Poštnina plačana v g o t o; v i n i
Naročnina za celo leto 12 Din, Posamezna štev. 1.50 Din, za inozemstvo 2 Din. Naroča se pri u-pravi v Ljubljani, poštni predal 290
GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET
GLASILO STROKOVNE ORGANIZACIJE HIŠNIH POSLOV JUGOSLAVIJE
Izhaja začetkom vsakega meseca
Štev. 5
V Ljubljani, 1. maja 1933
Leto X
VABILO
na
ŽENSKO ZBOROVANJE
ki ga priredi Zveza del. žen in deklet z ostalimi ženskimi organizacijami v
Ljubljani v nedeljo, dne 7. maja 1933 ob 4. (16.) uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice.
Žene, matere in dekleta — udeležite se zborovanja polnoštevilno — gre za interese Vas in Vaših družin.
Odbor.
K letošnjemu prvemu maju!
Strokovna internacionala je izdala z ozirom na praznovanje prvega maja na organizirano delavstvo oklic, v katerem pravi med drugim:
Letošnji prvi maj bo praznovalo delavstvo v grenkem in resnem težkem času. Sicer je bil ta praznik dela vesel in navdušujoč ter opominjajoč k mednarodni solidarnosti.
Z bridkostjo se spominjamo zijajočih ran, ki jih je povzročil nebrzdani nacionalizem tisočem delavcev in njih organizirani skupnosti. Obžalujemo žrtve, ki so padle, ali se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Nepopisno trpljenje je zajelo organizirani proletarijat po nekaterih deželah, velika nevarnost grozi delavstvu zopet po drugih deželah. Opravičena nejevolja se zbuja v vseh onih, ki imajo še kaj čuta za človečnost in pravičnost. Iz teh nastanejo nove sile, ki bodo te strahove, kri in sramoto pregnale.
Toda vse te žrtve ne smejo biti zastonj. Te žrtve bodo proletarijat zbudile k novemu boju; iz napak, ki so povzročile ta poraz, se lahko mnogo učimo. Prepiri v delavskem razredu, ki so rušili njih sile, se morajo iztrebiti s korenino. Vse ovire, ki zadr-
žujejo dejansko združitev vseh onih sil, ki streme po svobodi in organiziranem gospodarstvu, se morajo odstraniti. Noben izgovor ali zavijanje ne more opravičiti krivde, da se je s porušitvijo enotnosti delavskih organizacij, obenem vzelo jim moč.
Prav nič pa nismo malosrčni ali omahljivi glede nadaljevanja boja. Že med vojnimi leti smo morali z bojaznijo slutiti, da bo pretirani nacionalizem škodoval misli mednarodne solidarnosti. Toda iznova in pogumneje kakor kdaj prej je nastopala misel delavske solidarnosti in mednarodne vzajemnosti v zavesti človeka in nov svet se je jel razvijati. V tem duhu mora naše gibanje, ki je prestalo že vse drugačne preizkušnje, gledati v bodočnost.
Naj le širi reakcija svojo oblast, naj rabi silo, naj se vdaja domišljiji, da je napravila demokraciji in emancipaciji delavskega razreda konec enkrat za vselej. To je velika samoprevara! To je samo zadnji plamen, ki je švignil kvišku, onih političnih in gospodarskih sil, ki čutijo, da se je jelo majati njih stoletja trajajoče gospodstvo.
Nemoteno hočemo nadaljevati pot, ki smo si jo začrtali sami. Letošnji prvi maj naj velja kot mednarodna manifestacija za skrajšanje delavnika, ki je kot akcija za pobijanje gospodarske krize nujno potrebno. To akcijo je treba vršiti s pospešenimi silami dalje. Istotako je važna preskrba dela po načrtu in ob primerni mednarodni akciji. Slej ko prej je naš cilj, da se izpremeni današnji družabni red, ki je brez načrta in sloni samo na profitu, v tej smeri, da se bo vršilo gospodarsko življenje načrtoma. Mnogo odločne sile in požrtvovanja bo treba, da se zopet ugladi pot k temu cilju. Treba je zastaviti v to akcijo vse sile, ker je od teh odvisna usoda delovnega razreda.
Težki časi so pred nami in mračna je sicer najbližja bodočnost. Toda delavstvo, njega vodilne sile bodo že
v tradiciji gibanja, v svojem prepričanju in svoji veri zajemali odločnost in silo, ki sta potrebni za premaganje težkoč in za zmago nad nasprotnikom. Kljub neugodni dobi in kljub trenutnim porazom bo vodila naša pot k cilju. Na tej poti ne sme biti nikakršnega obupavanja in nikakršnega utrujenja.
Za pravično ureditev porodov.
»Osvoboditev delavskega razreda more biti samo delo njega samega.« Tako je rekel Marx.
Jasno nam mora torej biti, da osvoboditev delavske žene more biti istotako samo uspeh njenega lastnega dela, lastnega boja. Prepričana sem, da ni med nami ženske, ki se ne bi bila že vprašala od kod vse to gorje nad nas?
