TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Uredništvo in Jugoslavijo: upravništvo celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. novembra 1933. štev. 131. 0 aftuHskiU fUMMUUtiU 'Po vseh občinah se sestavljajo sedaj občinski proračuni in finančni minister je tudi že izdal obširna navodiila, kako se naj ti (proračuni sestavijo. Ta navodila so precej obširna in zahtevajo, da je proračun sestavljen po teh načelih: da je irealen, da je uravnovešen, da je enoten, popoln in pregleden. Kakor je pravilno, da je občinski in tudi vsak drugi proračun sestavljen po teh načelih, pa moramo vendar reči, da ta navodila še ne zadostujejo. So še druga važna načela, po katerih bi morali hiti sestavljen vsak proračun samoupravnih teles in ki so še važnejša od zahtevanih le tehničnih. To je predvsem načelo, da ne sme niti ena davščina škodovati produkciji. Povečali« produkcije je tudi pri sestavljanju občinskih preračunov glavna naloga in kakor hitro se katerakoli davščina poveča v tej .meri, da škoduje produkciji*, postane napačna. Zlasti volja to v sedanjih časih, ko gospodarska stiska že sama pritiska mnoga podjetja tako zelo, ua komaj, komaj še vzdržujejo svoj obrat. To dejstvo morajo občf nski proračuni upoštevati in zato bi se morale znižati davščine podjetjem zlasti onih gospodarskih panog, ki jih je kriza najbolj zadela. Drugo temeljno načelo, po katerem bi bilo treba sestavljati vse proračune, izhaja •z prvega. Vse neproduktivne izdatke je Vteba skrčiti do najmanjše mere. Vsled Mno aiovih nalog, ki jih dobivajo občine, Pa te dostikrat ne morejo zadostiti temu druffetfrm načelu niti če bi hotele. Zato je treba prenehati z vedno novim nalaganjem nalog na občine, ker so te finančno preslabe, da bi mogle te naloge izvesti. Kadar je padla davčna moč prebivalstva na minimum, takrat ni čas za razne eksperimente, kako modernizirati občinsko upravo in jo postaviti na čim višjo tehnično stopnjo. V takšnih časih je najvažnejše to, da se izhaja s čim manjšimi izdatki in da se pri tem opravi vse najnujnejše delo. Cim manj velja sama občinska uprava, tem bolje je, pa čeprav ne bi bila vsaka tabela Urejena čisto po vzorcu. Vsi ti upravni predpisi so na vse zadnje le malenkosti, ki niso niti primeroma tako važne, kakor Se misli, dočim so izdatki za te malenkosti dostikrat breme, ki ga davkoplačevalci ne premorejo. V časih, v kakršnih smo danes bi bila zato umestna določba, da so posli občinske uprav© le častna mesta, za katera ni dovoljena nobena posebna nagrada. Pa tudi pri vseh drugih občinskih upravnih poslih bi bilo treba gledati na to, da se izda čim manj denarja. Je na vsak način hvalevredno, če se skuša vsako občino dvigniti v tej meri, da bi popolnoma izvrševala vse higienske, kulturne in socialne funkcije, ki jih ima modema občina. Toda vse ob svojem času in tudi izdatki za te lepe namene so dopustni le takrat, kadar je v občini blagostanje, ki dopušča takšne izdatke. Tako je nad vse lepo, če- bi bilo v vsaki občini Šolsko poslopje, ki odgovarja vsem predpisom moderne pedagogike in ki je v po-Uos vsej občini. Toda revna vas ne more izdati milijonske vsote za šolsko poslopje in no sme zaradi poslopja zalezti v dolgove. Zlasti pa se ne sme trpeti, da bi že baha-rija določevala velikost poslopij, kajti vsak izdatek iz baharij© je očitna gospodarska škoda. Tudi pri raznih poučnih tečajih je treba gledati predvsem na njih praktično vrednost. Kako naučiti ljudi, da si z domačim obrtom zaslužijo nekaj tudi takrat, kadar W dela na polju, to je gospodarsko dobro Jn priporočljivo. In samo za takšne tečaje se sme v današnjih časih izdajati denar. Skratka štediti je treba na vseh koncih krajih, zlasti pa pri upravnih stroških, ki so skoraj