Nebeški in pozcmeljski ogenj. Spisal dr. Simon Šubie, profesor na vseučilišči v Gradci. (Konec.) cotudi so omenjeni zakladi premoga najimenitnejši, kar jih poznamo, in dasi leži tudi drugje pod zemljo ogromno pre- moga, vender utegnejo vse znane premogove zaloge zado- ščati potrebni kurjavi največ še kakih tritisoč let. Čujejo se pa tudi glasovi, da bode premoga še mnogo prej konec in da ne bode zadoščal nI za tretjino dnih preračunjanih let. Kje pa tudi dandanes že ne kurijo s premogom! Na kmčtih so sicer še dobra drvä, ali koliko ga požgd po mestih, kjer terja obrt leto na leto, noč in dan premogovega ognja! Kakor krt rije človek po vseh dnih krajih, kjer je kaj premoga. Napdsled ostanejo gola zemeljska rebra brez vsakeršne goreče tvarine; nI premoga, nI petroleja, nI lesä nc bode, da bi käj zaleglo praznemu žrelu obrta. Kje bode v tisti dobi dobival človek razven nedoraslega lesä gorečih stvarij ? Časi bodo, ko si bode človek umetno pri- pravljal kurjavo, in ko bi närodje niti ne včdeli, kaj je bil premog, da nc bodo njih stare knjige govorile o našem premogu. Kaj pa takrat, ko ne bode premoga ? S čim kuriti ? Kemija pozna več potov, po katerih se dela pri kemiških izpremembah gor- kota in ogenj. Käj takega smo navedli prej, ko smo ogledovali ognjeni prikaz kalija na vodi. Povedati pa je treba, da kemija nc dobiva tvarin kar takd pripravljenih v prirodi, kakor bi morale biti, da bi se zaradi njih združevanja naravnost delala gorkota in ogenj. Ognja je treba kemiji že prej, da ž njim pripravlja in izpreminja telesa in rudnine, predno jih privede do tistega stanja, v katerem ti zopet pomagajo do ognja. Takšnih, kakor so rudnine v podnožji ognjenikov, kjer se topč in gorč, rekli bi, samč po sebi, takšnih kemija ne dobiva v roke. To ne grč, da bi surove tvarine, kakor jih izkoplješ iz tal, naložil na ognjišče, pa bi kar po sebi zagorele in se raztopile. Sicer narejaš vodik, kateri je gorel pri vzgledu o kaliji, tudi brez ognja, ako deneš na cink nekoliko vode in ga zaliješ z žvepleno kislino. Motil bi se pa, mislčč, da se ti razvije vodik brez ognja, zakaj brez žvcplcne kisline ga ne moreš narediti; to je pa treba pridelovati v tvornicah in sicer zopet z ognjem. Utegnil bi nas zavrniti kdo: »Saj ne kurimo, kadar žgemo apno, in vender pride taka vročina na dan, da je joj in da je ni nevarnejše, ker človeku kar ude užgč, ako pade po nesreči v apnenico«. Pomi- sliti pa je treba da apna ne moreš kär kopati iz hriba in ga voziti v apnenico, ampak v hribih lomijo trdi apneni kamen, katerega je treba v hudem ognji dolgo časa žgati, predno se izprement v nc- ugašeno apno. Dovdlj bodi vzgledov. Pomoč, katere iščemo, mora biti takšna, da daje gorkoto in ogenj, ne da bi si jo delali šele z ognjem, zakaj mislimo si, da premoga sploh že nimamo. Gori navedena vzgleda: brus in samokres, dajeta ogenj iz dela ali iz gibalne moči in kažeta na pravi pot. Slišali smo pa tudi. da izvirata elektriški ogenj in elektriška luč iz vrtenja clektro- magnetiškega stroja in da se ne pridelujeta samd s kurjavo, nego sploh z vsakatero gibalno močjo, najsi prihaja gibanje od roke. vetra ali tekoče vode ali stisnjenega zraka, ko se razteza in raztezujč vrti clektromagnetiški stroj. Kakor smo že pojasnili, izpreminja se na elektromagnetiškem stroji delo naših rdk, torej tudi delo vsakeršne druge moči, ki goni stroj, v elektriški tok. Le-tä pa prevaja to delo po svojih vezčh, najsi bodo dolge, kolikor hočejo, do d n i h daljnih k r a j e v, kamor držita sklenjeni žici. Toda kakor smo že takisto omenili, prvotno delo se ne prevaja samd na daljne kraje, ampak elek- triški tok nam izpremeni, kakor zahtevamo, na vsakem mestu prvotno delo teh vezij v elektriški ogenj in elck- triško luč. Obrtnost ima že dandanes za pridelovanje clektriškega toka iz prvotnih gibalnih močij jako umetno zvršenc elektromagnetiške