Ako bi se bile že naše prednice borile za to, da bi bile odvrnile od sebe in svojih sotrpink pretežka bremena, ki jim jih je nakladala njihova tedanja družba, bi bilo tudi nam že mnogo boljše.	•
Ker se pa naše prednice tega niso zavedale, zato postaja breme, ki tlači nas proletarke, čez dalje težje. Največje težkoče in gorje nam povzroča skrb za odgojo in vzgojo naših otrok. To pa vsled tega, ker nam razvoj kapitalističnega sistema vedno bolj krati in zadržuje najnujnejše življenjske možnosti.
Nekdanje sužnje in tlacanke, katerih razredne naslednice smo današnje proleterke, so se smele možiti, torej roditi, le z privoljenjem njihovih gospodarjev. Današnjim svobodnim državljankam je pa dovoljena svobodna možitev ter v zakonu zapovedano rojenje. Nihče jih pa ne vpraša, kje dobivajo sredstva za preživljanje njihovih otrok in ali so ta sredstva tudi zadostna. Težka je ta skrb dokler mož vsaj nekaj zasluži; tudi v takem času mora delavska žena po-
trojiti svoj trud, da za silo dopolni družinske dohodke.
A gospodarska anarhija, ki muči z lakoto in bedo delavstvo vsega sveta, opominja tudi delavske žene na odgovornost, katero dolgujejo svojim otrokom. Zato naj se vsaka žena zaveda dolžnosti in dobro premisli, predno rodi v bedi nov naraščaj.
Prvega, tudi še drugega otroka, se starši vesele, tretji že znatno poveča skrbi, kako bo vse tri odgojiti zdrave in povesti jih v boljše in lažje življenje, kakor ga životarijo sami. Četrti poveča te skrbi že v neznosnost, tako nujno sledi, da začno žene razmišljati, kako preprečiti nadaljnje rojenje. V takih skrbeh in obupu se revna žena zateka k raznim sredstvom in k mazačem, s čemur se pa podaja v življenjsko nevarnost ali pa se oškoduje na zdravju. Zato se moramo medsebojno svariti pred takimi postopki. Ni pa s tem rečeno, da se moramo brezpogojno, leno in brez premisleka udati v svojo usodo na škodo in v nesrečo svojih že živečih otrok, kakor brezumno plemensko ži-vinče.
Človeški razum je iznašel nešteto možnosti, ki usposobljajo človeka, da si podjarmlja naravo in odvrne od sebe škodo, ki mu jo morejo povzročiti njene sile. Tako je zaznal človek tudi to, kako preprečiti spočetje.
Imovite žene so si tudi to možnost že davno prisvojile. A tudi delavski ženi morajo postati ta sredstva dosegljiva.
Po vsem svetu se borijo žene in z njimi tudi razumni človekoljubni možje za to, da se zakonito prepreči brezsmiselno« razmnoževanje ljudi. Tudi naša organizacija je započela tozadevno akcijo. O poteku te akcije bomo odbore naših podružnic pravočasno obveščale in tudi o vsem tem poročale v Ženskem listu.
Š. B.
Mala stalistika naše velike bede.
Moto: O gorje, gorje mas tira gladi in beda v smrt.........
Toller: Rušilci strojev.
V podkrepitev zahteve po pravični ureditvi porodov, je »Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo« priredila anketo o številčnosti in živ-Ijenski možnosti naših delavskih družin. Razposlale smo 100 vprašalnih pol in dobile izpolnjenih 59.
Po strokah se dele ti delavci ta-ko-le: 24 rudarjev, 14 kovinarjev, 4 kemični delavci, 4 lesni delavci, po 2 živilska, tekstilna in kamnoseška delavca. Ostali pripadajo raznim strokam. Niso pa tu vsebovani prometni, oblačilni, papirni in razni drugi delavci. Tudi v srednjih slojih vlada beda1 toda ta se še skrbneje pri» kriva.
Iz izpolnjenih vprašalnih pol smo izločile 3 o katerih poročamo spodaj posebej. Iz naslednjih posnemamo sledeče ugotovitve:
56 družin ima skupaj 327 otrok (živih), ako prištejemo k njim še starše 112 oseb, je skupaj 439 oseb.
Teh. 439 oseb ima tedenskih dohodkov Din 10.850.—. Din 10.850.— i na 439 oseb — Din 24.71.
Torej imajo te družine na osebo tedensko Din 24.71 ali dnevno Din 3.53.
Tedenski dohodki teh družin kolebajo med Din 114.— do Din 350.—.
Statistični pregled družin.
Koliko druftn	Koliko hn«jo otrok	Otroci r starosti do leta	Te družine Imajo skupaj otrok
4	3, 3, 6, 5,	6	17
6	5, 6, 6, 6, 4, 4,	8	31
3	3 6. 6,	9	15
3	9, 4, 4,	10	17
6	5, 4, 6, 6, 6, 5,	11	32
8	9, 7, 7, 4, 6, 8, 5, 7,	12	53
5	6, 6, 5, 5, 5,	13	27
3	9, 5, 3.	14	17
3	5, 5, 5,	15	15
3	6, 6,	16	18
1	6,	17	6
3	9, 4, 9,	18	22
3	6, 5, 4,	19	15
1	10,	21	10
2	9, 8,	22	17
2	8, 7,	24	15
56			327
Iz te tabele vidimo, da je od teh 327 otrok 47 takih, ki so v razvojni dobi in potrebujejo dvojno kvoto življenjskih možnosti za svojo rast, duševni in telesni razvoj.