docela neproduktivni. Kakor si trgovec najame pomočnika šele takrat, ka- dar daje trgovina toliko zaslužka, da zasluži tudi za pomočnika dovolj, tako bi smel© tudi občine najemati ljudi, kadar so njeni dohodki dovolj visoki. In kakor mora trgovec odpustiti tudi edinega pomočnika, če trgovina dovolj ne nese, tako mora tudi občina odpustiti vse ne nujno potrebne ljudi, če je davčna moč občasno padla. Je sicer to neprijetno, toda dobro gospodarstvo zahteva to in kakor veljajo gospodarska pravila za zasebna podjetja, tako veljajo tudi za občine in za javna podjetja. Zadnja »Pravda« objavlja zanimiv razgovor s španskim poslanikom na našem dvoru, grofom Torrijoson^ ki se je pred kratkim vrnil iz Španije, kamor je šel na oddih po šestletnem neprekinjenem bivanju v naši državi. Med drugim je izjavil španski poslanik dopisniku »Pravde«: Kakor veste, že dolgo delam za sklenitev nove trgovinske pogodbe z vašo državo. Da bi bila ta pogodba čim hitreje sklenjena, sem sam odpotoval v Madrid, da pred odločilnimi krogi osebno zastopani upravičeno jugoslovansko zahteve, ki so obsežen© v zadnji noti jugoslovanske vlade. Žalibog pa sem naletel v Španiji na tako veliko politično zmešnjavo, kakršne že dolgo ni doživela Španija. Za časa mojega bivanja v Madridu so se trikrat spremenili zunanji ministri, da niti ne govorim o spremembah tajnikov in podtajnikov, ki so se menjali s filmsko hitrostjo. Lahko si mislite, kako težko se je bilo v tej zmešnjavi najti. Toda nis©m smel izgubljati časa in zato sem se takoj po svojem prihodu v Madrid prijavil v avdienco pri ministrskem predsedniku Lerrouxu, mojem prijatelju. Ta me je dvakrat sprejel in mi obljubil vso svojo podporo, a že par dni kasneje ni bil več predsednik vlad© in volilni boj, ki se j© takoj nato začel, ga je tako okupiral, da mi ni mogel pomagati. Po njegovem nasvetu sem nato sklenil, da se pričnem sam boriti za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Tako sem dvakrat branil novo pogodbo pred interministerialno komisijo in tudi pred »Pogodbeno denarno centralo«, ki jo j© lani ustanovila španska vlada in kateri j© dala odločilno besedo pri sklepanju trgovinskih pogodb. Največja težava je bila doseči od te centrale pristanek, da se deblokirajo jugoslovanske terjatve v približni višini 80 milijonov dinarjev. Jaz sem se tako zelo zavzemal za to stvar, da so nekaj časa v komisiji že mislili, da sem jugoslovanski, a n© španski poslanik. Prav tako so mislili tudi o našem španskem konzulu na Sušaku, ker se je tako zelo zavzemal za jugoslovansko stališče. Po dolgih pojasnjevanjih pa smo vendar dosegli, da smo komisiji dokazali, da je treba ne samo za- Zadnja številka »Ujedinjenega železničarja« z dne 4. novembra objavlja na zad-njii strani ob koncu lista dopis pod naslovom »Kaj je resnice na govoricah.« Ta dopis se glasi dobesedno takole: »Med člani Nabavljalo© zadrug© (železničarske) v Ljubljani se zadnje čase vedno bolj uporno širijo vesti o nekih preiskavah, ki so se baje izvršile od strani organov finančne kontrol© radi suma prikrivanja sladkorja in moke v času, ko je bila trošarina na sladkor, odnosno davek povišan. Baje je bila v zadnjem času zadruga, odnosno njen poslovodja celo obsojena od finančnega oblastva pod št. 8267 na globo 40.000 Din. Kot se govori, s© gre za večje množine prikritega sladkorja din moke tako v letu 1981 in 1032. Novi proračuni bi morali dati vsem podjetjem nekaj oddiha, da bi mogla spraviti zopet svoje obrate v tek, ne pa, da bi zaradi davščin morala obrate omejevati. Je to tudi v interesu občin samih, kajti tem večji bodo dohodki občin, čim bolj bodo obrati v pogonu. Od življenja zasebnega gospodarstva živi tudi občinsko gospodarstvo in ta resnica naj pri