stroje, takd zvane d i n a m i š k c stroje. Recimo jim kär d i n a m i. Vzrok, da v obrtu elektriških tokov ne napravljajo z galvanskimi baterijami nego z dinami, to je ta, da so baterije predrage. Najpripravneje je goniti diname s parnimi stroji. Takšno na- pravo imajo mesta, katera ne rabijo svetilnega plina, nego razsvet- ljujejo ulice in hiše z elektriško lučjo. V našem primeru pa parni stroji niso za rabo, ker nimamo kurjave in je torej treba vrteti in goniti diname z vodnimi ali mälinskimi kolesi, takd da oddaja tekoča voda svojo silo tem strojem. Dinami izpreminjajo delavne sile prvič v elektriške toke, drugič pa pošiljajo po svojih vezčh elektriške toke, kamor terja obrt, bodisi ondu treba ali delavne sile z elektromagneti ali elektriške luči in clektriškega ognja. Najimenitnejša je dosihdob dna osnova za prevajanje delavnih močij, katera se je razkazovala zadnjo jesen na elektrotehniški raz- stavi v Frankfurtu ob reki Menu. Daleč od Frankfurta ob slapu pri Lauflfhu so napravili vodna ali nekakšna malinska kolesa, katera gonijo diname, ti pa izpreminjajo gibalno vodno silo v jako močne in napete elektriške toke. Ti toki se prevajajo po bakrenih vezčh od Lauffna do Frankfurta 175 km ali 23 milj daleč. Na razstavi v FVankfurtu so kazali ti elektriški toki svojo silo, vzeto iz slapa, s tem, da so dajali elektriško razsvet- ljavo in da so gonili mnogotere elektromagnetiške stroje, s katerimi so zopet opravljali vsakovrstna dela. Z jednim teh strojev so celd dvigali vodo v visoko stojčč ribnik, takd da se je iz napolnjenega ribnika vlivala voda čez obronke v dolino kakor pri mälinskem jezu. To jc bil majhen slap, zanimljiv zlasti zatd, ker sc je v njega podobi kazal izvirni slap pri Lauflfnu, od koder so izhajale sile, katere je elektrika z dnega daljnega kraja prevedla v Frankfurt. Poslušajmo, kaj je govoril o tem prevajanji delavnih in gibalnih močtj strokovnjak Helmholtz, ko se je završila razstava. Dejal je: »Leta 1840. do 1850. sem sam poskušal napravljati stroje, katere bi gonila elektrika. Ali kakd slabo gibanje je bilo to proti sedanjemu gibanju z dinami, ki dajd s svojimi clektromagneti, katere gonijo parni stroji ali vodna kolesa, močne elektriške toke, ne da bi bilo treba galvanskih elementov ali baterij in kemiških tvarin. Prcvajaje gibalne in delavne sile iz Lauffna v Frankfurt, dokazala je ta izkušnja mo- gočen uspeh. Samotne in daljne vodne sile se utegnejo v prihodnjih dobah prevajati v daljne kraje in ondu uporabljati za izvrševanje vsa- kovrstnih obrtnih del.« Pri tem prevajanji po clektriških vezčh se je sedaj še težko ogibati nevarnosti, izvirajoči iz prevelike moči elektrike. Golih vezij se ni varno dotekniti, tudi se ne smejo gole žice dotikati lesa ali drugih vnetnih stvan'j. Poročalo se je, da se je koncem razstave v Lauffnu ponesrečil prvi urejevalec Oerlikove tvornice, ker se je ponevedoma doteknil golih vezij. Tok silno napete elektrike ga je menda prešinil in umoril takd, kakor ubije strela človeka. Druga nesreča bi se bila malone pripetila začetkom razstave v Frankfurtu, ker so se gole vezi, napolnjene z močnim elektriškim tokom, dotikale lesenega odra. Vroče so bile takd, da so se deske kar vnele od njih. K sreči se je pripetilo to podnevi; tedaj so hitro pogasili ogenj, sicer bi bil nastal grozen požar. Kar pa dela v teh vzgledih nevarnost in nesrečo, to je v našem primeru prav to, česar najbolj želimo, ker iščemo ognja in gor kote ne iz kurjave, nego iz gibalnih sil. Kakd se je izogibati nevarnosti, to človeka žc sčasoma nauči izkušnja, saj sta potreba in sila najboljši učiteljici. — Mislimo si, da smo kakih tisoč let spali v podzemeljski jami. kjer bi ohranila zemlja truplo takd, kakor jc živelo, ne da bi se po- sušilo kakor egiptovske mumije. Mimo mojega počivališča so navili potomci naši elektriške vezi. Elektriški