. Ažman jo je najbrž pri Borovnici popihal in se izgubil v gozdu, on pa je odšel prazen in lačen s po^vratnim listkom v Ljubljano, toda vsa prizadevanja se polastiti tatu so zaman.
ŠTAJERSKE NOVICE. Slovenska posest na Spodnjem Štajerskem izginja. Število starih trdnih kmetov se vedno krči, pristave mariborskih in ptujskih bogatašev pa rastejo. Večja slovenska posestva <=e razkosajo v neznatne male posestnike, ki kmalo podležejo navalu nemškega življa, ki jih ali popolnoma po-ptujči in naredi odvisne od sebe, dru-arače se ga pa z vso neusmiljenostjo bojk Dtira, da mora biti uničen. Zadnji čas je, da se naše poptujčevanje in izginjanje naše posesti omeji. Zato naj bi premožnejši zavedni Slovenci j obračali pozornost. na Južno Štajersko in naložili ondi plodonosno svoj denar in tako ubranili, da ostanejo slovenska posestva v domačih rokah1
PRIMORSKE NOVICE.
Na 14 dni zapora je obsodila policija v Gorici nekega Ivana Krajnika. Spri se je bil z nekim mladeničem pri plesu na Goriščeku, pri tem pa prišel v navskrižje s policijo, ko se je hotel maščevati nad onim mladeničem; ta ga je oblil s pivom.
Izpred sodni je v Gorici. Na zatožni klopi je sedela lOletna Frančiška Po-ienčič, ki je služila v Gorici v gostilni •'Al Friuli" ter prigoljufala 30 kron od C. Anzila, 40 od vdove Fantuzzi-jevs ter 190 od gospodinje, potem pa zbežala z lju.bček yra v Trst. Sodni dvor jo j je prisodil 6 mesecev ječe.
Tatvine. V Raštelju je vstopil v Ru-bijevo' trgovino neki Človek, kakor se je sodilo, da kaj kupi, ali ko si je ogledoval razne reči, se je gospodar za hip oddaljil od njega. Ta trenotek je porabil tat, da je vzel zavitek 50 kron ter hitro izginil. — Drugi tak
ako hoca bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma ir. temeljito spozna.
-Slovenci, v slučaju da Vam treba zdravniške pomoči u ""; Pr,Por°camo samo In edino le tega slavnega In izkušenega zdravnika Ker se mjeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem knkor on.
rnnpAWI l/or nm r7tll ker 011 jeilini P0211«- po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-ULUiIAvI Vol UULtLmi dr^vi ^ ni<>žke mženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-. . »	„ ' nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseli boleznij, kukor:
Doiezm na plueah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trt-bušni voitini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, p-ehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-niajenje, naduho, bronlnjalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepra-Mino prebavijanje, revm;»tizem, gilit. trganje in bolečine v križu, lirbtn, ledjih in boku, zlato Žilo (heme-rome), gnzo a i prohv, nečisto :n pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spoluein opcevan]u,poluci.;o, nasledke izrabi jevanja samega sebe, šu in en i o in tok iz ušes, oglušenje, vs.: bolezni na oceli, izpadanje las, luske ali ];rh na glavi, srbenie, lilije, muzolie, ture, hraste in rane, vs* ženske bolezni na notranjih orpmili, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenja, beli tok, bolezni na maternici itd., uafeor tudi vso ostale notra: jc in zunajue bolezni. On jo prvi in je'diui zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in žensko spolne bole7iii, kakor tudi ,,sitilis;<, točno in poginoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ku-re ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s Kterim! so zalivajjojejo naši rojaki n popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. KEGLER— 1239 Bohemian Ave_Pueblo Cnln	^ i i- i i ^ i i
ruej.u, «-oio.	Ozdravljena od akutno boler.m zen-
škili organov — narednega mesečnega .^grr7"^**,-	^ff: ., -Jv^v	čiščenja, belega toka—bodi jaja in krča
•' V"-;"*-^	v trebuhu križu, težkega dihanja, gla-
Vm	vobola in srčne bolezni.
-o-
Žalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
Nekega večera naznani o<rle<la na jarboli ptujo ladijo. Kapitan vzame svoj daijeglas (Sprachrohr) ter stopi na predji del ladije. Ptuja ladija se je kmalo toliko približala, da smo mogli razločiti posamezna dela; bila je precej obširna.