sestavi občinskih proračunov pokaže do gospodarstva ono obzirnost, brez katere gospodarstvo ne more živeti. radi špansko-jugoslovanskega prijateljstva, temveč tudi iz moralnih razlogov osvoboditi jugoslovanske terjatve. Komisija je nato naše stališče sprejela, a pri tem izrazila željo, da tudi Jugoslavija nekaj stori za povečanje trgovinskih odnošajev s Španijo in da poveča svoj uvoz iz Španije, kajti današnje razmerje med španskim izvozom in jugoslovanskim uvozom 1’5 : 15 je krivično in nezdravo. Nova trgovinska pogodba bo nadomestila ono iz leta 1929 in se bo ozirala na vse jugoslovanske zahteve, zlasti pa se bodo z njo deblokirale jugoslovanske terjatve v višini 80 milijonov dinarjev. Dejansko bo nova pogodba popolnoma odgovarjala potrebam Jugoslavije, posluži pa naj tudi temu, da se obojestransko povečajo trgovinski odnošaji. Brez vsakega pretiravanja se more danes reči, da odvisi nadaljnji razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama v prvi vrsti od Jugoslavije, to je od njene volje, da poveča iz Španije uvoz onih predmetov, ki jih ima Španija v izobilju in ki jih nudi pod najbolj ugodnimi pogoji. Le na ta način se bo izravnal uvoz z izvozom in s tem ustvarila možnost za še večji jugoslovanski izvoz v Španijo. Nova trgovinska pogodba bo revidirana vsake tri mesece in vsi njeni morebitni ne-dostatki se bodo takoj popravili. Z jugoslovanske strani je bil z ustanovitvijo špansko-jugoslovanskega odbora nia-pravljen velik korak za zboljšanje medsebojnih odnošajev. Ta odbor je že začel svoj© delo in nas je podpiral v stremljenju, da se sklene nova pogodba. Poleg tega. je odbor določil za svojega delegata v Španiji dr. Weissenberga, ki odlično govori špansko in zelo dobro pozna španske gospodarske razmere. Dr. Weissenberg je dolžan, da odpotuje v vsako špansko mesto, kakor hitro bi se pokazala možnost, da tam z direktnimi stiki s trgovci doseže odjem za jugoslovansko blago. Končno je izjavil poslanik grof Tomijos, da vsak hip pričakuje od zunanjega ministrstva obvestilo, da je bila v celoti sprejeta nota, ki nam jo je v imenu španske vlade predložil. Ker sede v vodstvu zadruge vendar najboljši izmed zveza rje v, katerih prepričanje je znano prav vsem, ne moremo verovati takim govoricam, da bi s© v taki zadrugi izamoglo oškodovati drž. blagajno ter pričakujemo vsled tega, da bo vodstvo Na-baviljalne zadruge obvestilo vse člane, kaj je na stvari, da ne bi trpel ugled zadruge. Zadragar.« Tako dopis v »Ujedinjenem železničarju«. Tudi mii ne moremo verjeti, da bi mogle resnične biti te govorice, ki jih omenja dopis, kajti brilo bi že več ko nezaslišano, če bi zadruga državnih nameščencev pri vseh ogromnih privilegijih, ki jih ji poklanja država, še na tak način hotela oškodovati državno blagajno. Zato pričakujemo, da bo Nabavljalna zad.ruga železničarjev ustregla želji »Zadrugarja« in obvestila svoje člane, kaj je resnice na vseh teh neverjetnih govoricah. A ne samo svoj© člane, temveč tudi javnost mora obvestiti Nabavljalna zadruga. Prvič zato, ker je bilo vprašanje javno postavljeno, drugič in v glavnem pa zato, ker uživa Nabavijallna zadi uga železničarjev tako ogromne privilegije, da je dolžna tudi javnosti polagati račun o svojem delovanju. In če se pojavi v javnosti takšno vprar-šanje, kakor ga stavlja »Ujedinjeni železničar«, potem bi moralo vodstvo Nabavljalne zadruge kar samo od sebe in takoj z dokazi demantirati takšne govorice in razložiti, kako so mogle spil uh nastati. Pričakujemo zato, da bomo megli že v kratkem sporočiti svojim bralcem, da so bile v »Ujedinjenem železničarju« omenjene govorice brez podlage. Apelirati pa moramo tudi na finančno kontrolo, da pove, če so v dopisu omenjen© govorice le količkaj