Starost vseh prijavljenih otrok se giblje pri posameznih družinah med 1 mesecem in 24 leti. Od gori navedenih 327 otrok je 10 takih, ki so stari nad 18 let, torej takih, ki so prekoračili mladoletnost.
Ako se smatra, da morda kateri izmed otrok z nad 14 leti kako malenkost zasluži, se mora ob današnjih razmerah tudi upoštevati, da žive mnogi iznad 18 let starosti na skupen račun družine. Poleg tega pa posamezne družine iz gori navedenih dohodkov vzdržujejo še staro mater ali starega očeta, ena teh družin tudi 60 letno moževo sestro. Tako poroča en prijavljenec, da živi od Din 400.— mesečno poleg staršev in 9 otrok tudi še
83 letno staro mater. Mnogi plačujejo iz svojih malih prejemkov tudi stare dolgove za kar jim celo pri izplačilu mezde odtegujejo, istotako niso od zgoraj navedenih prejemkov odšteti prispevki za socijalno zavarovanje.
Tako, da je gori omenjena dnevna vsota Din 3.53 na osebo tudi še okrnjena. Nekateri še pripominjajo: To je še premalo za prehrano, za perilo, obleko, obuvalo, posodo i. t. d. pa sploh nič ne ostane. (Tako propada tudi naša civilizacija).
Stanovanjske razmere teh družin so tudi čez vse obupne. Ako ima taka družina 2 stanovanjska prostora, so vendar ta stanovanja večinoma vlažna in senčna. Devet izmed gori navedenih družin pa stanuje v samo po eni sobi, ki je obenem tudi kuhinja. Te družine sestoje iz 5—9 oseb. Ena teh družin ima v svojem stanovanjskem prostoru krušno peč, katere se poslužujejo še 4 druge stranke. Ta družina ima pri sebi tudi očeta od žene.
V enem takem prostoru, ki služi 8-čIanski družini kot kuhinja in spalnica, poroča najemnik, da plačuje zanj Din 200.— mesečno. Ta družina ima Din 700.--- mesečnih dohodlcov-
Žena je bolehna. Pri neki drugi 6-članski družini, ki prebiva v enem samem prostoru, žena-mati boluje na pljučih. Tedenski dohodek te družine znaša Din 150.—. Dve ženi od 56 družin pričakujeta porod in sicer 4. in 6. otroka.
Izločene 3 pole vsebujejo sledeče podatke:
1.	Začasni upokojenec, bolehen, oče 8 otrok do 12 leta uživa delno občinsko podporo, otroci beračijo po hišah, mesto da bi hodili v šolo.
2.	Oče-mož pogosto boleha, tedaj se preživlja družina z bolniškimi dnevnicami. Preživljati je 6 oseb in sicer: 28-letni sin je pohabljen, grbast, za delo nesposoben, 27-letni sin tudi delno pohabljen, nesposoben za delo, 20-letna hčer rahitična, za vsako delo nesposobna, 7-letni deček za šolo nesposoben (pozneje gotovo tudi za delo nesposoben) 22 in 19-letna otroka tega delavca služita pri kmetih.
3.	Nezakonska mati 4 otrok v starosti od 5, 7, 8 in 10 let, je slabega zdravja, ima zelo otekle noge in močne krčne žile, 3 otroke ima pri kmetih, enega pri sebi. Za enega prispeva nekoliko njegov oče.
To so podatki, ki osvetljujejo socijalno bedo delavstva. Trpljenje teh žen-mater bi se pa samo še bolj
oskrunjalo, ako bi se o njem še posebej razpravljalo.
Iz revirja Bratovskih skladnic pa smo prejeli poleg pol sledeče pismo:
»Z ozirom na Vašo okrožnico z dne 13. t. m. št. 68 Vam v prilogi vračamo izpolnjene vprašalne pole, iz katerih razvidite, kako mizemo stanje je v tem pogledu in je Vaš korak v tem oziru za pozdraviti in odobravati. Iz teh pol se razvidi, da ima teh pet članov brat. sklad. 48 otrok. Pripominjamo še, da imamo 10 članov brat. sklad., ki imajo največ otrok in ti skupaj imajo 83 otrok. Prav zanimivo je tudi videti starost roditeljev iz teh pol in se pokaže, da so še razmeroma niladi kljub številu članstva. Pripominjamo še, da so ti podatki uradni in za njihovo resničnost popolnoma odgovarjamo.«
Iz teh podatkov je zadostno razvidno, kje se morajo nujno razvijati socijalne bolezni. Tudi ni čudno, ako iz teh tesnih bivališč izhaja prezgodaj spolno razdražena mladina in krene na kriva stranpota v novo gorje sebi in človeški družbi.
P. p. Ako bi kdo dvomil o resničnosti teh podatkov, so na ogled anketne pole pri naši tajnici v Strokovni komisiji v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Š. B.
Eno najsramotnejših poglavij današnje kulture.
Da še dandanes more obstojati in uspevati trgovina z dekleti, je očivi-den pečat lažnjive kulture današnjega družabnega reda. Tu se najjasneje kaže, da je ideologija in smoter kapitalističnega družabnega reda samo zaslužek, a vse drugo, posebno pa človek, le blago, ki se ga mora znati dobro izkoristiti in dobičkanosno prodati.
