Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RESORTS Politika Torek: Tednikov kopalni dan v Videm • Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Všečni občanom, ne pa občinskemu proračunu O Stran 7 Ptuj, petek, 6. novembra 2015 letnik LXVIII • št. 86 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR mmsii ^ * rm Slovenija, Podravje • Kaj je res in kaj ne v »aferi« rdeče meso Slovenci pojemo preveč mesa f—j Mi2 ■ | Dve desetletji okimo glasbenih že dolgo je znano, da je vsako pretiravanje v prehrani nevarno za človekovo zdravje. Ugotovljeno je, da v Sloveniji pojemo popotovanj preveč mesa, zlasti še mesnih izdelkov. Pri tem je še najbolj zaskrbljujoče, da je na trgovskih policah tudi veliko uvoženega RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pfuj.si mesa vprašljive kakovosti. Vec na straneh 8 in 9. Podjetništvo Komentiramo • They Don' t Mind -but I Do* O Strani 8 in 9 Aktualno Makole • Po štirih letih občina uspela s tožbo proti državi i O Stran 2 Šport Tenis • Na vodilnih] mestih trije Ptujčaj] O Stran Rokomet • Naši gaši vsi s prvoligaši ^ o Stran 12 Za občinsko glasilo Ptujčan v osmih letih 673.000 evrov O Strani 2 in 3 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! S kupončkom vam ob nakupu ene kave drugo podarimo v The Lounge v hotelu Petovio. Kupon velja do 31.12.2015. Štajerski TEDNIK Stranpoti migrantske agonije •Bflllll Žalostne zgodbe so to. Veliko je primerov, ko otrok ostane na Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite v The Lounge, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 779 8211 ali info@hotel-poetovio.si. Dom upokojencev Ptuj • Zaradi nepravilnosti bodo zaposlenim ^ morali vrniti 118.000 evrov O Stran 3 2 Štajerski Aktualno petek • 30. oktobra 2015 Ptuj • Koliko nas stane izdajanje občinskega glasila Ptujčan Za Ptujčana v osmih letih 673.087 Skorajda vsaka občina že ima svoje glasilo, ki je enkraten način za objavljanje takšnih in drugačnih pamfletov, ki pa davkoplačevalce Število izdaj letno se po občinah bistveno razlikuje. Na Ptuju je letno 11 izdaj Ptujčana, kar bo letos stalo 70.725 evrov, nam po velikosti in številu prebivalcev primerljiva občina Slovenska Bistrica pa za Informator, občinsko glasilo, ki je sicer dvomesečnik, letno nameni polovico manj denarja, 37.800 evrov. A bili so časi, ko je iz ptujskega proračuna za občinsko glasilo šlo še več denarja ... V osmih letih smo zanj plačali kar 673.087 evrov. Glasilo Ptujčan izhaja od leta 1995. Takrat zanj ni bilo posebne postavke v proračunu, izhajal je na osmih straneh in v dvobarvnem tisku. Leto kasneje je bilo za njegovo izdajanje namenjenih 6.188.000 tolarjev oziroma približno 25.822 evrov. Ape-titi, z njimi pa tudi zneski so z leti precej rasli in so se do danes že potrojili. Lani je denimo bilo za Ptujčana porabljenih 75.466 evrov. Kot je pojasnila odgovorna urednica Ptujčana Katja Gonc, je od tega bilo 7.594 evrov namenjenih za honorarje sodelavcev, kar je v primerjavi z ostalimi stroški - tiska Ptujčana in Uradnega vestnika, tehničnega urejanja, lektoriranja in distribucije na naslove (stroški pošte) vseh gospodinjstev v mestni občini Ptuj - zelo malo. Največji strošek predstavljajo založniške in tiskarske storitve ter stroški fotokopiranja, in sicer 45.844 evrov. Stroški oglaševalskih storitev in stroški objav so znašali 1.954 evrov, poštnina in kurirske storitve 18.566 evrov, drugi operativni stroški pa 1.506 evrov. Od oglaševanja je bil ustvarjen prihodek v višini 8.622 evrov. Kar se tiče tehničnega dela, imajo za to najetega zunanjega ponudnika. „Izvedli smo zbiranje ponudb za tehnično uredni-kovanje, oblikovanje, lektoriranje in pripravo za tisk za medij Ptujčan in Uradni vestnik ter Po podatkih iz proračunov smo od leta 2008 do leta 2015 v Mestni občini Ptuj za izhajanje Ptujčana namenili kar 637.087 evrov. To nikakor ni malo denarja in bi nedvomno lahko predstavljal sredstva za kakšno pomembno in potrebno investicijo. pripravo za splet. Najcenejšo ponudbo za paket storitev za obe publikaciji je oddal ponudnik Vejica, s. p., Rado Škrjanec, in sicer v višini 912 evrov," pojasnjuje odgovorna urednica. A v navedeni znesek v postavki za Ptujčana plača odgovorne urednice Ptujčana, ki je javna uslužbenka in poleg uredniko-vanja vodi tudi mednarodne odnose, odnose z javnostjo, galerijo Magistrat in sprejeme dogodkov v Mestni hiši, ni všteta. Bili so časi, ko je bil Ptujčan še dražji Kljub temu da so stroški Ptuj-čana visoki, so se z rebalansom minuli mesec še nekoliko zvišali, saj so svetniki na zadnji seji potrdili zvišanje na letni ravni za dodatnih 2.600 evrov, s predvidenih 68.125 evrov na 70.725 evrov. Na vprašanje, zakaj se bodo stroški še zvišali, čeprav od oktobra v Ptujčanu ni več Uradnega vestnika, torej bi se morali znižati, odgovorna urednica pojasnjuje: „V letu 2014 je bilo na postavki tiskanje in drugi stroški Ptujčana porabljenih 75.466 evrov, za leto 2015 pa je bilo v proračunu predvidenih 68.125 evrov, torej za eno številko manj kot v letu 2014. Oktobrska številka Ptujčana bo prva brez Uradnega vestnika, torej so pri- Ali res potrebujemo toliko izdaj občinskega glasila? Ali ne bi smotrneje ta Uvodnik A sem res videti kot en vozek? Človek se vse življenje uči. Najprej seveda doma, v družini, potem v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pa v raznih društvih, klubih in drugih podobnih združenjih, velikokrat tudi na svojih napakah ... Učimo se tega, kar nam bo prišlo prav v ži-vljenu, recimo ločiti levi čevelj od desnega in si potem zavezati vezalke (kar ni niti najmanj enostavno, vprašajte prvošolčke), in marsičesa takega, kar bi bilo čisto brez škode vredno pozabiti (pa ne vem, zakaj ostane zapisano v možganskih celicah; menije recimo čisto nepotreben podatek, da je logaritem števila 2 0,30103). Ko smo bili mladi, se nam je zdelo čisto nemoteče, ko so nas izkušenejši ljudje učili (čeprav nam je šlo včasih na živce). Poslušali smo starše, druge starejše, vzgojiteljice, učiteljice, nekateri gospoda župnika ali druge verske voditelje, tudi prijateljski nasveti so nam prav prišli. Z leti pa človek nima več neke potrebe po tem. Ampak takrat nekateri naenkrat začutijo strašansko potrebo, da bi druge poučevali. O tem, kako zaslužiti svoj prvi milijon; kako shujšati v dveh tednih; kako nehati kaditi v 14 dneh; kako nezzdravo je jesti takšno ali drugačno meso; kako koristno seje namesto z avtomobilom v službo voziti s kolesom; »Bo treba nehati piti kavico!« (takšne imam posebej rad). Še o tem so nam recimo v minulih dneh morali svetovati, koliko sveč naj prižgemo na grobovih! Pa bi ob tem človek zamahnil z roko. A najhujši so tisti, ki nam solijo pamet, kako naj o nečem razmišljamo. Kot da so oni doživeli božje razsvetljenje in vedo, kaj je edino prav, vsi drugi pa smo nevedneži. Navadni vozeki! Za-plankani, mi je oni dan očitala neka vseznalka. (O čemer bi se dalo razpravljati: na eni strani je ona, na drugi strani jaz, vmes soplanke. In z mojega stališča je ona zaplan-kami.) Tovrstnega dušebrižništva pa res ne maram. Kot jaz dovoljujem drugim, da mislijo s svojo glavo, imam to pravico tudi jaz. Na tej ali oni strani plank. Te so itak samo v nekaterih glavah. Jože Šmigoc Makole • Po štirih letih do upravičenega denarja Občina uspela s tožbo proti državi Občina Makole se letos ne bo zadolžila v višini 120.000 evrov, saj je dobila tožbo do države zaradi neizpla-čila dobrih 56.000 evrov za projekt Asfaltiranje krajših odsekov na cestnem omrežju občine Makole v letu 2010. »Tožba je bila vložena v letu 2011, z razpletom smo zadovoljni, saj je bilo našemu zahtevku v celoti ugodeno. Država nam je morala poleg glavnice 56.234 evrov povrniti še 2.269 evrov pravdnih stroškov ter več kot 20.000 evrov zamudnih obresti. Zaradi dobljene tožbe ter prihrankov na drugih področjih je bilo črtano letošnje zadolževanje, ki je bilo predvideno v višini 120.000 evrov,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. Decembra 2010 je Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko občine povabila k oddaji