utemeljene. Zato si dovoljujemo vprašati finančno kontrollo: Ali je bil kdo obsojen na 40.000 Din globe zaradi večje množiine prikritega sladkorja. O čem govori akt št. 8267? Ali je bil sploh izdan kak takšen akt. Zahtevamo v tej stvari javno in neprikrito besedo, ker v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče preprečiti, da bi ljudje vendarle verjeli v dopisu »Ujedinjenega žefleznilčarja« omenjenim govoricam. Zato z besedo na dan, ker1 vsak molk oa to vprašanje bi bil napačen in bi že mogel postati molk, ki pomeni priznanje. Konferenca zastopnikov vseh trg. ind. zbornic V dvorani Industrijskega doma v Beogradu je bila te dni konferenca zastopnikov vseh trgovsko-industrijskih zbornic v državi. Prva točka dnevnega reda konference je bila novi zakonski načrt o razdolžitvi kmeta. Zastopniki zbornic so izrazili svoje zadovoljstvo nad izjavo predsednika vlade v narodni skupščini, da se morajo pri izdaji tega novega zakona upoštevati tudi interesi drugih stanov, da ne bi bila oškodovana niti ena panoga gospodarstva. Še enkrat so povdarili medsebojno interesno skupnost vseh gospodarskih panog in izrazili svoje pričakovanje, da se bo vodil račun o tej skupnosti, zlasti še, ker je tako trgovina ko industrija v zelo težavnih kreditnih razmerah. Nato se je razpravljalo o uvedbi tehta-rine v vsej državi. Zastopniki vseh zbornic so bili soglasnega mnenja, da je treba to namer® odkloniti in zahtevati, da se ta že davno zastareli zakon odpravi. Vsi razlogi, ki so leta 1896 zahtevali uvedbo takšnega zakona, so danes že odpadli in bil bi pravi anahronizem, če bi se uvedla tehtarina v letu 1933, ko je povsod dovolj prekontroli-ranih tehtnic. Da bi pa pobirale občine tehtarino tudi od blaga, ki ga niti ne tehtajo, bi bil nesmisel, ker je duh zakona ta, da se plača samo usluga. Če pa se blago ne tehta, tudi ni usluge. Tretja točka dnevnega reda so bili davki. Govorilo se je o državnih davščinah in posebno še o samoupravnih. Dosežen je bil sporazum, da vse zbornice na isti način zberejo podatke o davkih in da se ti primerjajo in nato prouče rezultati teh primer. Nato s© je razpravljalo o trgovinskih pogodbah, ki so posebno v zadnjem času vedno bolj na dnevnem redu. Sklenjeno je bilo, da se napravi načrt o medzbomični organizaciji za pripravljalna dela za trgovinske pogodbe. Govorilo se je tudi o sodelovanju zbornic pri gospodarskih posvetovanjih držav Male antante. Nato so odšli zastopniki zbornic k ministru za trgovino in industrijo, ki je sprejel vse nad vse prisrčno in jih zadržal v daljšem razgovoru, tekom katerega so mu zastopniki zbornic razložili vse svoje težnje in zahteve. V šanie tcg.. adn&šc4et/ s SfUMtifr Zasluge španskega poslanika grofa Torrijosa iaUlevatno- ftffasnifo Odkritje »Ujedinjenega železničar m« o železničarski na-bavljalni zadrugi v Ljubljani (Aa// Brez vsakega dvoma je posebne važnosti za razvoj trgovine razmerje med gospodarjem in njegovimi nastavljenci. Kadar sta drug z drugim zadovoljna, tedaj trgovec lažje računa z boljšim uspehom. Nastavljenec se mora trudita, da zadovoljuje željam svojega gospodarja, da posveča vse svoje 'moči koristim svojega delodajalca, da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Delodajalec pa mora biti svojemu sotrudniku naklonjen, in dobrohoten. Trgovec in sotrudnik sta navezana drug na drugega. Trgovec ne more biti brez so-trudnika, ta pa zopet more dobiti primerno službo lle v napredujoči trgovini. Plača naj bo tolikšna, da more z njo reden sotrudnik izhajati. Marsikateri gospodar je sam kriv, če nastavljenci niso povsem zanesljivi. Sila je hujša od moralne zavesti. Vsakemu nastavljencu se naj s početka da kaj manj, ko pa se ugotovi, da je pora-ben in dober, se naj