Prodajati človeka-žensko kakor žival samo v to svrho, da lahko trenutno uživa zver človek-moški, more le človek, družba, ki dobiva osnovo svoje eksistence iz ideologije in kulture, ki sloni na izkoriščanju svojega sočloveka.
Obstojajo sicer udruženja za pobijanje te ogabne trgovine, vrše se kongresi, ki stanejo ogromne vsote denarja, a trgovci.s človeškim blagom vrše svoje-trgovske posle nemoteno dalje, ker je ta izkupiček tako izdaten in privlačen, da se rogajo vsem
nedolžnim konferencam in trgujejo naprej.
Žalibog pa tudi mi čitamo poročila teh kongresov in odborov z bridkim nasmeškom, ker vemo, da se spreminja vse dobro hotenje nekaterih idealistov v nič, ker kapitalistični družabni red potrebuje prostitucijo.
Ljudski izkoriščevalci jo potrebujejo, ker so preopojeni vseh življen-skih dobrin, da si z njeno pomočjo nudijo spremembo in dražljivost svojih, za vse resnično lepo in dobro otopelih čutov.
Vzdržujejo pa tudi zloglasne javne hiše v obmorskih lukah, vojaških garnizijah, prometnih križiščih in velikih mestih.
Vzdržujejo prostitucijo za to, da oberejo svoje izkoriščance moške čimpreje borega zaslužka oziroma pičlih prihrankov, da isti ob razbrzdanem življenju in omami pozabijo na svoj bedni položaj in udano tlačanijo naprej za najnujnejše življenjske potrebščine.
Iz poročila, ki obsega 400 strani in ga je izdelal odbor, ki je bil od zveze narodov v to poverjen, priobčujemo izvleček iz poglavja, ki obravnava trgovino z dekleti v Mandžuriji: V Harbinu se vzdržuje več tolp, ki kupujejo in prodajajo dekleta. Te družbe izdajajo celo lastne liste v katerih priobčujejo oglase, da imajo toliko in toliko takih in takih deklet za oddati. Ta nesrečna dekleta vodijo oboroženi čuvaji v gručah po mestu ter takoj streljajo za ubogim dekletom, ki bi hotelo zbežati in rešiti se.
Ta dekleta kupujejo privatni po-hotneži za svoje hareme, največ jih pa prodajajo v javne hiše.
Te nesrečnice romajo postopoma iz imenitnejših takih beznic v vedno slabše, dokler ne zaključijo svoje bedno življenje popolnoma izčrpane v predmestjih kitajskih luk.
Poročilo pravi, da tudi mnogo ruskih deklet zanese nemila usoda v to gorje.
Zelo pa dvomimo, da bi bile to ruske proletarke, katerim je dana vsa možnost, da se doma svobodno in zaščiteno lahko s produktivnim delom preživljajo.
To so najbrže hčerke onih rodbin in slojev, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da smo vsi ljudje dolžni delati in vsi upravičeni človeku dostojno živeti. Zato iščejo udobja izven svoje domovine, najdejo pa najkrutejša razočaranja. Tako rusko izseljenko prodajajo v kitajske beznice že za 50 srebrnih kitajskih dolarjev.
Prav nazorno sliko nam kaže slučaj, ko so Francozi zasedli ladjo, ki se jim je zdela sumljiva in na njej našli 700 belih in rumenih deklet zastražene od trgovcev. Bil je to eden tedenskih takih prevozov. V Harbinu imajo ti trgovci celo lastno banko.
Odbor, ki je to proučil, je Zvezi narodov stavil praktične predloge za pobijanje te trgovine na Daljnjem vzhodu in Amerika je dala v to svrho že 200.000 dolarjev. To je poročilo, kako je s to trgovino na Daljnjem vzhodu. Mi pa vemo, da na bližnjem in daljnjem zapadu, jugu in severu ni mnogo boljše, istotako tudi v naši bližnji in najbližnji okolici ne.
Pa zakaj to?
Zaradi sedanjega družabnega reda, ki vlada vsemu svetu.
Njemu človek ni svet, ni bitje po božji podobi, kakor to uče vse od tega družabnega reda priznane in nepriznane vere. Temu družabnemu redu, ki ga ščitijo vsi posvetni mogotci in zastopniki vseh priznanih in nepriznanih ver, z prav majhnimi izjemami, ki pa ne pridejo do veljave, je človek samo trgovsko blago s katerim se vsakdo sme okoriščati po svoji mili volji.
Kaj nam je torej storiti, da to vendar preneha?
Treba je terjati in ustanavljati zakone, ki bodo zasigurali vsakemu človeku vse kar potrebuje za svoje življenje, ki pa mora biti ploveka vredno. Vsak otrok bo moral biti od javnega skrbstva zaščiten in oskrbovan do svoje popolne delazmožnosti. Istotako tudi vsak bolnik, invalid in star človek.
Urediti bo treba nesocijalne odno-šaje v človeštvu tako, da ne bo mladim, zdravim in krepkim ženskam, ki nimajo možnosti, da bi se poročile, prepovedano to, kar je sedaj starim,' bolnim ter duševno in telesno izmučenim ženam-materam zapovedano. Treba je pa sporedno s tem tudi temeljite reforme v tozadevni vzgoji in pravicah moškega. Njemu bo treba okrniti spolne privilegije, ki so njemu samemu samo v kvar in v degeneracijo vsega človeštva.