"Oho, ladija, oho!" zakriči kapitan. — Nobenega odgovora. Se en krat ponovi, — zopet nič. — Sedaj stopi ik mornarjem, da jim povelje, m ko bi trenil, bili so vsi oboroženi do peta. Razun pušk bila sta na ladiji tudi dva top?.. "Najbrž iKnlemo imeli opraviti z morskimi roparji", pravi malomanno, "pozor tedaj, fantje!" Nam drugim, ki smo zvečer vedno radi sedeli na površji zaradi prijetnega hladu, zapove iti v spodnji del. da ne bi nas zadela kaka sovražna kroglja. Še sedaj se spe,min jam ti-teira moža, kako junaško je stal na ladiji, v jedni roki daljeq-las, v druiri pa golo sab-ljo. —
Nekaj trenotkov pretek. Zdajei za-prme puške na našej ladiji in takoj potem tudi od nasprotne strani. Sedaj ie pokalo neprenehoma in zdaj pa zdaj zagrmela sta tudi naša dva topa. To je trpelo dobro uro. potem preneha streljanje, na ladiji nastane šum in mi v spodnjem delu smo slutili nekaj grozovitega. Nismo se mot:li. Tolovaji >o zasadili svoje kljunače v našo ladijo, privirli na |>ovršje, m ker so bili obilnejši. premaga! so kmalo naše mornarje, ki so se borili do zad-nj'^a; tudi kapitan je izdihnil svojo junaško dušo. Potem so privreli v spodnji del. [*>brali, kar je bilo večje vrednosti, polastili se tudi nas. potem pa so zavrtali ladijo in jo potopili v morje.
Sedaj smo bili sužnji na tolovajskej ladiji. Pobrali so tudi nam vse, kar je bilo kake vrednosti, samo jaz sem ohranil v spodnjem žepu molitveno knjigo, ktero sem že od nekdaj vedno nosil seboj.
Ne dolgo potem smo prišli na suho. Ondi so nas tolovaji razločili in odgnali v razne kraje. Mene so prodali nekemu berju v majhnem afrikanskem mestu, kjer sem bil suženj devetnajst let. Nobene krščanske duše nisem videl nikoli, eelo svoj materin jezik bi bil pozabil, ko ne bi bil včasih sam seboj govoril slovenski. Večkrat bi bil rad ubežal, pa nikdar ni bilo priložnosti, ker sem bil vedno dobro zavarovan. Nekaj časa sem pa so mi izročili gleštanje mladega konja, ko je bej svojega prejšnjega varuha prodal nekemu dragemu poglavarju in sedaj sem dobil priliko ubežati. Se bolj. nego moja lastna rešitev, napotilo me je k temu početju žalostna osoda mladega Kvropojea. ki je bil obsojen k strašnej smrti. — in ta Evropejec je ni »j sin Veneeslav. Skrivaj ><rn po ti««-: k.«nja spravil iz	v neko
zapuščeno -<* j"n't-m j».i —i-m res-
eno utekla.
O. kdo b: bil takrat r-i-' i. «la be-
ifHlim -i "»■b	—- ! - r- »j
vedo van je in oče ter sin hvalila P> -.<ra za tak <vo čudovit:.-, rešitev in srečen izid.
Sedaj je tudi AJe* povedal od konca do kraja, kako se je z nj m godilo in nazadnje je irrekel željo, naj <ra ne zovejo Venccslava. temveč tudi za-nap-ej Aleša, ker je že vajen tega im< :ia. še bolj pa v spomin njegove sre- ne rešitve v smzdn. ki se je ziro-<!ila ravno sv. Aleša dan. Oče mu je rad dovolil t«» željo, saj je imel zopet svojega sina. kterega ni mis] 1 še ke-daj videt i.
Kapitan je nazno ]*>-'. i-rd vs/» te d«>g>Klbe in videti mu je bilo, kako, ga je vse ganilo.. Prijazno jima je podal roko ter obljubil preskrbeti jima v mestu Kalkutta v Indiji lalijo. ki ju bode zo]>et pripeljala v Ameriko, razun tega jima tudi dati potrebne«?, denarja za |>ot, ker ni-ta imela nobe- l nega pomocka.
vii r.
Ladija "Lastaviea". ki je nastopila še le prvo pot, izvrševala je dobro j svojo nalogo. Urno je prejadrala At-lantiški ocean in ob vesla je afrikan wke otoke na iztoku, zavila je proti izhodnej Indiji. Imena, ki je kinčalo njeno čelo, bila je popolnoma vredna.