primakne, ne da bi moral sam prositi za to. Taka nepričakovana povišica zelo ugodno vpliva na delavnost nastavi jenca. Naj se ne poizveduje pri prejšnjem gospodarju, kakšen je bil nastavljenec, ker se tudi ne more verjeti vsaki informaciji. Ni namreč vsaka informacija tudi verodostojna. NastavJjenca nikakor ne priporočajo pogoste službe. Danes se sicer vsak potrudi, da obdrži-svoje mesto, ker je hudo težka za Službe, ali vseeno se službe menjavajo. Pa tudi tvrdki ni v korist, če preveč menjuje svoje nastavljence. Odjemalci radi vidijo v trgovini znane obraze in tudi starejših nastavljencev, katerim bolj zaupajo, kot pa neizkušenim mladičem. Tu naj vpletem, kar sem sam opazoval. Stranka postaja nezaupna in nestrpna zlasti, če mlad sotrudnik obrača kak predmet, da ne ve, ne kod ne kam ž njim in se žalostno ozira po pomoči. Takšen uslužbenec ne proda hi stranka rajši odide brez nakupa, če ne priskoči na pomoč izkušen sotrudnik. Da bi še neizkušen pomočnik ne kvaril razpolo-ženosti stranke, naj mu bo naročeno, da takoj poprosi starejšega in izkušenejšega tovariša za pomoč, če se sam ne spozna, ali če ne ve cene kakšnemu predmetu 'n ta ni napisana. Trgovec dela le v svojo korist, če ima v službi dobre in izvežbane sotrudnike. Starejši sotrudniki so sicer dražji, ali zato pa tudi z večjo resnostjo in izkušenostjo gledajo na koristi trgovine. Omenil sem ž.e, da prostovoljno povišanje vzpodbuja delavne in sposobne nastavljeno©. Ali vpliva tudi na nastavljence brez stremljenja navzgor? Neprijaznost z nastavljenci je neumestna. Naj se ne graja nastavljenca pred drugimi nastavljenci, še manj pa pred strankami, ker to odbija stranke, posebno finejše, za sotrudnika pa je ponižujoče in ubija samozavest. te mu je treba kaj povedati, se mu to pove v pisarni med štirimi očmi. Robantenje po trgovini dokazuje slabo vzgojo robantača. Vplivati se mora na nastavljence, da bodo varčevali. Kljub nezaupanju v razne denarne zavode se lahko varno nalaga denar tudi danes. Varčen nastavljenec je sposobnejši za delo. Trgovec dela za svoje koristi, če daje nastavljencem strokovne časopise in strokovne knjige v čitanje. Seveda se mora trgovec prepričevati, če so nastavljenci tudi knjige prečrtali. Še nekaj moram navesti. Kljub vsej pozornosti se dobijo tudi nekateri, ki niso povsem zanesljivi. Ako se sumi, da kateri nastavljenec ni povsem pošten, se ta sumnja ne sme kratkomalo izreči, ker se lahko zadene nedolžnega, ki bi ga taka sumnja hudo bolela. Potrebna je velika previdnost. Če se ugotovi z vso gotovostjo nezanesljivost, tedaj obstoja izbera, da se zadeva izroči sodišču ali pa se uredi na tihem. Mnogokrat zadostuje resen opomin in opozorite v, s katero se marsikaterega spravi na pravilno pot poštenja in zanesljivosti. Mnogokrat je kriva mladostna lahkomiselnost zablode, ne pa zlobnost in pokvarjenost. V. skupina: vsi ostali poklici Delegati: Dr. Kuhar Andrej, javni notar, Avsenek Ivan, član konsorcija »Slovenca«, dr. Lipo ld Franc, mestni župan in odvetnik, Maribor, dr. Adlešič Juro, odvetnik, Ljubljana, dr. Gospod n etič Franjo, odvetnik, Su-petar-Split, dr. Jereb Peter, javni notar, Radeče, mag. pharm. Bakarčič Gvido, lekarnar, Ljubljana, dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor. Namestniki: Kukovec Vinko, župan, Celje - okolica, dr. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana, dr. Novak Franc, odvetnik, Ljubljana, dr. Žvokelj Dominik, odvetnik, Kamnik, Rebek Josip, podpredsednik UZD, - Ljubljana, dr. Bartol Anton, javni notar, Maribor, mag. pharm. Posavec Andro, lekarnar, Celje, dr. Mohorič Jakob, odvetnik, Ljubljana. (Imena delegatov delodajalcev priobčimo prihodnjič.) Napačna reklama V zadnjem času se opaža, da dela naša monopolska uprava veliko reklamo za svoje cigarete — v naši državi. Posebno z vnemo propagira najboljše in najdražje cigarete, kakor »Drina« in »Vardar«, od katerih ©na velja 50 par. Mislimo, da je ta reklama monopolske uprave, pa naj bi bila sama na sebi še tako posrečena, čisto odveč iin le nepotrebno zapravljanje, če se vrši ta reklama v mejah naše države. Kajti, kaj je treba reklame za monopolske izdelke, saj drugih sploh ni mogoče prodajati v državi. Ce monopolska uprava dela ali ne dela reklame za svoje cigarete v državi, jih bo prodala enako veliko. To je tudi že statistično dokazano, če je že tudi ta dokaz potreben. Ko ni delala monopolska uprava še prav nobene reklame za svoje izdelke, je prodala mnogo več cigaret, ko danes, ko dela reklamo in ko se je naučila tudi že prodajati cigarete v prikupnih zavojčkih. In da se še bolj vidi vsa ta nepotrebnost notranje reklame, moramo še dodati, da se danes manj pokadi v Jugoslaviji ko pred petnajstimi teti, pa čeprav ima danes Jugoslavija za 2 milijona prebivalcev več. A stvar je v tem, da ljudje nimajo denarja za cigarete in da zato vedno bolj pada konzum dražjih cigaret, veča pa se kon-zum najcenejših vrst. In dokler se ne bo kupna moč prebivalstva povečala, tako dolgo ljudje tudi ne bedo kadili dražjih cigaret v večji meri, pa naj monopolska uprava tudi v filmih kaže, kako imenitno se kade »Vardar« in »Drina« cigarete. Reveži bodo veseli, če bodo imeli denar za najislabše cigarete. Cisto nekaj drugega pa je, če bi delala monopolska uprava izven države reklamo za svoje tobačne izdelke. Tu bi imela re^ klama smisel, ker morajo tu njeni izdelki prosto konkurirati z drugimi. Tu bii bila reklama umestna, tu bi mogla povečati konzum. A ta reklama bi bila tudi potrebna, ker ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v dragih državah imajo preveč tobaka. Tako ne vedo na Bolgarskem, kam s tobakom, tako se tudi na Madjarskem kopičijo vedno bolj zaloge tobaka. Letos je pridelala Madjarska 36 milijonov kg tobaka, a ga je doma porabila le 6-3, izvozila v tujino pa 5 milijonov kg. Že lansko leto pa ji je ostalo 25 milijonov kil in s preostanki iz drugih let 'ima danes Madjarska 80 milijonov kil neprodanega tobaka. Sedaj se Madjarska trudi, da proda ta tobak v Francijo in listi poročajo, da potekajo tozadevna pogajanja uspešno. Tu naj poseže vmes naša monopolska uprava in ne samo z reklamo za svoje izdelke, temveč tudi s primerno propagando pouči francoskega kadilca, kako dela proti sebi, če kupuje madjarski tobak mesto jugoslovanskega. In ta propaganda bi bila tem lažje uspešna, ker je jugoslovanski tobak neprimerno boljši od madjarskega in bi bila jugoslovanska propaganda tudi stvarno utemeljena. Reklama doma pa je čisto odveč in nič drugega ko zapravljanje denarja, ki ga pa menda niti monopolska uprava nima preveč. Zato naj se ta reklama neha, ker je vendar edinstven primer, da kdo izdaja denar za reklamo blaga, ki je sploh brez konkurence. Romunski kralj je imenoval kralja Ald>' Sandra za maršala rumunske vojske z ozi ram na njegove izredne vojaške vrline & tlelo za okrepitev bratstva med obema u8-rodoma. Poljsko-jugoslovansko društvo je bilo ustanovljeno v Vilni. Sofijski trgovci so priredili velik protestni shod, na katerem so zahtevali, da se izda zakon o razdolžitvi. Ta zakon pa se mora nanašati na vse stanove in na vs« denarne zavode. Dolgovi pa se ne smejo kar odpisati, temveč mora vsak dolžni ■ svoj dolg poravnati. Vočja skupina bolgarskih trgovcev obišče decembra meseca sovjetsko Rusije Bolgarska vlada je že dovolila ta obisk. Okoli 30 višjih bolgarskih oficirjev, m®* njimi 7 generalov je bilo nepričakovano upokojenih. Soc. poslanec Nejkov je vsled tega vložil interpelacijo