tok sicer ni mogel uhajati po okolici, ker jc bil izoliran, sčasoma se je pa vender njega ovoj ne- koliko raztrgal in ogdlil, takd da je uhajalo nekaj elektriške ga toka iz vezij po tleh. Ta uhajajoči tok se je zadeval dbme in me vedno po malem pretresal, kakor poznate vsi tisto bodeče stresa nje na elek- triškem koldvratu. Oživljal me je in budil, toda po božji milosti se nisem vzbudil, predno se ni izpremenilo na svetu do malega vse, kar se tiče denašnje kurjave. Prebujenemu se mi kar vrti v glavi, nekaj zatd, ker se ne včm kam dejati v tej tuji okolici, nekaj menda od praznega želodca, iz katerega mi prihaja taka slabost, da se mi kar noge šibč. »Dobro, da nisem sam,« mislim si, ko vidim nekaj sorod- nikov, takisto vzbujenih. Potožim jim, kako me slabi. »Lačen si,« od- govorč mi, »saj smo tudi mi vsi sestradani — sam Bog vč, kaj sc nam jc pripetilo v spanji in kaj nas jc preneslo v neznane krajci Poglejmo, ali jc kaj jedi pri hiši.« V kleti najdemo nekaj mesa. v veži pa vidimo, kakd teče ne- prestano voda iz cevi v koritce. Ne da bi ga napolnila, odteka se po nevidnem poti. Navajeni denašnje kurjave, skuhali bi si kaj jedi; iščemo in iščemo. Ognjišče stoji v veži ob steni, drv pa ni videti nikjer. Na lepd osnaženem ognjišči stoji tudi nekaj loncev; poleg njih visi na steni zvitek žice. Od elektriških vezij, katere začuden ugledam na steni, pa visita dva konca žice z nekakšnima ročicama na krajeh. Ko si vse to ogledujemo, pristopi tuja žena in nas prijazno pozdravi v nekoliko izpremenjeni, toda lahko umevni slovenščini. Zenaje gospodinja te hiše, in ker govori naš jezik, seznanimo se ž njo kaj hitro. Postrežna in nekaj menda tudi radovedna, ker vidi tujega Slovenca, približa se, rekši: »Jaz delam takd-le.« Natd seže po žičnem zvitku, razvije ga ne- koliko in ga ovije okrog lonca zapdrcd od vrha do tal, odstopajoča konca pa zveže z omenjenima ročicama na steni. Potem vzame priprav- ljen gladek žebelj in ga vtakne v luknjico na steni, kjer se žebelj zajeilno zadeva ob dve bakreni pločici. Zdajci sc posveti žična vez okolo lonca. »Sedaj pa kar vode v lonec! Hitro zavre, pa si skuhaš, kar hočeš.« Pri obedu nam pripoveduje zgovorna gospodinja, da iz večine nimajo druge kurjave razven elektriškega toka; premoga niti ne po- znajo. Kar se tiče nje, imela ni še nikoli druge kurjave na ognjišči nego takšno, kakeršno nam je pokazala. Z drvi kuriti bi bilo pre- drago; »tudi vse ponečedijo, pri elektriškem ognji pa ostane vse snažno.« Na vprašanje, kje ima elektrotehniška družba svoje stroje za elektriški tok, odgovori žena: »Take družbe pri nas ni. Naša elektrika je srenj ska. Göri pod včlikim jezom ima srenja svoje turbine, katere gonijo diname, in iz dinamov teče elektrika po vezčh ter nam daje za majhno odškodnino vse leto gorkoto in ogenj.« M a r i. Vesela igra v jednem dejanji. Spisal f dr. Fr. Skofič. Osebe: Baron Cižem. Gospodičina Mari, Baronica Cižem, njega hči. prodajalka v stacuni. Podjetnik Stena. Trije zidarji. Gospä Stena, njegova mati. Pismonosec. Prvi prixor. Jutro. Spred i velika drevesa, pod njimi §etali£če, zadi stavišče, nov, nedodelan zid. I)va zidarja. Prvi zidar: Ti, prijatelj, drevi bode velik zbor — da gotovo prideš 1 Drugi zidar: Drevi? Kaj še, takrat grem k svoji Mari. Prvi zidar: Pusti jo, nič ni prida. Punica viha nos in je venderle samd moje in tvoje vrste. Mrzi nas in se nasmehuje tistim meščančkom, ki postopajo in zapravljajo sad naših žuljev. Vara te. Z nami moraš — mi smo zvesti — proletarci skupaj! Drugi zidar: Kdo skupaj? Te besede ne umejem. Kaj pa bode v vašem zboru? Prvi zidar (smešno-važno): Tam bodemo vsi: zidarji, tesarji, Čev- ljarji, kolarji; sto, tristo nas bode — takih, včš, ki moramo delati, če hočemo jesti, trdo delati, slabo jesti. Pa bodemo govorili, to se pravi: midva bodeva poslušala, drugi bodo rekli, da je zaslužek pre-