Aleš si je tudi sedaj kratil čas s tem, da je opravljal mornarska dela. Vse mu je šlo tako dobro od rok, da so se mu vsi čudili. Vsaka najmanjša stvarica bila n u je že znana, kot bi bil že od mladih nog na morji. Če ni imel druzega posla, šel je h krmilu in tu mu je razlagal krmar posamezne rečri, kako se vodi ladija, kako se je treba ravnati ob času nevihte itd. Aleš si je vse dobro zapomnil, in česar ni dobro razumel, pogledal je v j knj ge, kterih je imel kapitan mnogo j na ladiji.
Med potoma se jim ni nič posebnega pripetilo, vedno so imeli lepo vreme, čeravno se je bližal jesenski čas, ko je Indiško morje večjidel zelo ne-
Kapitan se je pogovarjal z Alešom in njegovim očetom. Pripovedoval jima je o raznih ljudeh, ki stanujejo na otokih, rnjih šege in navade, ktere je že večkrat sam opazoval. Tudi o kitajskih morskih tolovajih je vedel mnogo povedati, ki so zelo predrzni in se lotijo včasih celo največjih ladij. Tudi sam je doživel pred nekaj leti tako nevaren boj s temi prevzet ne-ži, ko je bil ie častnik pri indiškej | kompaniji, in zagotavljal je, da tem roparjem ni lahko priti do živega, ker jih je vedno veliko število skupaj in se na svojih lahkih čolnih, ki jih imenujejo "džunke", naglo umaknejo v zatišje, ako čutijo nevarnost, kjer je morje preplitvo, da bi jim mogla slediti večja ladija.
Na ladiji so imeli razun mnogo pušk tudi šest topov, ki so metali triliberne krogi je, precej obilno število za kup-čijsko ladijo, ki ni bila namenjena v nikakoršen boj, temveč samo braniti se v sili. Jed en teh topov je bil napravljen na vrtelo, da se je lahko obračal na vse kraje. Aleš, kot nekdanji topničar, ipečal se je mnogo s tem orožjem. Pregledal je streljrvo. kterega je bilo obilo, popravil, kar je bilo pokvarjenega, potem pa si izbral nekaj mornarjev ter jih vadil oskrbovati potrebne reči pri topu v boji, pri kojem poslu so bili ti možje jako okorni in niso imeli nikakoršnega za popadka, kako se mora meriti, da kroc--; lja dobro zadene Vsega tega jih je privadil Aleš in kapitan ga je šaljivo 1 zaradi njegovih zaslug izvolil poveljnika svojej m alej bateriji Aleš je vse tako modro uredil, kot bi se že pripravljal na boj z morskimi roparji, i o kterih je vedel kapitan toliko zanimivega povedati
Bili so že kacih sto morskih milj od Kalkutte, kamor je bila namenjena ladija "Lastavica". Vse je bilo veselo zaradi ugodnega vremena in nihče ni mislil na kako nevarnost, kakor je sploh navada pri mornarjih, ki nevarnosti pozabijo, ko minejo in ne mislijo na nove, dokler jim ne groze z vso resnobo. Pesmi v raznoterih jezikih so donele v hladnih večerih na površji in tudi Aleš je moral zapeti nekaj slovenskih narodnih, ki so bile kapitanu in tudi drugim zelo všeč. Samo krmar, stari Jaka, ki je opravljal že bli'zo trideset let svojo službo ter je bil na morji popolnoma doma, bil je nekako tih. Sicer je bila to že njegova navada, da ni dosti govoril, ali nocoj pa se mu je tudi lice zmračilo, kot bi oznanjalo hudo uro. Vedno je zrl na nebo, kjer so se zbirali | majhni sivi oblački in se zopet raz-podili. Včasih je zmajal z glavo in zo-| pet zamaknil se v svoje delo.
"Jaka", ogovori ga kapitan drugo i jutro, "kaj si tako otoženc/ Ali slutiš morda kako nevarno vreme?"
"Skoraj bi rekel, da se ne motim odvrne stari mornar mirno, kakor bi se pomenkoval o kakej navadnej reči. ••T -Ie oblački, ki se že dva dni vzdihujejo in zopet zgubljajo, niso mi nič kaj všeč. Sedaj je čas morskih neviht, Posebno v tem morji. Gospod, jaz sem jih že nekaj doživel in dobro vem, ka — prič no in kako potem razsajajo ;«» več dni."
••T*.am. da b.»dem>'< prej v zat šj: »r- •	vzdijrne ka%a nevihta"*, od-
-	■ :.«-«► njih. Nava raz~ajaj>» :. - . a oktobra in novembra. Kazur.