načrtov za koriščenja deleža sredstev za sofinanciranje investicij z naslova 23. Člena zakona o financiranju občin. Na povabilo se je odzvala tudi makolska občina s projektom Asfaltiranje krajših odsekov na cestnem omrežju. Projekt je bil odobren in podpisana tudi pogodba o sofinanciranju. Ko pa je občina podala zahtevek za plačilo, je bil ta za- vrnjen, saj da je občina izvajalce del plačala preko naročilnice in ne preko javnega naročila. S tem ko je tožeča stranka naročilo razdelila na manjša dela, se je želela občina izogniti določilom Zakona o javnem naročanju, je razloge za zavrnitev plačila v postopku predstavila tožena stranka - država. Občina pa je odgovorila, da projekt asfaltiranja krajših odsekov na cestnem omrežju vsebuje štiri ločene projekte. Te projekte je navedla tudi v idejni zasnovi in na podlagi te je občina prejela sklep o sofinanciranju. Kot je v sodbi napisala sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, sodišče ni preverjalo, ali je bil postopek plačila s strani občine pravilen ali ne, saj da za to obstajajo organi, kot je državna revizijska komisija, in da je imela država možnost, da bi vložila revizijo. Sodišče je tožbe-nemu zahtevku v celoti ugodilo in skupaj je občina iz državnega proračuna prejela 80.827 evrov. Mojca Vtič Foto: Milan Sternad Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, vpetek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). petek • 13. novembra 2015 Aktualno Štajerski 3 evrov precej stanejo. Koliko nas bodo letos stala občinska glasila? Ormoške novice: naklada je 4.250, izhajajo štirikrat letno, izhajajo na 16 straneh A3-formata oz. 32 strani A4-formata. V proračunu imajo letos zagotovljenih 12.490 evrov. Informator (Slovenska Bistrica): naklada je 9.100, izide šest številk, ima 40 strani (vse barvne), letno zanj plačajo 37.800 evrov. Ptujčan: naklada 9.150 izvodov, izide 11-krat letno na 32 ali 36 straneh. Letos bo to občino stalo 70.725 evrov. Dejstvo je, da se po občinah razlikuje tako naklada kot število strani in izdaj. Primerjamo pa lahko ceno izdaje posameznega občinskega glasila, toliko lažje, ker je pri vseh treh navedenih glasilih št. strani primerljivo. V Slovenski Bistrici so za razliko od Ptuja vse strani barvno tiskane. Številke pa kažejo naslednje stanje: Ormoške novice stanejo občino 3.122 evrov, Informator 6.300 evrov, Ptujčan pa 6.429 evrov. I i-1" , Foto: Črtomir Goznik denar namenili za kaj drugega? hranki predvideni zgolj pri teh številkah do konca leta. Z rebalansom se na postavko doda 2.600 evrov, kar je še vedno 5.000 evrov manj, kot je bilo porabljenih v lanskem letu." A lansko leto ni bilo rekordno, kar se tiče namenjenih sredstev za Ptujčana. Denimo leta 2008 je to glasilo občinski proračun stalo 80.778 evrov, leto kasneje že več kot 83.000 evrov, rekordno pa je bilo leto 2011, ko je za Ptujčana iz občinskega denarja šlo 86.000 evrov. Ta številka je začela padati v letu 2012 (80.000) in letos znaša skoraj va, da ima vsaka številka osrednjo temo na šestih straneh, ki bralca sprehodi skozi bogato krajino dogajanja na Ptuju. Ptujčan je doma v vsakem ptujskem gospodinjstvu in preko njega se Ptujčani prepoznavamo kot pripadniki iste skupnosti, ki nas zgodovina mesta, dediščina, šport, gospodarstvo in vsi drugi vidiki življenja povezujejo v prebivalce istega mesta," pojasnjuje odgovorna urednica Katja Gonc in dodaja, da so v tem letu načrtovali in izpeljali spremembo, tako grafično kot vsebinsko. Razumljivo je sicer, da Ptuj ima svoje glasilo, je pa to očitno bilo in ostalo (tudi v primerjavi z okoliškimi občinami) precej drago. Slovenska Bistrica denimo ima Informator, ki sicer izhaja redkeje kot Ptujčan, in sicer šestkrat letno, a ima 40 strani, zanj pa občina odšteje 37.800 evrov. To predstavlja 33.000 evrov razlike in pomeni, da jih pravzaprav stane izhajanje dveh let toliko kot ptujska občina plača za eno leto. Res je, da imamo na Ptuju več izdaj, vprašanje pa je, ali jih res toliko tudi potrebujemo. Za komentar na naše ugotovitve o primerljivih glasilih smo prosili tudi Gončevo, ki je dejala: „Ptujčan izhaja na 32 straneh in ga dostavljamo na vse naslove v mestni občini Ptuj v nakladi 9200 izvodov. Poleg Ptujčana smo do septembra na gospodinjstva dostavljali tudi Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, ki je zajet v ceni Ptujčana, od septembra naprej pa ta izha- ja v elektronski obliki, na katero so vezani stroški oblikovanja in priprave za E-objavo - in so zajeti v postavko Ptujčan. Ormoške novice stanejo enkrat manj, ampak imajo tudi več kot enkrat manjšo naklado. Pri primerjavi med Ptujčanom in Informatorjem, ki imata primerljivo naklado, je treba opozoriti, da v Slovenski Bistrici ne izdajajo Uradnega vestnika, zato je njihova cena po številki nekoliko nižja, nekoliko nižja pa je tudi njihova naklada." To sicer ne drži v celoti, saj je naklada nižja le za 50 izvodov, kar je zanemarljivo. Pa še to: tudi po prenehanju izdajanja Uradnega vestnika bodo naši stroški višji od bistriških. Dženana Kmetec 71.000 evrov, kar je še vedno zelo visok znesek. V osmih letih nas je tako glasilo Ptujčan stalo 637.087 evrov. Kako pojasnjujejo stroške glasila „Vizija za Ptujčana je glasilo preoblikovati v mesečno revijo, ki ponuja poglobljeno in poučno branje, ki izhaja iz bogatega lokalnega družbenega dogajanja, in hkrati ustvariti vizualni profil mesta, ptujskega podeželja in predvsem ljudi. Vizija, ki smo jo začeli uresničevati v septembrski številki, predvide- Ptuj, Podravje • Neupravičeno zaračunan odbitek Na eni strani zaračunavali preveč, na drugi dodatkov niso obračunavali Na podlagi prejetih sklepov o izvršbi zaposlenim so v Domu upokojencev Ptuj zraven dolgovanega zneska odtegovali tudi odbitek za finančne storitve v višini kar 27,55 evra za posamezno transakcijo. Zanimiv je primer, ko je delavka za odtegljaj v višini 38,77 evra plačala Domu upokojencev še dodatnih 27,55 evra za izvedeno transakcijo. Bodo pa zdaj ta očitno neupravičeno zaračunan denar zaposlenim vračali: skupaj z obrestmi bo to zneslo 14.954 evrov. Za nazaj bodo poračunali še dodatke, ki jih pa niso izplačevali, skupaj bodo poplačila težka 117.948 evrov. Kot so že ugotovili v reviziji, ki je bila letos izvedena, je Dom upokojencev Ptuj v letih 20092014 zaposlenim nezakonito zaračunaval odbitek za finančne storitve. Skupaj so iz tega naslova zaslužili dobrih 14.000 evrov, ki jih morajo sedaj vrniti z obrestmi vred. Po ugotovitvah revizorjev je višina odbitka zapisana v ceniku drugih storitev doma, ki jo je sprejel svet doma. To je potrdila tudi nekdanja direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Doki, ki je na vprašanje, zakaj so zaposlenim brez njihove privolitve poleg dolgovanega zneska nezakonito odtegovali še odbitek za finančne storitve v višini 27,55 evra za eno transakcijo, odgovorila: „Finančne storitve so ovrednotene in se plačujejo v vseh institucijah, ki te storitve izvajajo. Ceno za to storitev je sprejel svet Doma in je najnižja med primerjanimi izvajalci teh storitev. Pri realizaciji plačila smo imeli ustno soglasje zaposlenega, ne pa tudi pisno. Po ugotovitvi na- pake smo pridobili tudi pisno soglasje." Revizorji ugotavljajo, da delodajalec ne sme brez privolitve delavca ali ustrezne pravne podlage posegati v njegovo plačo, zato je po mnenju revizorjev odbitek za prenos sredstev nezakonit. Kot pojasnjuje Jožica Še-mnički, v. d. direktorice Doma upokojencev Ptuj, je najvišji skupni znesek, ki je bil neupravičeno zaračunan delavki iz tega naslova, 2.321 evra. Kot primer izpostavlja še zaposleno, ki je marca 2013 plačala 27,55 evra stroškov za odtegljaj v višini 38,77 evra. Skupaj z obrestmi bo 49 zaposlenih dobilo vrnjena sredstva v višini 14.954 evrov. Nekateri zaposleni bodo dobili precej visoke zneske v poračunih za nazaj. Poračun 1 Število zaposlenih iskupaj¡zpa£¡s_| Obdobje poračuna Dodatek za neenakomerno razporejen delovni čas 278 13.003 € Januar 2015 - avgust 2015 Dodatek za demenco 118 89.575 € November 2010 - december 2014 Dodatek za dvojezičnost 19 