Treba je bolj povdarjeno širiti nauk o spolni zmernosti, namesto da se v napačnem čuvanju javne morale sistematično goji tozadevna razvada.
Človeško spolno razmerje, ki je padlo na stopnjo ostudnosti, katere ni zmožna nobena žival, je treba dvigniti in posvetiti v dejanje božjega vstvarjanja. K temu je pa treba višje kulture vsega človeštva, katere pa
kapitalistični sistem noče, ker potrebuje nekulturne ljudi, otopele za vse dobro, lepo in človeka vredno. Zato pa trpinči in mori one, ki se bore za pravo kulturo in socijalno pravičnost, medtem ko nima svet zakona, ki bi obsodil trgovca z dekleti, ta najogab-nejši izvržek človeštva, na smrt ali dosmrtno ječo ter ga tako napravil neškodljivega.
Naša organizacija je v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. priredila čajanko za posetnice nemškega pouka. Udeleženke so se ob tej priliki tudi slikale, kakor razvidite iz priobčene slike.
Na čajanki se je razvila prijetna intimna zabava ter tudi razgovor o nadaljnih medsebojnih stikih.
Ker se v okrilju Zveze del. žen in deklet zbirajo tudi gospodinjske pomočnice, se je pokazala potreba po strokovni organizaciji, ki zamore uspešneje vsestransko zaščititi svoje članstvo, kakor bi to Z. d. ž. i. d. ne mogla, ker njena majhna članarina zadostuje komaj za kritje stroškov za
Nešteto člankov je bilo že objavljenih v našem listu, ki povdarjajo potrebo in pomen, da se v vseh panogah, kamor zasega javno življenje in je v njem zaposlena tudi žena, borimo specijelno za ženske zadeve in jih iznesemo na merodajnih mestih. Zakaj? Ali niso v težnjah, krivicah in izkoriščanju po kapitalu prizadeti vsi ena-
Mi živimo sedaj v ogabni, gnusni mlakuži iz katere edino se poraja vse gorje človeka, zato ven iz nje.
Tudi nas skromnih delavskih žen naloga je, da se pridružimo onim bojevnikom, ki se bore za pravičnejši družabni red.
Dolžne smo to svojim sotrpinkam širom sveta in vsem svojim potomcem.	Š. B.
mesečnik »Ženski list« in za stike s svojimi podružnicami.
Za to so se gospodinjske pomočnice, včlanjene v naši organizaciji domenile, da ustanove podružnico strokovne organizacije hišnih poslov, ki obstoja v Beogradu že 5 let.
Pravila za to organizacijo so že vložena in upamo, da se bo ta organizacija razvila v močno oporo hišnih služabnic ter postala tudi močan člen v delavskih bojnih vrstah za pravičnejše življenjske pogoje. Razume se, da bomo k temu cilju z vso doslednostjo stremele.	Š. B.
ko, moški in ženske? V principu da, vendar so ženske ravno vsled tega ker so ženske, izkoriščane še bolj. Da velja za ženo ta žalostni predpogoj, je kriv današnji družabni red, ki ženi v lepih besedah sicer priznava enakovrednost, tam pa koder se reže kruh in delajo zakoni, je izključena in nima pravice soodločanja. Danes
je sicer tudi možje nimajo, vendar je njih stopnja višja in bo dotlej, dokler bo veljal sedanji lastninski družabni red. Gospodarski razvoj je tiral ženo za zaslužkom. Kapitalist jo je zelo rad sprejel, ker mu je visoka tehnika dala stroje, katerim lahko streže tudi fizično slabejši človek, to so ženske in otroci in je obenem znižal tudi mezde, ker žena baje za preživljanje ne rabi toliko, kakor moški, neglede na to, da so često tudi hraniteljice družin. Statistika, ki bi zbrala vse podatke mezd po tovarnah in vseh drugih obratih, bi bila žalostna slika sramotno nizko plačanih ženskih delovnih moči. Nizke mezde, veliko število zaposlenih delavk, daje gospodarjem večvrednost in na ta način z njimi pride do svojega profita in kopiči svoje bogastvo. Vsled nizkih mezd si dekleta često iščejo zaslužek tudi na drug način in se kapitalist na ta način na račun proletark dvojno okoristi. (Neki slovenski industrijalec se je ob priliki, ko so ogledovali njegov obrat izrazil, da so mu vse to napravile prostitutke, [samo da se je izrazil s popolnoma prostaškim izrazom]).
Iz zadnjih objavljenih statistik O. U. Z. D. je razvidno, da je število za-
varovane mezde pri vsem. zaposlenem
delavstvu pri moških najvišji 12. razred, pri ženskah pa III., to se pravi, da je pri moških največ zavarovancev z Din 48.— dnevne plače, pri ženskah pa Din 9.60. Celokupna dnevna zavarovana mezda pri številu 67.303 moških delovnih moči znaša Din 1,988.032 in pri ženskah pri številu 31.115 le Din 613.698.50. Iz tega je razvidno, da je zaposlenih polovico manj žensk kot moških, da pa v plačilu ni isto razmerje polovice, ampak znaša komaj eno tretjino (seveda so v višjih plačah vštete tudi one, ki se ne imenujejo delavske, vendar je iz tega razvidno, da vsa višja mesta zavzemajo' moški).