-e n'. bat, da bi j., uničili tak., br? a -<vi_ — Zaporodal b»>detn nazi«eti
-	i -|"»inja jadra, da prej pridemo
■ ■a. bi	t "
rite to. srospod, meni se vse i ./d» a. da :*>demo imeli drevi še ne-
• • nVidite le ono črno piko na ra: ■ a. Tak" je bilo tudi pred tride-
-	• i . d-.nro še p«mnim. ko se »• la amer ";an.4ca ladija "Ca-
rnejcon". in sva se samo jaz in kapi-an rešila na Filipinske otoke."
"Ti -i previden mož. Jaka, zato pa e tudi čislam bolj, nego vse druire". »■•hvali tza je kapitan ter zapoveda! • oornarjem razpeti vsa jadra. Sedaj ie švignila ladija ]>o morji, kot bi se •i!a res spremenila v brzo ptico la-
-tavico.
Kolikor bolj se je bližala noč. tem večja je postajala ona pika, slednjič je že zakrila vse nel»o na jugu. Veter je huje pihal in zopet so morali neka.i jader zadrgnili, da bi po noči, ako bi se bližali suhi zemlj:, ne zadeli na -kalnate strtine. Votlo bobnenje culo -e je v daljavi, nebo se je urneje mra-čilo. nego ]*> navadi, in med mornarji -o se čule besede: "Tifon*) se bliža! Bog nam pomagaj!" Na bledih obrazili se je vsem brala l»oiazen, c-elo najpogumnejši so se boječe ozirali na leho in vedno večja tišina je nastajala med njimi. Že sama beseda "Tifon" je bila zadosti, da si je vsak lahko mislil najstrašnejšo noč, posebno pa oni, ki so že kedaj doživeli te nevihte. Le stari Jaka se je držal res no, kot vedno, ravno krmilo, ter se še zmenil ni, kaj počno tovariši.
Vihar je nastajal vedno večji, neb i ie bilo črno prepreženo, strele so švl-/ale in debele deževne kaplje so p.i dale izpod neba. Jarbole so jele po kati, kot bi se hotele vse polomiti, ne-vtera jadra, 'ki jih je odtrgal vetei. čofala so ob drogove ter se raztrgala na tisoč koncev, ki jih je veter razna sal sem ter tja po morji. — Sedaj ji bilo treba zbrati vse moč:, ves pogum in največjo previdnost.
'Vsa jadra zadrgnite, tudi pri naj-
manjših jarbolih!" euje se kapitanov glas, in ko bi trenil, bilo je izvršeno delo.
Valovi so naraščali vedno večji; zdaj so butali jeden ob druzega in se zopet razpršili na mirjade kapljic, zdaj zopet popadli ladijo ter jo dvi-j gnili kviško, kot bi jo hoteli nesti j med zvezde, potem pa zopet spustili v prepad, da bi se bila kmalo dotaknila morskih tla. Vse mornarske moči so bile zastonj, nič se ni dalo opraviti zoper razburjeno morje, krmilo se je odlomilo z groznim pokom in ladija je drčala, Bog te obvaruj! kamor jo je vihar nesel. Nesrečni mornarji so se trdno poprijeli držajev, sicer bi jih bil treščil vihar v morje. Valovi so bruhali čez ladijo in voda je lila na naše popotnike, da so bili vsi premočeni do kože, nihče pa si ni upal oprostiti le jedne roke, da bi si pomagal v spodnji del. Kam jih žene valovje, ni nihče vedel, vsak je mislil: zdaj zdaj bode zadela ladija ob skale in se razrušila na drobne kosce. Bleda smrt jim je živo stala pred očmi.
Dva dni in dve noči so valovi dr vili ladijo sem ter tja, kot suho peresce, da so se skoraj jarbolni vrhovi dotikali morja.
" "Lastavica" je sicer trdna", dejal je Jaka kapitanu, "ali zelo dvomim, da bi prebila to nevihto dolgo časa. Takov vihar trpi včasih cel teden. Ako ladija dobi kako luknjo, potem smo zgubljeni."
"Danes bo pokazala svojo veljavo, ako dobro izvrši svojo nalogo", reče kapitan, "ali tudi jaz se bojim, da ne bode vzdržala takove sile. — Izročimo se Bogu, on sam nas more rešiti."