414 € 1. - 31. september 2015 Neupravičeni odtegljaji 49 14.954 € Januar 2010 - december 2014 skupaj 117.948 € Bodo pa v Domu poračunali še nekatere dodatke, ki bi jih, kot izhaja iz revizijskega poročila, morali izplačevati, a jih niso. „Eni od delavk bomo izplačali preko 10.000 evrov zaradi neustrezne uvrstitve v plačni razred (nižje je bila uvrščena, kot bi morala biti), v kontekstu drugih, ki so prejemali neupravičene apana-že. Uredili smo še dodatek za dvojezičnost v enoti Koper s pravilnikom in ga izplačujemo od septembra letos. Dodatek za neenakomerno razporejen delovni čas poračunavamo za letošnje leto in smo ga prav tako na novo uvedli - priznali. Dodatek za demenco pa po-računavamo za nazaj do leta 2010; najvišji znesek poračuna znaša 4.738 evrov. Stroške, ki so bili zaračunani zaposlenim za odtegovanje administrativnih ali sodnih prepovedi, pa prav tako poračunavamo za nazaj do leta 2010," pojasnjuje Šemničkijeva. Dženana Kmetec Vir: Dom upokojencev Ptuj Foto: DK 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 13. novembra 2015 Slovenija • Poti in stranpoti agonije z migranti z Bližnjega vzhoda » Žalostne zgodbe so to. Veliko je primerov, Do včeraj popoldan je v Republiko Slovenijo vstopilo 150.000 migrantov. Po kaosu izpred dveh tednov, ko so tisočglave minule dni nekoliko umirile. Dnevno sicer v Slovenijo prihaja še vedno več tisoč tujcev, vendar so njihovi prihodi napovedani Največ prebežnikov je nastanjenih v Šentilju. Tamkajšnji nastanitveni center (NC) lahko sprejme okrog 2.000 ljudi. Alja Rems iz Slovenske filantropije, ki v NC dela kot prostovoljka, je povedala, da je za oskrbo migrantov v šen-tiljskem centru zelo dobro poskrbljeno. »Niso lačni, ne zebe jih, niso bosi, ne nosijo mokrih oblačil, niso žejni, nudena jim je zdravniška pomoč. V centru ni nobenih težav. Kaj se dogaja izven centra, je pa druga zgodba (v tako imenovani tampon coni med Slovenijo in Avstrijo). Tam migranti čakajo na vstop v sosednjo državo, čakanje lahko traja od ene do več ur. V NC se dnevno menja od 3.000 do 7.000 ljudi. Razumljivo je, da Avstrijci novo skupino prebežnikov sprejmejo šele takrat, ko sprostijo kapacitete v svojih centrih. Več kot 24 ur tukaj nihče ne ostane. Razen tistih, ki koga čakajo, da pride za njimi - denimo, ko se med potjo porazgubijo,« pove Rem-sova in doda, da njihovi prostovoljci trenutno delajo v dneh izmenah, kmalu bodo še v tretji, nočni. Ogromno dela imajo s sortiranjem in izdajo oblačil. Za ta namen bodo v Mariboru dodatno uredili še eno skladišče, delo v nočni izmeni bo namenjeno sortiranju oblačil, da bodo ta pripravljena na izdajo v času dopoldanske in popoldanske izmene. Poleg toplih oblačil prostovoljci prebežnike v Šentilju oskrbijo tudi s hrano. Anka Vernik, predstavnica Rdečega križa (RK), pove, da drži, da so migranti sprva ponujeno hrano zavračali in jo metali stran. Te dni naj bi bilo tovrstnega ravnanja manj. »Nekateri se za hrano zahvaljujejo, drugi niso zadovoljni. V večini so zadovoljni. Za delitev hrane v velikem šotoru skrbi okrog osem, devet prostovoljcev, pomagajo še drugi, ki pripeljejo hrano in druge izdelke dostavljajo.« Številni otroci na poti ostanejo sami Rdeči križ se poleg vseh navedenih aktivnosti ukvarja tudi z združevanjem med potjo izgubljenih družinskih članov. Pri iskanju si pomagajo z mednarodnim registrom, ki ga imajo vzpostavljenega znotraj organizacije. »Do tega, da se družina med potjo porazgubi, prihaja zato, ker imajo za nadaljevanje poti ponekod prednost družine kot celota, ponekod dajejo prednost samo ženskam in otrokom, moški ostanejo zadaj. Do sedaj smo uspeli združiti veliko družin. Nekateri so denimo v nastanitvenem centru Šentilj tudi po več dni čakali svojce, ki so šele prihajali za njimi. Veliko je primerov, ko na poti ostane otrok sam. V teh primerih se vključi center za socialno delo, V času migrantskega vala za azil zaprosilo 64 oseb Večinoma gre za Iračane in Irance. Med njimi pa je samo en državljan Sirije. Kot so pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve, je v okviru t. i. prvega in drugega vala migrantov od 17. septembra do vključno 2. novembra 64 oseb podalo prošnje za priznanje mednarodne zaščite, od tega 23 državljanov Iraka, 13 državljanov Irana, 12 državljanov Kosova, sedem državljanov Afganistana, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Kameruna, Maroka, Sirije, Srbije in Turčije. Sicer pa je v prvih devetih mesecih letos za azil zaprosilo skupaj 171 oseb (140 moških in 31 žensk). Od tega 35 Iračanov, 22 Afganistancev, 20 Irancev, 18 Kosovcev, 14 Ukrajincev, osem Albancev, po sedem državljanov Kazahsta-na, Rusije in Somalije, po pet državljanov Pakistana in Sirije, štirje državljani BIH, po trije državljani Maroka, Nigerije in Srbije, po dva državljana Alžirije in Kameruna ter po en državljan Egipta, Gruzije, Gvineje, Gvineje Bissau in Turčije ter en neznan državljan. Status so priznali 36 osebam, 42 prošenj pa so zavrnili. Postopek je bil ustavljen pri 56 osebah, zavrženih prošenj pa je bilo 40. Kot je še razvidno iz statistike prošenj za mednarodno zaščito, je bilo 35 prošenj zaradi begunske krize. Postopek pridobitve azila Tujca, ki vstopi na ozemlje RS in izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, najprej obravnava policija. Policija preveri njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel in izpolni registracijski list. Vlagatelja prepeljejo v azilni dom, kjer čaka na sprejem prošnje za mednarodno zaščito. Zdravstveno ga pregledajo, opravi se daktilosko-piranje in fotografiranje, nato pa ga informirajo o poteku postopka priznanja mednarodne zaščite, o pravicah in dolžnostih ter možnih posledicah nespoštova- Prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji Leto ■Vüü Priznan status Zavrnjene prošnje Ustavitev postopka Zavržene prošnje Varna tretja država Begunska kriza 2010 246 23 55 120 27 14 0 2011 358 24 78 177 40 73 0 2012 304 34 75 110 57 52 0 2013 272 37 82 177 59 19 0 2014 385 44 51 216 49 0 0 2015* 171 36 42 56 40 0 35 *Za leto 2015 so zajeti podatki do vključno septembra. nja obveznosti in nesodelovanja s pristojnim organom, itd. Postopek priznanja mednarodne zaščite traja povprečno 78 dni V letu 2015 je postopek priznanja mednarodne zaščite od vložene prošnje do pravnomočne odločitve trajal v povprečju 78 dni. 0 prošnjah odloči pristojni organ Ministrstva za notranje zadeve, Urad za migracije, Sektor za statusne zadeve: „Status begunca se prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Subsidiarna zaščita pa se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje). Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita." Monika Levanič Foto: MZ VIR: MNZ petek • 6. novembra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 ko otrok ostane na poti sam. « množice prebežnikov na slovensko ozemlje nenadzorovano prihajale tudi preko zelene meje, so se razmere na terenu in nadzorovani. Organizirana sta sprejem in oskrba migrantov ter njihovo nadaljevanje poti v sosednjo Avstrijo. Foto: Črtomir Goznik in Mojca Zemljarič Begunski val ne pojenja. Vprašanje, kdaj bi lahko usahnil ali se končal, ostaja odprto. »Na to vprašanje vam ne morem dati odgovora,« pravi Miran Sadi iz Policijske uprave Maribor. mi poskušamo najti sorodnike ali znance. Vedeti morate, da so ti ljudje tedne in mesece skupaj na poti in da se, vsaj po skupinah, med sabo poznajo - tisti, ki so iz istih držav. Dnevno ostane po nekaj otrok samih. Trenutno (op. a. to je bilo v torek) imamo v NC Šentilj dva izgubljena otroka. Se pa podatki o številu otrok, ki so na poti ostali sami, iz ure v uro spreminjajo. Primerov združevanja družin dnevno beležimo od 40 do 50. Večino jih rešimo uspešno, vseh ni možno, ker starši niso dosegljivi. Uradnih evidenc o tem, kdo je v NC Šentilj, nimamo. Pomagamo tistim, ki se sami iščejo med seboj. Se pa v največji možni meri trudimo, da pomagamo otrokom. Če imamo podatke, da starš v Avstriji čaka na izgubljenega otroka, zadevo rešujemo tudi s pomočjo policije. Dostavimo ga na mejni prehod z Avstrijo, policija ga nato odpelje do staršev. Otro- ci, katerih staršev ni moč najti, bi po sistemu morali pri nas v materinski dom. A kot rečeno, se trudimo in iščemo stike, da potem otroka in starše ponovno združimo,« je pojasnil Kova-čič, ki možnost, da bi izgubljeni otroci v Sloveniji ostali tudi po koncu agonije z migrantsko krizo, izključuje. Pravi, da 7- ali 8-letni otroci poznajo GSM-šte-vilke svojih staršev, da se lahko z njimi vzpostavi stik. »Imeli smo primer, ko je bila mama v Frankfurtu, otrok pa v Šentilju. Poiskali smo njihove prijatelje in znance ter z njimi otroka z vednostjo matere poslali proti Nemčiji.