Če pogledamo v katerih panogah so zaposleni moški ali ženske vidimo, da žene niso zaposlene baš pri najlažjem delu in da so izpostavljene najrazličnejšim boleznim. Tako n. pr. je obolenje v kovinski industriji pro-centuelno pri ženskah večje kakor pri moških (bolezni porodnic so izvzete). Visok odstotek odpade tu na obolenja prebavil. Tudi pri osobju nameščeno pri hrani in pijači zaznamujejo pri ženskah več obolenja in zopet na bolezni prebavil. Najbolj žalostno dejstvo je, da v gospodinjstvu zaposlene ženske obolijo največ na prebavilih. Iz tega se spozna slabo ravnanje z gospodinjskimi pomočnicami, ki dobijo slabšo, največkrat postano hrano in nikoli ob pravem času.
Zakaj hotemo žensko zastopstvo v Del.
zbornicah.
Največje število zaposlenih žensk, kjer prekašajo moške, je v tekstilni in oblačilni industriji ter v gospodinjstvu. Če vemo, da je v vseh treh panogah največ obolenj na prebavilih in da so v vseh teh obratih nameščene ženske v starosti od 19—23 let, si lahko predstavljamo, da skoro vse zaposleno ženstvo že v začetku svoje zaposlitve oboli na prebavilih in so s tem izpostavljene še nebroj drugim boleznim, ki se polagoma razvijajo.
Neprava, nezadostna hrana in prekratek odmor so krivi tem boleznim. Nezadostne mezde so vzrok temu. Kos kruha, steklenica kave ali kak drug skromen prigrizek tvori kosilo izkoriščanemu,.delavnemu človeku iz dneva v dan in leto za letom, ker si ne more privoščiti kaj več. Nezadostne so mezde moških delavcev, še sramotnejše pa so one ženskih delavk in kakor se moramo za vsako stvar sami boriti, tako se moramo tudi žene za izboljšanje in izenačenje plač in ureditev službenega razmerja po tovarnah, obratih in v gospodinjstvu.
To je ena izmed nalog referentke pri Delavski zbornici.
Š. S.
Iz naših podružnic.
Jesenice.
Pravilnik Podpornega sklada »Zveze del. žen in deklet«, Podružnica Jesenice.
1.	a) Vsaka članica »Zveze delavskih žen in deklet«, podružnica Jesenice, postane lahko članica podpornega sklada in sicer: b) Ako plačuje redno članarino in poleg še v podporni sklad določeni znesek.
2.	Vsaka članica, katera vrši red-
no svojo dolžnost napram organizaciji in podpornemu skladu, dobi (ima) naslednje pravice:	a) Po enoletnem
članstvu (doba 12 mesecev) in plačevanju podpornega sklada, do bolniške podpore, b) V slučaju smrti se izplača njenim svojcem pogrebna podpora, c) V slučaju smrti moža članice se izplača polovico pogrebne podpore, njej pripadajoče po njenih članskih letih, d) Članice vdove, katere v slučaju smrti nimajo svojcev in tudi niso članice kakšnega pogrebnega zavoda, kateri bi jim poskrbeli primeren pogreb, se mora Zveza oziroma podružnica potruditi, da vso stvar uredi in poskrbi za primeren pogreb. Ako po tem pravilniku pripadajoči znesek v to ne zadošča, naj se poskrbi na v to primernih mestih vso zadevo urediti čim bolje in kolikor mogoče ugodno.
3.	Pogrebna podpora se izplača za vsako članico brez razlike, ne glede na njeno gmotno stanje, po njenih članskih letih v kolikor niso pod točko 2. d) navedene druge okolnosti.
4.	Vsa bolniška in pogrebna podpora pa se ravna po naslednjem redu: a) Po enoletnem rednem članstvu in plačanem podpornem skladu prejme članica v slučaju težke bolezni, trajajoče nad 4 tedne (do štirih tednov bolezni se podpora ne izplačuje), enkratno podporo v znesku Din 100, za vsako nadaljnje leto članstva pa se podpora zviša za Din 50 do višine Din 300 in to za enkrat v dobi dvanajst mesecev, b) V slučaju težke bolezni moža članice, kjer je družina prav posebno prizadeta, se izplača bolniška podpora v polovici pripadajoče višine po članski upravičenosti, c) V izredno težkih slučajih se more v gotovih okolščinah nakazati izredna podpora, ako so na razpolago gmotna sredstva, vendar o tem sklepa izvrševalni odbor z članicami širšega odbora dotičega odseka, pod katerega področje članica pripada.
5.	a) Pogrebnina znaša za enoletno dobo članstva Din 200, za vsako nadaljnje leto Din 50 več, do najvišje vsote Din 500. b) V slučaju smrti moža članice prejme ista polovico njej po članskih letih pripadajoče pogrebne podpore.
6.	a.) Določena vsota, oziroma mesečni prispevek je Din 0.50 (petdeset para), b) Sprejemajo se tudi prostovoljni prispevki in darila, c) Skuša se tudi s kakšnimi prireditvami ter morebitni dohodek ali vsaj del istega vo-tirati v sklad.