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVI,JENI
t«
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAflOi 25ct. In 5Oct. v vseh lekarnah ali pri
F. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Cenjenim rojakom njam, da so
harmonike,
ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča
John Golob,
263 Bridge St., Joliet, 111.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ. JJ
Dobra £rn» vino po 50 do 60 ct. vm galon s posodo vred. Jrf Dobro belo vina od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. kj Izvrstna ireparica od $2.50 do $3 fjBr galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St., San Francisco, CaL
*) "Tifon" se imenuje hud vihar,
ki navadno v jeseni razsaja v Indi škem in Kitajskem morji.
Kižje podpisana pri poro * čain potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
• - NEW YORK: . .
T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodite.........
[mam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KR0QE
107-109 Greenwic* Street, New York.
proti nizki ceni. iba solidna.......
G. F. TASSOTTI,
108 cTVIeserole Strmet,
Brooklyn, IS. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yarkn.
-Pošilja-
denarje v staro domovino
hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-
zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ia "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči -hitro in solidno postrežbo. -—
Compapie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
JE NA.TBOLJŠA ŽELEZNICA, 0 vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iatej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj Dejro tli dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pri'
C. M. COX	&C.P0ST,
Ass't Ticicet Agiiit.	City Ticket A teat
313 IN. Main St., Puebio, CoHo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York ha kolodvoru-
RED STAR LENE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom * + * * + * * + Philadelphia in Antwerpenom
ZASTONJ 1
se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar po« &Jijatl, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljeaja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdraveL
Občna priznanja.
Val električni pas je toraj vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je ixcova zopet pomladil. F*-an JenCič, 38 Bryon Ave., Chicago, HL
Jaz sem uporabljal vaS električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. l5Znd St., N. Y. City.
Kar govorimoj tudi držimo 1 Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel Čisto zastonj. Pišite:
% Jersey Specialty Co., 115 Cedar St.,	New York, N. Y.
na^naniuo.
I Rojakom Slovencem in Hrva- ( torn, kteri potujejo čer Duluth, naznanjam, da sem se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav bli w> kolodvora.
1 MoJSAL,OON se nahaja pod gt.1 409 W. Michigan St.,
I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri menu Zahvaljujoč se za vso dosedanjo 1 naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsakemu najboljšo postrežbo zagotavljam.
S spoštovanjem
josip scharabon,
409 w. Michigan St.,
DULUTH, AMNN.
DIREKTNA DRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, IMMQSfA IN UUDUAN&
postni parniki so«
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 koniskih moči
"LaSavoie" M " « ..................12,000	»	25,000	"	"
"La Touraine" « - ** ..................10,000	"	12,000	"	"
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	"	16,000	*	"
"La Bietagne"...............................«,000	"	«),000	**	"
"La Chan.pagne".............................«,000 "	9,u00	"	**
"La Gascogne"...............................8,000	"	9,000	*	**
Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parnfld odpluje jo od seda] naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur! dopoludoe iz prtetfr aišča ft. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Bret a ene	30. in area 1905 "LA LOKRAINE	4. rnaja 1905. *LA I.ORRATNE 6. aprila 1905 *LA TOURAINE 11 maja 1905. *LA TOURAINE 13. aprila 1905 * LA SAVOIE IS u :i a 1905. •I.A SAVOIE 20. aprila 1905 I.A SAVOIE IS. -naia ]00:j. La Breiagne 27. aprda 1905 LA LORRAINE 1. j;in:.ja 1905. _Pamilra * gvo«do imajo oo
CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.

PAfflOHIA
CABPATHIA
DLTONIA
FIlmi IMAJO JAK# OBSEŽEN POKEIT PE0ST0B NA KROTU TlL ŠETANJE POTHIKOY TK^TJEGA KA2REDA.
odpl'iie iz New Yorks dne 11. apr'la 1905.
odj.lnie New Yorka dne lri. apiia 1095.
odplu.'o iz Now Yorka rln ft f). maja 1905.
UITOtflA, SLUOmX ill PATVN0NIA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razrad. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na daa pri mizi postražena.
Tožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co,, Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,

s

FBA>K SAKSER, lastnik.
AXT0X B0BEK, rodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
*



Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.
*
is; m ; *
S'
J& *
1G&1Q

Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki;
YADERUN0 dva vijaka 12782 ten. KROONLAND... . 12780 toa ZEEUHD..............H905 ton. FINNLAND..............12760 toa
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra 'irana, najboljša postrežba.
Pot čez Anf.verpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnfke Iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, StajersUo, Koroško, Primarje, Hrvatsko, Dalmacijo in
^ruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopoldne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz F»|-|ILrAX>eL,-.JHIJB vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.