« Prehladi, driska, utrujenost ... V NC Šentilj je za migrante zagotovljena 24-urna zdravniška oskrba. V redni ekipi so zdrav- V UKC Maribor je bilo v času prehoda migrantov skozi Slovenijo po podatkih RK rojenih od osem do deset otrok. RK je migrantom od 17. do 27. 10. razdelil: 90.514 steklenic vode, 74.890 ribjih konzerv, 13.000 litrov mleka, 48.644 konzerv paštet, 23.100 sadno-žitnih ploščic, 15.960 paketov prepečenca, 11.560 marmelad, čokoladne kreme, keksov, 6 ton jabolk, 2.000 plenic, 2.000 higienskih paketov, 4.700 vlažnih robčkov, 2.000 odej, 100 spalnih vreč. nik in dva medicinska tehnika. Pri delu jim čez dan pomagajo prostovoljci, med katerimi so tudi zdravniki. In katere so tiste bolezni, ki jih zdravstveno osebje najpogosteje zazna med pre-bežniki? »Respiratorne infekcije, driske, prehladi, utrujenost, poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi kroničnih bolezni. Glede na število pregledanih jih v bolnišnico ne napotimo veliko. So pa v bolnišnico napoteni otroci z driskami in dehidracija-mi ter nosečnice. Epidemije ali česa podobnega ni zaznati,« je povedala zdravnica Petra Ropič iz NMP Maribor. V primerjavi s tednom ali dvema nazaj imajo nekoliko lažje delo pri varovanju migrantov tudi policisti. Čeprav število dnevnih prihodov prebežnikov čez južno mejo ne pojenja, pa je celotna situacija za policiste bolj obvladljiva, organizirana in umirjena. Prihodi migrantov iz Hrvaške so napovedani, nenapovedanih prehodov čez zeleno mejo več ni, delovanje NC v Šentilju je dobro organizirano. Slovenski varnostni organi zelo dobro sodelujejo tudi z avstrijskimi kolegi, pravi Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor 1 Foto: Mojca Zemljarič ter dodaja, da v NC Šentilj do težav ne prihaja. Morda pride do kakšnega prerivanja v času, ko prostovoljci delijo hrano. Je pa Šadl potrdil, da pa se nekaj vroče krvi med migranti pojavi v času, ko je potrebno dolgotrajno čakanje na coni pri prehodu iz Slovenije v Avstrijo. Takrat migranti postanejo nemirni, poškodbe njihovega objestnega delovanja pa naj bi bile vidne tudi na objektih starega mejnega prehoda, ki je na območju te tako imenovane tampon cone med državama. Šadl še pojasni, da imajo vsi migranti v rokah takšno odločbo, da bi se lahko prosto gibali po Sloveniji. »Mi jih poskušamo zadržati v centru, da so pod nadzorom in jih usmerjeno predajamo avstrijskim varnostnim organom. Tudi za njih je boljše, da so v nastanitvenem centru. Tukaj imajo vso potrebno oskrbo.« O humanitarni pomoči Karitas in RK »RK Slovenije izvaja programe humanitarne pomoči migrantom s finančnimi in materialnimi sredstvi, ki so jih prispevali posamezniki in podjetja ter tudi s sredstvi iz sklada Mednarodne federacije RK in Polmesca RK DREF, ki je prispeval več kot polovico do sedaj zbranih 400.000 evrov. Dobrih 45.000 evrov finančnih donacij so posamezniki in podjetja nakazali na humanitarni račun RKS, dodatnih 30.000 na račune območnih združenj, vrednost poklonjenih prehran-skih, higienskih in sanitetnih pripomočkov, obutve, vode, mleka in napitkov pa že presega 80.000 evrov. Do sedaj smo pomagali več kot 100.000 ljudem. Med njimi jih je več deset tisoč iskalo prvo pomoč zaradi različnih težav, nekaj stotim smo in še pomagamo iskati svojce, s katerimi so se na poti pretrgale vezi,« je povedala Mirjana Jarc, predstavnica RK Slovenije. Slovenska karitas je za pomoč migrantom doslej zbrala za 176.414 evrov donacij, od tega 96.164 evrov v denarju in 80.250 evrov v materialu (do-nacije Caritas Nemčije in Avstrije v odejah, spalnih vrečah in posteljah ter donacije Hoferja, Mercatorja in Drogerie Markt DM). Materiala, ki ga prinašajo posamezniki, nimajo posebej ovrednotenega. Iz blagovnih rezerv Republike Slovenije redno prejemajo večjo količino vode, ribjih konzerv, marmelade, namazov in pribora. Nekaj materialne pomoči so škofijske karitas poslale v Srbijo in Ma- kedonijo, beguncem naproti. Od muslimanov iz Anglije so prejeli tovornjak pomoči - 26 ton. Dnevno je na terenu okrog 90 Karitasovih prostovoljcev: v dnevnih izmenah 50 in nočnih 40. Med prostovoljci so tudi predstavniki Karitas Češke in Madžarske. »V sodelovanju s Karitas Madžarske smo od petka dalje v Dobovi dodatno zagotovili ekipo osmih zdravstvenih delavcev iz Madžarske. V pomoč beguncem na območjih centrov je vključenih tudi 11 zaposlenih sodelavcev Karitas, ki skrbijo za koordinacijo, logistiko in prevoze,« pojasnjuje Danilo Jesenik, član Karitasove koordinacijske skupine za pomoč beguncem. Mojca Zemljarič Foto: splet Otroke tudi ugrabljajo ali pa ■ ■■ »v . jih puščajo same Alojz Kovačič, RK Maribor: »Veliko je primerov, ko moški izkoriščajo otroke za to, da prioritetno dobijo mesto na avtobusu in da lahko nadaljujejo pot. Družina denimo stoji zadaj, moški vzame otroka in reče: »Baby, baby ...,« se z njim usede na avtobus in ga potem na avtobusu pusti. Žalostne zgodbe so to, spoštovani. Med potjo prihaja do ugrabitev otrok. Zgodilo se je tudi, da je otrok moral v bolnišnico, oče ga je tam pustil in odšel naprej. Mentaliteta teh ljudi je popolnoma drugačna v primerjavi z evropskim razmišljanjem: kaj pomenijo otrok, družina in kakšno vlogo ima znotraj družine posamezni družinski član. Migran-ti do svojih otrok nimajo takšnega odnosa kot Evropejci. »Niti približno, niti približno! Njim je cilj, da gredo naprej, ne glede na to, kaj se dogaja z družino. Podučite se o njihovi filozofiji družine, da boste razumeli, kaj sem vam danes povedal. Govorim vam o prebivalstvu, ki ima islamsko vero,« je poudaril Kovačič ter odnos migrantov do njihovih otrok opisal kot tragedijo. »Tragedija je to. Ni variante, da bodo vsi lahko dobili azil v evropskih državah in se bodo potem primorani vračati. Iz te kalvarije, ki se sedaj dogaja, bodo izšle družinske tragedije. Tudi na slovenskih tleh.« 6 Štajerski Podravje petek • 6. novembra 2015 SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 7. NOVEMBRA 2015. mag. StanislavJSlažar Zupan občine/ Kiajdir GOSTILNA Z vami že od leta 1932! rcian POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ... PONUDBA MESECA: pečena račka z mlinci in rdečim zeljem, poprov steak ter črna rižota z lignjevo krono Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00 WILLIAMS Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJ!. DIAMANTNO REZANJE. ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ Iskrene čestitke ob prazniku občine Hojdina želimo vsem občankam in občanom! Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazana zaupanje. Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina. Hajdina • 17. občinski praznik Brez evropskega in državnega denarja investicij ne bi bilo Novembrsko praznovanje 17. občinskega praznika na Hajdini je v polnem teku. Številni dogodki v sklopu praznovanja so že bili izpeljani, osrednja prireditev pa bo jutri, ob 16.30 v šotoru, na trgu pred občino. V lanskem letu je občina Hajdina s pomočjo tudi evropskih in državnih sredstev izpeljala kar nekaj investicij. „Uspešno smo nadaljevali izgradnjo sekundarne kanalizacije kot naše prioritetne investicije. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj smo za to prejeli 854.419 evrov, preostanek sredstev do 1,1 milijona evrov pa so bila lastna sredstva občine. Zgradili smo kanalizacijo v vseh vaseh naše občine v skupni dolžini 4426 metrov, kar je omogočilo priključitev na javno kanalizacijo 120 gospodinjstvom. Ob tem pa smo poskrbeli tudi za zamenjavo vodovodnih cevi, preplastitve cestišč, hodnike za pešce z javno razsvetljavo. Velika pridobitev je nadaljevanje in zaključek hodnika za pešce v Dražencih. Zaključena je bila prva komasacija, pripravljamo pa dokumentacijo, da bomo kandidirali na evropska sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov. Dodatno smo zgradili žarne grobove na pokopališču. Pomembna pridobitev pa je tudi izgradnja zbirnega centra za ločene odpadke in začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje," pojasnjuje Glažar. Ob tem dodaja, da so ob rednem vlaganju v osnovne in nadstandardne programe v osnovni šoli dodatno zagotovili Stanislav Glažar, župan občine Hajdina še igralnico v vrtcu. Izpostavlja še vlaganja v občinske in druge domove ter igrišča. „Prav s številnimi projekti, prireditvami in rezultati dela naših kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev smo lahko izjemno zadovoljni, saj so poskrbeli za prepoznavnost naše občine v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja," dodaja hajdinski župan, ki je ponosen tudi na prvi zbornik občine Hajdina. Vse je odvisno od finančnih zmožnosti občine Tudi v prihodnjem letu so v hajdinski občini zastavljeni visokoleteči načrti. V lanskem letu so pripravili in na občin- Številne prireditve v čast občinskemu prazniku Prireditve so se začele že v začetku oktobra, kar je po besedah Glažarja glede na aktivnost društvenega delovanja v občini tudi pričakovano. Praznovanje se je nadaljevalo s tradicionalnimi dogodki, kot so Štajerska frajtonarica in sobotna 20. prireditev »Iz mošta vino pridi na Hajdino« ter osrednjo slovesnostjo. Po nedeljski maši in pogostitvi v prireditvenem šotoru je v šolski telovadnici planiran še gledališko-glasbeni spektakel. Dogajanje pa je podaljšano vse do srede, 11. novembra, ko se bo zaključilo z veselim martinovanjem z Modrijani. / skem svetu potrditi Strategijo trajnostnega razvoja občine Hajdina do leta 2025 kot najvišji razvojni dokument: „Naš namen je bil poiskati takšne usmeritve, ki bodo vsebinsko obogatile življenje v naši občini na različnih področjih in ki bodo dejansko uresničljive. Proračun za leto 2016 smo že sprejeli in vsebuje en segment želenega razvoja. Izpostavljenih potreb in želja s strani občanov je vedno več kot pa realnih možnosti. Vsekakor pa moramo v naši skupnosti biti z opravljenim zadovoljni glede na stanje v nam primerljivih občinah." Kot poudarja Glažar, so uspešne tiste lokalne skupnosti, ki ob sredstvih lastnega proraču- na zagotovijo dodatna sredstva še iz državnih in evropskih virov. Pravi, da se je to pri njih izkazalo pri številnih projektih in z besedami, da praznik občine velikokrat pomeni tudi zaključek enoletnega obdobja, ob katerem se spomnijo vseh pomembnejših pridobitev: „Za-hvaliti se je treba za dosedanje tvorno sodelovanje in izreči zadovoljstvo nad opravljenim na različnih področjih življenja in dela. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projekti so nam lahko v ponos in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Slo-žnost, aktivnost in ustvarjalnost naših ljudi so garancija za svetlo prihodnost." Dženana Kmetec Sveti Andraž • Mesec požarne varnosti Gasilski vikend po vitomarško PGD Vitomarci je v mesecu požarne varnosti organiziral številne aktivnosti. 14. novembra pa vabijo še na pohod. Sredi meseca oktobra je pod okriljem PGD Vitomarci potekal gasilski vikend. V petek, 16. oktobra, je pri OŠ Vitomarci potekala predstavitev poklicev za osnov- Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41 Gsm: 041 620 205 e-mail: sebastien.majhen@siol.net MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE - TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ IN SANITARNE VODE, - OGREVANJE NA BIOMASO, SEKANCI, PELETI, POLENA, - SOLARNA TEHNIKA, KOT POMOČ PRI DOGREJEVANJU-SANTIRNA VODA, - OGREVANJE NA PLIN IN OUE VSE TO MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO IN SERVISIRAMO. ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE HAJDINA. nošolce in vse občane, kjer so se predstavili Slovenska vojska, Reševalna postaja Maribor, Policijska postaja Ptuj, civilna zaščita in gasilci PGD Vitomarci. V sodelovanju s turističnim ter vinogra-dniško-sadjarskim društvom Vitomarci so organizirali kostanjev piknik. Ob tej priložnosti pa so postavili še razstavo s starejšo ter novejšo gasilsko opremo. V soboto so pripravili operativno vajo, na kateri so preverjali operativno pripravljenost članov PGD Vitomarci. „Vaja je bila zahtevna, saj smo morali pogasiti goreč avto in požar nestanovanj-skega objekta v dveh etažah. Operativni člani so vajo izpeljali uspešno," so sporočili s PGD Vi- tomarci. V nedeljo pa je vrata za vse obiskovalce odprl vitomar-ški gasilski dom. 25. oktobra so se vitomarški gasilci podali na strokovno ekskurzijo z ogledom Poklicne enote Maribor. Obiskali so tudi PGD Pobrežje. Sredi meseca pa bodo organizirali še pohod po poteh po občini. Monika Levanič Foto: Arhiv PGD Vitomarci Veliko zanimanja je požela predstavitev poklicev, kjer so se predstavili Slovenska vojska, Reševalna postaja Maribor, Policijska postaja Ptuj, civilna zaščita in gasilci PGD Vitomarci. Foto: CG petek • 6. novembra 2015 Politika Štajerski 7 Videm • Deveta seja občinskega sveta Vsecni občanom, ne pa občinskemu proračunu Videmski svetniki so si na deveti seji občinskega sveta pošteno zaslužili sejnino, saj so, potem ko so doma predelali 575 strani gradiva za tokratno sejo, o njem skupaj razpravljali dobre štiri ure. Presenetljivo so brez dopolnil opozicije sprejeli predlagani dnevni red, nato pa se je razprava - kot običajno - začela ob zapisniku. Kjer je - kot običajno - imel kup pripomb najjezičnejši svetnik Andrej Rožman, ki je - kot običajno -nekajkrat ponovil svojo tezo, da je v proračunu ne le dovolj, ampak preveč denarja, le razporejen ni dobro. Na dnevnem redu so bile za občino in žepe občanov pomembne odločitve, h katerim so kot razlagalce povabili strokovnjake, ki so pripravljali gradivo za posamezne točke dnevnega reda: Roberta Šimenka za občinski prostorski načrt, Kle-mna Strmčnika za odlok o odmeri komunalnega prispevka in Jerneja Šoemna za subvencioniranje čiščenja komunalnih in padavinskih voda. Najprej so svetniki razpravljali in odločali o tem, da dajo v 15-dnevno javno razpravo predlog proračuna občine Videm za leto 2016. Čeprav jim je župan kot predlagatelj predloga povedal, da na tokratni seji samo dajejo predlog v javno razpravo, ni pa se začela razprava, so nekateri svetniki čutili potrebo, da razpravljajo o posameznih postavkah proračuna (kjer smo med drugim spet slišali, da »je v proračunu preveč denarja, samo razporejen ni pravilno«), a šele po številnih razpravah (ki pravzaprav niso ničesar prispevale k preoblikovanju proračuna, to bo možno ob javni razpravi) so dvignili roko za to, da gre proračun v javno razpravo. »Pokadilo se je« za občinski prostorski načrt Več kot deset let je minilo, odkar imajo videmski občani (pa niso edini v naši državi) težave, ker zaradi nesprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN) niso mogli graditi novih hiš. Na tokratni seji je bil svetnikom predložen v sprejem predlog, o katerem so že doslej govorili ure in ure in ki so ga končno uspeli uskladiti z vsemi državnimi institucijami. Po predstavitvi naporne poti do OPN so nekateri svetniki začutili »svetniški klic« in znova začeli govoriti o že povedanem. Moteč je namreč v videm-skem OPN daljnovod. In čeprav jim je Šimenko razložil, da občinski načrt ne daje nikakršnega soglasja k daljnovodu, saj so ga že leta 2012 (dokončno, nepreklicno in nesprejemljivo) dali poslanci v državnem zboru, videmski OPN pa mora to dejstvo pač samo evidentirati, bi nekateri videmski svetniki to storili malo drugače in bi daljnovod iz svojega akta kljub vsemu izbrisali. Kljub opozorilu, da bi v tem primeru ministrstvo videmski prostorski načrt razglasilo za neveljavnega (sicer šele čez pol leta, ker pač državni mlini počasi meljejo) in da bi občani, ki bi na podlagi takega načrta v tem obdobju dobili