7.	Vsakoletni občni zbor Podružnice Z. D. Ž. D. pa lahko po potrebi in možnosti mesečne prispevke zviša ter bolniško in pogrebno podporo preuredi.
8.	a) Za tekoče leto 1933 velja enoletno članstvo in od 1. jan. 1933 dalje redno plačani prispevek, b) Za nadalje, ko bode sklad že obstojal nad dobo enega leta, pa bo veljalo eno leto plačani podporni sklad (12 mesecev).
9.	a) Vsaka članica, katera se izreče proti plačevanju podpornega sklada, ne dobi nikakih dajatev iz tega sklada, b) Članici, katera je v zaostanku več kot tri mesece, ugasnejo pridobljene pravice.
10.	Pomožni sklad se mora voditi popolnoma samostojno ter se mora skrbeti za njega aktivnost.
Ta pravilnik je bil po predložitvi predsednice soglasno sprejet na občnem zboru dne 25. marca 1933, kateri se je vršil v Delavskem domu na Sa-
vi, Cankarjeva c. 3 ob 3. uri popoldne ter je za vse članice polnoveljaven.
Dodatek: Članice v področju Koroška Bela — Javornik, katere tvorijo sekcijo podružnice Jesenice, upravljajo in vodijo pomožni sklad sekcije samostojno po določilih tega pravilnika.
Objavi se v »Ženskem listu«, tako, da ga dobi vsaka članica in naj si ga obdrži v evidenci, da se more ravnati po njem in tako varovati svoje koristi.
Jesenice-Fužine, 25. marca 1933.
Helena Zugwitz.
Zagorje.
Ženska organizacija v Zagorju se pridno giblje. Kljub obupnim razmeram, v katerih živi delavstvo tega revirja in katere najtežje občutijo žene kot matere, šteje podružnica vendar že 180 članic. To je veliko, če pomislimo, da se pri pičlih dohodkih danes težko pogreša vsak dinar. Še več pa je vredno zanimanje, s katerim spremljajo članice vse delo v domači podružnici in drugod. Predavanja, ki jih je podružnica pričela prirejati, so vedno dobro obiskana, čeprav se vrše ob delavnikih popoldne, ko ima vsaka ženska doma dovolj dela.
Gotovo bi pa bilo število članic še večje, ko bi bil med ženskami čut solidarnosti in razredne zavesti bolj razvit. Tako se pa najdejo žene, ki ne samo, da same nimajo nobenega razumevanja za skupnost in za organizacijo, ter se odtegujejo skupnemu delu, ampak še druge plaše in odgo-variajo, češ: kaj pa imaš od tega, saj ne bo nič bolje, če si organizirana, samo plačevati moraš, itd. Res je, danes ali jutri še ne bo nič bolje, če se organizira skupina delavk — toda pomislite, kaj bi bilo, ko bi vsi tako govorili! Ko bi bilo delavstvo vsega sveta tako brezbrižno, potem bi pač ne mogli govoriti o bodočnosti proletarijata, potem bi pač ne mogli upati na kakšno spremembo družabnega reda. Take brezbrižne žene so nam najboljši dokaz za to, da je treba med ženami še mnogo vzgojnega dela, predno se bodo vse zavedale, da je moč delavstva samo v solidarnosti vseh, moških in žensk. Nihče ne sme stati ob strani, vsak posameznik — tudi ženska — se mora zavedati, da bo celota samo tedaj močna, če bo vsak posameznik doprinesel k skupnosti vse svoje najboljše sile. Samo v razredni zavesti je rešitev.
Ne vprašujte: kaj pa imam od tega? Tudi naši očetje in predniki so se borili, čeprav so vedeli, da se za
CITflJTE..DELQVSKO POLITIKO
-l^nflROCfl SE ^
>
m OR IB dr

, mmmmm
to jutri njihov položaj ne bo izboljšal. Zanje je bil boj še mnogo težji, ker so bili številčno šibkejši, toda borili so se z vero in upanjem v srcu — za bodočnost svojega razreda. Ta vera je potrebna tudi ženam, ki se morajo zavedati, da je za zmago njihovega razreda prav tako potrebno njihovo sodelovanje, njihova solidarnost, kakor vsega ostalega delavstva.
Kam jadra naš čoln življenja 1
Živimo v času, ko jadra svet brez krmila na razburkanem morju. Nihče ne ve, kam nas nese ta vihar življenja,
Tu in tam so ljudje, ki se trudijo dobiti zopet krmilo v roke ter prepeljati človeštvo v mirno pristanišče, pa vselej pridejo zlobneži, razbijejo krmilo ter z naslado gledajo strah in trepet človeštva.
Le malo časa je poteklo od svetovne vojne, katera je zapustila cele gore mrtvecev in pohabljencev. Milijoni ljudi so polna štiri leta podirali, kar so prej v potu svojega obraza zgradili. Države so morale izdajati milijarde, da se je to uničevanje in pustošenje moglo vršiti, danes pa navijajo davčni vijak. Človek si stavlja vprašanje, kako morejo po vseh teh grozotah še nadalje laziti po zemlji ljudje, kateri skušajo na vse načine zanetiti še hujši požar, kakršnega je moralo doživeti človeštvo v svetovni vojni. Dogodki poslednjih par mesecev nam predobro kažejo, kako se pripravljajo hijene, da bi pile zopet gorko človeško kri ter jo spreminjale v zlato, ki bi teklo v njih blagajne. Trudijo se na vse načine spraviti z raznovrstnimi zvijačami morilno orož-ie iz kraja v kraj, tistim pa, ki to obelodanijo in skušajo to preprečiti, si drznejo reči, da so izdajalci naroda.