na vojnega ministra. Pri zadnjih občinskih volitvah v Bolgariji so po izjavi bolgarskega notranjega ministra dobili največ glasov v mestih demokrati, potem oankovisti in na tretje® mestu so komunisti. Na deželi pa so na prvem mestu zemljoradniki, na druge® demokrati, na 3. cankovisti in na 4. komunisti. Novo rumunsko vlado je sestavil liberalec Duca. Zunanji minister je še naprej Titulescu, finančno ministrstvo pa je prevzel Konstantin Bratiianu. Vsi ministri pri- i padajo liberalni stranki. Češkoslovaški parlament je sprejel novelo k pooblastilnemu zakonu in dodal določbo, ki prepoveduje, da ne sme biti v izvršilnih določbah nič, kar ni vsebovala prisilna odredba vlade. Nemški poslanci so v debati s priznanjem konstatirali, da 3° je vlada le v neznatni meri poslužila njej danih polnomočij. Zunanji minister Boncour je imel velik ekspoze v parlamentu in dejal, da se je izvršila v Nemčiji revolucija, ki je zdrobil® sile, ki so bile za politiko zbližanja. Nemčija se neprestano oborožuje, kar mor® razburjati njene sosede. Vseeno pa }e 1- ranoija pripravljena »a 'spora^ujcn, k*'1' uporaba čl. 213 Versajske pogodbe (določbe o sankcijah) ne bi odtehtala koristi, ki bi jih dala splošna razorožitev.-Zato je Francija za nadaljevanje razor ožitven ih pogajanj. Glede gospodarsko reorganizacije Podonavja je dejal Boncour koncem svojeg® ekspozeja, da je prišlo do zbližanja md Francijo in Italijo. Henderson namerava odstopiti, ker j° obupal, da bi bilo mogoče rešiti razore-žitveno konferenco. MacDonald jo izjavil, da bo angleška vlada skušala pridobiti Nemčijo za sodelovanje v razcrožiitvenem vprašanju. To s« morda ne bi reševalo v Ženevi. Vendar p:' je Anglija še naprej za Društvo narodov. Angleški parlament je izrekel vladi po debati o razorožitvenem vprašanju zaupnico s 409 proti 54 glasovom. Hitler namerava baje poslati po-sebn® odposlance v Rim, Pariz in London, ki bi sporočili zahteve nove Hitlerjeve Nemčije-Med drugim zahteva Nemčija: 'Popolno enakopravnost. Če se vse države razorože, se razoroži tudi Nemčija, sicer pa se Nemčija oboroži tako ko druge države. Posaarje in nekaj kolonij se vrne Nemčiji, glede Avstrije pa ima proste roke. Francoski tisk označuje te zahteve kot smešne, vendar pa velik del listov piše, da ni sedaj drugega izhoda ko direkten sporazum med Nemčijo dn Francijo. P°loficialna avstrijska »Politische Kor-respondenz« piše v svojem komentarju o nemških volitvah, da Hitler ne bi dobil niti 50% glasov, če bi bile volitve svobodne. Posebno v delavskih vrstah da je odpor proti nar. socialistom vedno večji. Nemški volivci so šli na volišče prav tako, kakor vojaški zavezanci, kadar jih kličejo pod zastave. Nedeljske nemške volitve ,so dokazale, da je ves nemški narod objel® vojna psihoza in da so Nemci pripravljen1 na Hitlerjev poziv iti tudi na vojno. Tak® se splošno tolmači veliki votivni uspeh Hitlerja. Japonsko zunanje ministrstvo je izda® komunike, v katerem priznava veliko nevarnost, da pride med Japonsko in Rusij0 do vojne. Pri tem se sklicuje na navodi® vrhovnega sovjetskega sveta vrhovnem® poveljniku rdeče armade na Daljne® Vzhodu, da naj bo pripravljen na vojno. VUu/Ct uficctt/ci p,&kfytoinsU.eg.a juhi jama Zaloga sveža pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! ‘Grgovci in industrijci I Trgovsfci lisi se priporoča za inaevivanfel vseh mUrgmke, uradna,reklam-'^Tne/amknjige.vefian ^Ss^imiUsk rum m pjOtau! TISKARNA MERKUR UUBUANA.eRI60Rei«VA{|.23 Vd-25‘Sl(fdiqram:7iskamallkrliUv. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek % Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Oreja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ln tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.