gradbena dovoljenja ali celo začeli graditi, morali svojo gradnjo ustaviti ali celo porušiti, vsem svetnikom ni bilo čisto jasno, da je sprejem OPN Foto: jš Klemen Strmčnik je imel naporno nalogo ob predstavitvi odloka o komunalnem prispevku v občini. z daljnovodom nujen. Ampak vendarle so ga sprejeli (z rezultatom 14:2) in Videmčani bodo končno lahko začeli urejati dokumentacijo za gradnjo hiš (in legalizacijo črnih gradenj). Hkrati pa so svetniki menili, da bo treba takoj začeti postopek za novo spreminjanje OPN, saj se je med tem časom že marsikaj spremenilo. Kolikšna cena priključka na kanalizacijo je še sprejemljiva Novi zaplet, ki je bil po uri in pol razprave videti brez izhoda (čeprav »je v proračunu preveč denarja, samo razporejen ni pravilno«), se je pokazal pri pre- dlogu odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm, kot se uradno imenuje. Gre pa za to, koliko sredstev naj bi plačali občini, ker imajo na voljo vodovod, ceste in kanalizacijo, tisti, ki gradijo na novo oz. legalizirajo svojo črno gradnjo, in koliko naj bi plačali prispevka za priključitev na kanalizacijo tisti, ki bodo kmalu imeli to možnost. Klemen Strmčnik je razložil, da se morajo svetniki pač odločiti med tem, kar bo všeč občanom (torej čim manjše plačilo), in tistim, kar bo všeč občini (torej čim več priliva v proračun). Po predlogu stroke naj bi v strnjenih naseljih občine Videm novograditelji (in legalizatorji črnih gradenj) plačali 4.155,38 evra (izračun je narejen za hišo velikosti 150 m2 na parceli 6 arov), v Leskovcu pa 4.142,23 evra. V primeru razpršene gradnje, kjer ni možnosti priklopa na kanalizacijo, naj bi bil komunalni prispevek 3.253,10 evra, če pa ni možen priklop na vodovod, pa 1.759,75 evra. Ob enakih koeficientih bi priklop na kanalizacijo, kar je seveda na nekaterih območjih videmske občine zelo pomemben podatek (zlasti na Pobrež-ju), stal 903 evre. Kar je bilo za nekatere svetnike nesprejemljivo, bi pa bili pripravljeni glasovati za 800 evrov. Ali pa 600, da bi bili še bolj všečni (»ker je v proračunu preveč denarja, samo razporejen ni pravilno«). Nadaljevanje je bilo podobno barantanju na kakem katarini-nem ali jurjevem sejmu: kaj in kje znižati, da bi bilo vendarle sprejemljivo za občane, pa da bi dovolj napolnilo občinski proračun, saj v prihodnje kakih kohezijskih sredstev za kanalizacijske in druge občinske infrastrukturne projekte ne bo, namesto tega pa se uvajajo razni občinski komunalni prispevki. Po uri in pol ali dveh urah barantanja so pristali pri ceni 853 evrov (kar bi pomenilo pri novogradnjah okrog 200 evrov manjši strošek, za proračun pa toliko manjši prihodek; ampak saj veste, da »je v proračunu preveč denarja, samo razporejen ni pravilno«). Pri naslednji točki dnevnega reda je Jernej Šoemen predstavil predlog dveh elaboratov: prvega za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja komunalnih in padavinskih voda ter drugega za čiščenje komunalnih in padavinskih voda na območju občine Videm. Oba so svetniki potrdili, v nadaljevanju pa sklenili, da bodo cene teh storitev do leta 2016 občanom subvencionirali do višine 80 %. Tudi naslednji točki dnevnega reda (končno poročilo o opravljeni reviziji preveritev notranjih kontrol izvajanja obvezne javne službe na področju vzdrževanja občinskih cest in poročilo o realizaciji pobud in vprašanj članov občinskega sveta za prvo polletje 2015) sta bili zanimivi, a o tem kdaj drugič. jš Zetale • Sprejeli nov odlok o občinskih cestah Za razvoj kmetijstva na voljo le okoli 4.500 evrov Svetniki občine Žetale so v začetku tedna sprejeli nov odlok o občinskih cestah, ki prinaša kršiteljem tudi nove globe; potrdili so pravilnik o dodeljevanju pomoči za razvoj kmetijstva, za kar je namenjenih le 4.500 evrov, določili pa so tudi pogoje za najem nove večnamenske dvorane. Po pojasnilu župana Antona Butolena, da gre le za uskladitev z novimi predpisi, oziroma zakonodajo, so v drugi obravnavi dokončno potrdili odlok o občinskih cestah, ki prinaša kar nekaj novosti. Med drugim določa, da se kot občinske ceste kategorizirajo tudi občinske kolesarske poti, na novo je določena tudi dopustna širina varovalnih pasov ob občinskih cestah. Ta varovalni pas je sedaj pri lokalnih cestah največ 10 m, pri javnih poteh največ 5 m, pri občinskih kolesarskih poteh pa največ 2 m. Med novostmi je tudi uvedba prekrškovnih določb, pri čemer so na novo določene tudi višine glob. Te znašajo za posamezne kršitelje od 40 do 1.250 evrov, za samostojne podjetnike od 100 do 30.00 evrov, za pravne osebe od 100 do 75.000 evrov, za velike gospodarske družbe pa od 250 do 125.000 evrov. Sicer pa Foto: M. Ozmec Zupan Anton Butolen (drugi z leve) je z veseljem ugotovil, da so letošnje investicije v občini Zetale v glavnem že končane. je župan zatrdil, da novi odlok o občinskih cestah ne predstavlja dodatne obremenitve za občinski proračun. Brez težav so potrdili tudi nov pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v tej občini. Že prihodnji teden bodo objavili javni razpis, sicer pa je v proračunu za razvoj kmetijstva letos na voljo 4.500 evrov. Prav tako so sprejeli še pravilnik o uporabi nove večnamenske dvorane. Sicer pa je župan Anton Butolen z veseljem ugotovil, da so investicije, ki so jih v občini Žetale načrtovali letos, v glavnem že končane (gre za dvorano, sanacijo plazu v Varvaselih in Vodolah, postavitev zbirnega centra in sanacijo Pušnikove domačije). Manj ugodno pa bo naslednje leto, saj bo denarja bistveno manj. M. Ozmec 8 Štajerski Podjetništvo petek • 6. novembra 2015 Komentiramo They Don't Mind - but I Do* * Iz Ustave ^rr.:.*__________ Republike Slovenije 11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. The other day, our postman brought us the weekly bundle of advertising sheets (or should I say advertising shits?): the usual four or five international chain stores, two local magazines, a few candle sellers and florists (yes, All Saints' Day was to come), etc. Among all those offers, a small flyer by our local poultry producer caught my attention. They were offering two new products for children. I was not surprised the products have English names, »Party Mix« and »Crispy Franks«; their customers are already familiar with their »fingers,« »slim & fit products,« »BBQ steaks,« »Texas steaks,« »chicken ribs,« etc. "Look, they have printed a wrong photo of their Crispy Franks," I smiled, noticing that the entire text for the new product was in English: »Pepe recommends«; »Breaded chicken frankfurters«; »Net weight«; »No artificial flavours & colo-rants« (my son has the need to point out that it's either flavors & colorants or flavours & colourants); »No taste strengthen-ers«; »Symbolic photo«; »Gluten free«. OK, mistakes happen, to err is human. But was it a mistake? What if No, I don't believe that any Slovenian company would totally ignore the Slovenian language. It must be a mistake But don't words like "fingers, slim & fit, BBQ steaks, Texas steaks and chicken ribs" set off the alarm in one's head? And there I was at the nearest poultry products store buying a box of »Crispy Franks«. Well, that was the main point of the flyer, wasn't it? To buy their product. However, my main goal was not to eat those franks, but to read the text on the box. (I admit, later on I will be eating those breaded chicken frankfurters.) And the result of my investigation? There was no mistake. The whole front page is in Eng- lish. There is some Slovenian text on the side of the box, in small prints I might add, but the front of the box is in English. Why not! Let our children start their foreign language courses as soon as possible. Pepe recommends it. This may not be important to some people. At least to those in PP who have the power to make decisions. Slovenian or English? They just don't mind. But there are others who DO mind. I mind. Thank you, Pepe. For me, this was a successful triple purchase: first time, last time and never again. Joseph Shmigotz Iz PP pojasnjujejo: Napisi samo v angleškem jeziku zaradi optimizacije