Društvo narodov je razpravljalo in še razpravlja o razorožitvi sveta, na daljnjem vzhodu pa grme topovi ter padajo nedolžne človeške žrtve. Japonska napada Kitajsko ter ji skuša oropati nekaj dobrih pokrajin, ker so bogate na surovinah. V Mandžuriji so

ZA CANKARJEVO DRUŽBO
prispevajte le sedal ledens o po 50 para, ali meselno po 2*50, da boste Imeli do septembra ali oktobra članarino Din 20*— polno vplačano In s tem pravico do štirih lepih knjig. Ne odlašajmo, temveč delajmo In ustvarjajmo!

odkrili zlato. Društvo narodov se dolgo ni zmenilo. Sklicalo je sejo pet dni po vpadu Japonske ‘in Kitajske. Končno je komisija društva narodov vendarle razsodila v korist Kitajske, vsaj načelno. Japonska je nato zapustila Društvo narodov. Japonska očita Kitajski, da ima med svojimi ljudmi roparje. Sama se pa prav nič ne sramuje gnati vse svoje državljane na rop.
V predzadnji številki našega lista ste čitale, koliko je stala svetovna vojna. Kaj vse bi lahko imelo človeštvo za ta denar, a mesto sreče, bodo še pozni rodovi čutili gorje te strašne človeške zablode. Vprašajmo se, je li svet na poti, ki bi mogel v bodoče preprečiti takšne katastrofe? Ali nima 90% človeštva toliko moči, ukrotiti 10 ali še manj procentov lopovov, kateri letajo z gorečimi bak-Ijami po svetu ter bi ga radi zopet zanetili?
Na vsak način bodo morali tisti, ki jim prinese vojna samo smrt in trpljenje podvojiti in potrojiti svoje organizacije za preprečitev vojn. Najvažnejša naloga pa čaka žene-mate-re, katere imajo največjo moč v rokah, le da se je danes še ne zavedajo, ker so zato merodajni ljudje vedno skrbeli, da ostane žena kolikor mogoče nevedna. Ko so jim v svetovni vojni trgali sinove in može od srca, so prav dobro skrbeli, da ničesar ne zvedo o pravih vzrokih tega strašnega klanja. Vse, kar je bilo v njih glavah, je bila božja volja.
Naša dolžnost in pravica je, da svoj razum, ki ga imamo, ne pustimo drugim, da bi delali z njim, kar bi se jim zljubilo. S svojim umom in očmi moramo gledati kaj dela svet, kdo dela za ljubezen med narodi in kdo za sovraštvo. Gotovo je ogromna večina ljudi na svetu, ki si želi miru in ljubezni. Ako se pa krvoločni manjšini, ki je presita vseh življenjskih dobrin, hoče boja, ga pa tudi sprejmemo. Odločno moramo povedati, da se bomo v tem boju bojevale pogumno tudi žene. Tudi ne bomo objokavale žrtve svojih otrok, saj vemo, da se bo v tem boju izvojevala lepša bodočnost novim potomcem.
M. R.
O vzgoji žene.
Slavni rev. Danton je ob priliki francoske revolucije (1789) rekel: »Ljudstvu je razen kruha vzgoja prva potreba.«
In to je res, kajti kolikor bolj je vzgojeno ljudstvo, toliko bolj je zavedno. Žali-bog pa se v raznih programih domala vseh držav polaga premalo važnosti ženski vzgoji. Včasih mogoče namenoma, ker je v svojih političnih idejah odkritosrčnejša od moža in je zato ni dobro »preveč« vzgojiti.
Razumljivo pa je, da se ženske duše ne sme zamenjati. Vzgajati jo je tako, da ostanejo nedotaknjena njena nežna čustva ljubezni in udanosti. Da njene prevelike zaupljivosti ni smatrati slabim čednostim, sicer pa tudi vsa naša energična dela ne spadajo k čednostim, katerih ima po naravi žena več nego mož.
Ako je potreba, je njena volja, ki jo narekuje dobrosrčnost in udanost, odločnejša od moževe.
Ker ne goji polovičarskega upanja, je potrebno, da se jo vzgoji do konca, kajti mož pri graditvi novega družabnega reda ne bo imel boljše pomočnice kot je žena, ki zna s svojim dobrosrčnim nastopom omiliti dejanje moža, ki je v nekem pogledu trdosrčen napram bližnjemu.
In tako bo sčasoma ženska vzgoja, razširjajoča se po svetu, ustvarila oni bratski duh, iz katerega bo vzklilo resnično bratstvo, ki bo pripomoglo proletarijatu do zmage.
Po »Lernanto« iz esperanščine prevel J. D.
Tiskar:	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru; predstavnik:	Josip Ošlak v Mariboru. Odgovorna urednica: R. Krištofova.
Maribor. Izdaja »Zveza del. žena in deklet«. Ljubljana; predstavnica: R. Krištofova.