stroškov Crispy Franks ali hrustljave hrenovke so povsem novo živilo Perutnine Ptuj. Umeščene so v linijo otroških izdelkov Pepe priporoča, ciljni potrošniki izdelka so otroci, stari od štiri do deset let. Živilo je namenjeno prodaji na evropskem in drugih tujih trgih. »Ime izdelka je bilo izbrano kot rezultat multidisciplinarnega pristopa številnih strokovnjakov in praktikov. Deklaracija na embalaži je objavljena v petih različnih jezikih, na izpostavljenem mestu tudi v slovenščini. S tem smo slovensko govoreči populaciji omogočili natančno seznanitev z vsemi lastnostmi in sestavinami novega živila v naši ponudbi,« so o imenu izdelka povedali v Perutnini Ptuj. Na vprašanje, zakaj so napisi na embalaži, v katero so pakirane hrustljave hrenovke, samo v angleškem jeziku, odgovarjajo, da zaradi cenovne optimizacije proizvodnje embalaže. »Z večjo naklado je cena embalaže bistveno nižja, kot bi bila v primeru, če bi jo za vsako jezikovno različico oziroma za vsak trg producirali posebej. S tem smo za živilo Crispy Franks nižjo ceno zagotovili tudi za končnega potrošnika,« še dodajajo v ptujski prehrambni družbi. MZ Ormož • Vabi osmi KOVITO Letos tudi ponudba domačih dobrot Že 8. zapovrstjo bo tudi letos v razstaviščnem šotoru na Hardeku potekal sejem Kovito. Letos bo v sklopu martinovanja, ki ga organizirajo Občina Ormož v sodelovanju z Javno razvojno agencijo občine Ormož in TIC Ormož ter Konzorcijem gostincev Ormož (Gostilna Prosnik, gostilna Črni Ribič in Gostilna Podplatnik, d. o. o.) 6. in 7. novembra potekal že 8. sejem kmetijstva, obrtništva, vina in turizma KOVITO z bogatim spremljevalnim programom. Sejemski šotor bo tako kot lani na Hardeku. Tam bo poleg razstavljavcev, ki predstavljajo razne obrti na ormoškem koncu, potekala tudi martinova tržnica, kjer se bodo predstavili domači rokodelci, denimo izdelo-valke nakita, lončarji, izdelki iz lesa, praktični izdelki za vsak dan. Na tržnici pa bo dišalo tudi po pravi prle-ški domači hrani. Tamkajšnje kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, bodo namreč na stojnicah ponujale meso iz tunke, zobl in sire pa tudi kvasenice in sadni kruh. ML FOTO: Ema Zalar Na sejmu KOVITO bo tudi martinova tržnica, ki bo tudi letos postregla s tradicionalno prleško hrano in drugimi dobrotami. Kmetijstvo • Prodaja pred gasilskimi domovi Brezposelni rešujejo slovenske pridelke - drugič Zveza brezposelnih Slovenije v soboto, 7. novembra, pripravlja akcijo Rešimo slovenske pridelke že drugič. Zveza akcijo organizira v sodelovanju z gasilci oziroma prostovoljnimi gasilskimi društvi po vsej Sloveniji, saj je predvideno, da bo prodaja pridelkov potekala pred gasilskimi domovi. »Na protestih smo se odločili za pomoč kmetom s svojimi prodajnimi sposobnostmi,« so povedali na zvezi brezposelnih, ki se ukvarja tudi s pridelavo in prodajo pridelkov. »V akciji lahko sodeluje vsakdo, ki ima višek pridelkov, seveda izključno slovenskih. Pri prodaji lahko sodeluje osebno ali nam ob podpisu dobavnice preda pridelke in te prodaja naše komercialna ekipa. V večini primerov je slednje. Ob prevzemu določimo prodajne pogoje in način plačila.« Kot so še povedali na zvezi, je odziv po regijah zelo različen. »Osrednja Slovenija in Primorci so se dobro odzvali, Bela krajina in Štajerska slabše, drugi se pa sploh še niso odzvali. K akciji so pristopili v glavnem mladi kmetje med 30. in 35. letom. To je šele začetek, o svoji usodi bomo odločali sami in se bomo o vsem dogovarjali in iskali rešitve, ki bodo koristile vsem. Kmetom, nam in kupcem. V slogi je moč.« V okviru akcije naj bi tako kmetom omogočili, da s prodajo po primerni ceni rešijo svoje pridelke pred propadom, na drugi strani pa zadovoljijo tudi potrošnike, saj bodo lahko kupili kakovostne in domače pridelke. MV Slovenija, Podravje • Priporočljiva pestra Enostransko poro »Uživajmo količinsko zmerno, predvsem pa kakovostno kot rakotvorni snovi za ljudi. Foto: Črtomir Goznik Slovenci zaužijemo preveč mesa Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib. »To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe. Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri - izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.), in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem naj bo potrošnik pozoren predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (npr. ojačevalcev arome),« so povedali na inštitutu. Foto: Mojca Vtič petek • 6. novembra 2015 Podjetništvo Štajerski 9 Komentiramo - slovenski prevod *Njim ni mar-meni paje Perutnina Pitij Crispy Frank« U Breaded chicken frankfurters Net imfght e400g Pepe priporoča hrustljave hrenovke (hrustavke, hrustavčke, hrustke ...). Foto:jš Oni dan nam je poštar prinese tedenski paket reklamnega branja (ali pa bi moral reči reklamnega sr...?): običajnih štiri ali pet mednarodnih trgovcev, dve lokalni prodajalni, nekaj svečar-jev in cvetličarjev (ja, bližal se je dan spomina) itd. Med vsemi temi ponudbami mi je vzbudil pozornost majhen listič našega perutninarja. Ponujali so dva nova izdelka za otroke. Nisem bil presenečen, da imata nova proizvoda angleški imeni: Party Mix in Crispy Franks; kupci smo že sprijaznjeni z njihovimi fingersi, izdelki slim&fit, BBQ steaki, Texas steaki, piščančjimi ribsi ... »A glej, natisnili so napačno fotografijo svojih crispy franksov,« sem se nasmehnil, ko sem opazil, da je celotno besedilo na sliki novega proizvoda v angleščini: Pepe recommends; Breaded chicken frankfurters; Net weight; No artificial flavours & colorants (moj sin /ki mi je pregledal angleški del tega besedila/ je začutil potrebo poudariti, da se angleško-ameriško zapiše flavours & colourants ali flavors & colorants); No taste strengtheners; Symbolic photo, Gluten free. V redu, napake se dogajajo, motiti se je človeško. Toda ali gre za napako? Kaj pa če ... Ne, ne verjamem, da bi katerokoli slovensko podjetje popolnoma prezrlo slovenski jezik. Gotovo je napaka ... Toda ali besede »fingers, slim&fit, BBQ steaks, Texas stekas, piščančji ribs« ne sprožijo alarma v glavi? Evo mene v najbližji perutninski trgovini, kjer sem kupil škatlo crispy franksov (hrustljavih hrenovk, prevajalčeva opomba). No ja, saj to je tudi bil namen reklamnega lističa, kajne? Da kupimo njihov izdelek. Čeprav moj osnovni namen pri nakupu ni bil pojesti tiste hrenovke, ampak prebrati besedilo na škatli. (Priznam, kasneje enkrat bom pojedel tele breaded chicken franfurters.) In rezultat moje raziskave? Ni bila napaka. Celotna prva stran je v angleščini. Nekaj slovenskega besedila je na strani škatle, z drobnim tiskom, toda prva stran je v angleščini. Zakaj pa ne! Naj začnejo naši otroci učenje angleščine čimprej. Pepe priporoča tako. Za nekatere mogoče to ni pomembno. Vsaj za tiste v PP, ki imajo moč odločanja. Slovensko ali angleško? Njim ni mar. Toda tu smo še drugi, ki nam je mar. Tudi meni. Hvala, Pepe. Zame je bil to uspešen trojni nakup: prvič, zadnjič in nikoli več. Jože Šmigoc From The Constitution of the Republic of Slovenia Article 11 The official language in Slovenia is Slovene. Slovenija, Podravje • ECE predstavlja novost Revolucionarna in posodobljena mobilna aplikacijo ECE mobil ECE, drugi največji ponudnik energije pri nas, ki z energijo oskrbuje vsako četrto gospodinjstvo, predstavlja posodobljeno mobilno aplikacijo ECE mobil. Tako so v teh dneh v podjetju ECE s ponosom predstavili revolucionarno nadgradnjo aplikacije, pri čemer so upoštevali želje in potrebe kupcev in spremembe razvoja mobilnih aplikacij v zadnjih dveh letih. S tem se ECE med energetskimi podjetji pri nas uvršča v sam vrh najsodobnejše ponudbe mobilne aplikacije. »Najnovejša različica mobilne aplikacije ECE mobil je sedaj razširjena na spremljanje računa za zemeljski plin in lesno biomaso, kupcem pa omogoča preprosto upravljanje računa za elektriko in plin, spremljanje porabe vseh energentov, pregledovanje stanja računov in plačil, oddajo mesečnih števčnih stanj in nakup energentov,« je novost strnil direktor ECE mag. Mitja Terče. Ta mobilna aplikacija je tudi edina do sedaj pri nas, ki je izdelana za vse operacijske sisteme, torej za IOS, Android in Windows mobile. Namenjena je uporabnikom v gospodinjstvu, malih in srednjih podjetjih. Podjetje ECE je bilo pred dvema letoma in pol prvo energet- hodnostj sko podjetje pri nas, ki je svojim kupcem ponudilo mobilno aplikacijo. Ta je že takrat omogočala, da so lahko lastniki pametnih telefonov z nekaj dotiki na mobil-niku uredili račun za elektriko in nastavili opomnik za javljanje stanja števca, kar je še posebej uporabno, saj potrošnika pravočasno obvesti, da je treba o stanju števca obvestiti dobavitelja elektrike, s čimer je znesek na računu dejansko stanje in ne pavšalen. Do danes mobilno aplikacijo uporablja več kot 10.000 uporabnikov. Foto: Borut Cvetko Pomembna prednost prenovljene mobilne aplikacije je tudi v tem, da lahko uporabnik svojo porabo primerja z drugimi primerljivi porabniki (na primer s primerljivo hišo ali stanovanjem, načinom ogrevanja). ECE mobil uporabniku omogoča tudi primerjavo porabe s preteklimi meseci, pregled vseh računov in opomnik za plačilo računa. Kupec lahko preko aplikacije naroča lesno biomaso, elektriko in zemeljski plin. Aplikacija omogoča tudi spremljanje postavitev polnilnic za električna vozila in podaja okvirne porabe energije naprav v domu. Preko mobilne aplikacije se lahko uredi elektronski račun ali trajnik oz. direktna bremenitev. »V ECE že od samega začetka podpiramo elektronsko izdajo računa, saj s tem porabimo veliko manj papirja in smo bolj skrbni do okolja. To vsekakor sovpada z našo zavzetostjo za trženje čiste energije iz obnovljivih virov, ki jo vsem svojim odjemalcem ponujamo brez doplačila, k podobnemu pa spodbujamo tudi druge ponudnike energije,« še pove Mitja Terče. ECE je edini slovenski ponudnik električne energije, ki izvira izključno iz obnovljivih virov brez doplačila. Tehnološki napredek omogoča, da lahko na okolju prijazen način pridobivajo energije vetra, vode in sonca ter jo ponesejo v vsak dom in vsako malo podjetje po vsej Sloveniji. ECE ponuja kupcem »Energijo prihodnosti«, ki je sinonim za energijo iz obnovljivih virov, hkrati pomeni tudi tehnološko naprednost podjetja, ki je za prihodnost zelo pomembna. mag. Andreja Jernejčič prehrana vsebuje tudi rdeče meso, v zmernih količinah čanje povzroča gospodarsko škodo in vnaša nemir domače slovensko meso, da bomo preprečevali morebitna tveganja za zdravje,« je odgovor specialista Petra Pribožiča s KGZ Ptuj na poročanje o rdečem mesu Pribožič je prepričan, da enostransko informiranje o negativnih učinkih mesa v prehrani povzroča tudi gospodarsko škodo in vnaša nemir med pridelovalce in potrošnike. »So pa takšni dogodki lahko priložnost, da opozorimo na pomen lokalno pridelanega mesa na slovenskem podeželju in izpostavimo svoje tradicionalne prehranske navade,« je povedal. Nacionalni inštitut za javno zdravje je namreč objavil ugotovitve mednarodne agencije za raziskavo raka, ki je na podlagi pregleda študij rdeče meso uvrstila v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka. V to najvišjo skupino agencija uvršča tudi tobak in azbest, vendar hkrati jasno sporoča, da te snovi niso enakovredno strupene za človeka - pri rdečem mesu gre namreč za nekaj deset stopenj nižji nivo tveganja. Z rdečim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi, so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Na slovenskih policah tuje meso vprašljive kakovosti Svetovna zdravstvena organizacija že več kot desetletje opozarja, da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in oste-oporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj. Foto: Črtomir Goznik Vodja svetovalne službe v KGZ Ptuj Peter Pribožič: »Tradicionalni domači mesni izdelki na slovenskih kmetijah se izdelujejo po starih dobrih receptih, ki so temeljili na enostavnih dodatkih. V tradicionalni predelavi mesa se ne uporablja nitritna sol, kar je za ohranjanje zdravja gotovo veliko primerneje.« Da meso lahko predstavlja tveganje za nastanek ali razvoj bolezni, če ga uživamo prekomerno in če uživamo meso vprašljive kakovosti, je izpostavil tudi Pri-božič. »Dejstvo je, da prihajajo meso in mesni produkti na slovenske trgovske police iz vseh koncev sveta, za katerega ne poznamo ne načina reje, ne načina prehrane živali, ne uporabljenih krmnih dodatkov. Na tveganje za pojav bolezni vpliva količina zaužite maščobe, ki je z mesom povezana. Uporaba dodatkov pri pripravi rdečega mesa je naslednji dejavnik tveganja. Znano je, da so nitratne in nitritne soli, ki se uporabljajo v predelovalni industriji za konzerviranje mesa, razlog tveganja na zdravje ljudi. Zato je prav, da potrošniki uporabljajo meso in mesne izdelke z znanim poreklom iz domačega okolja. Sveže meso iz Slovenije, tako goveda, prašičev, drobnice, perutnine in drugih živali, je pridelano po evropskih standardih in je vredno zaupanja.« Sicer pa priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane. »Pestra mešana prehrana vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomem- Priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vključujejo uživanje: - rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden, - belega mesa (perutninsko) do trikrat na teden, rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden. ben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esenci-alnih aminokislin in maščobnih kislin,« so pojasnili na inštitutu. Domači mesni izdelki ne vsebujejo nitritov, temveč navadno sol, poper in česen Ker je torej meso pomembno hranilo, Pribožič dodaja, da imamo v Sloveniji še bogato tradicijo domačih kolin, kar pomeni, da se ljudje lahko oskrbijo z domačimi in svežimi izdelki. »Tradicionalni domači mesni izdelki na slovenskih kmetijah se izdelujejo po starih dobrih receptih, ki so temeljili na enostavnih dodatkih, kot so sol, česen, poper, ter nekaterih dodatkih za okus, kot so kumina, muškatni ore-šček, brinove jagode, majaron, piment, cimet ... V tradicionalni predelavi mesa se ne uporablja nitritna sol, kar je za ohranjanje zdravja gotovo veliko primerneje. Za doseganje lepše barve prereza izdelka pri tradicionalnem načinu izdelave služi dodatek sladkorja, ki ni rizični dodatek za zdravje v primerjavi z nitritno soljo.« Kot so še poudarili na inštitutu, je zdravstveno stanje prebivalstva v veliki meri povezano predvsem z zdravim življenjskim slogom. Življenjski slog pa sestavlja celota posameznikovih življenjskih navad in ne zgolj uživanje ali neuživanje mesa in mesnih izdelkov. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 6. novembra 2015 Ptuj • V Miheličevi galeriji razstavlja Mito Gegič Čakati in si želeti in čakati V Miheličevi galeriji so v četrtek, 29. oktobra, odprli šesto letošnjo razstavo. Tokrat se predstavlja slikar Mito Gegič. Mito Gegič naj bi bil za Ptuj-čane domačin. Če lahko rečemo domačin nekomu, ki je rojen v Ljubljani, sedaj pa živi v Škofji Loki. Ampak otroška, osnovno- in srednješolska leta je Mito Gegič preživel v našem okolju - v Kidričevem. In tu je začel spoznavati tudi likovno abecedo pri profesorici Ireni Tušek v OŠ Kidričevo. Po šolanju na ptujski gimnaziji se je izobraževal na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, leta 2008 diplomiral, a svoje izobraževanje še zmeraj nadaljuje. Veliko razstavlja, tudi v tujini, kjer je njegovo delo opaženo in tudi nagrajevano. Tokratna ptujska razstava prikazuje Gegičeve lovske Foto: js Slike Mita Gegiča (na fotografiji na levi) so nekaj posebnega ... S slabega na slabše - do kod? Odprtja razstav (po navadi) pospremijo kakšni glasbeni, recitacijski in še kakšni utrinki - za popestritev, da ne uživajo samo oči, pač pa še drugi čuti. Ampak medtem ko se ptujski ljubiteljski likovniki res potrudijo, da se poleg likovne predstavi še katera druga zvrst umetnosti, se organizatorji v ptujskem pokrajinskem muzeju tega»dodatnega užitka« lotevajo precej levoroč-no. Tako so nam na vrhunski likovni razstavi pred mesecem za dodatek pripeljali harmonikarja, ki se je začel učiti svoj instrument pred največ letom dni. In je igral v skladu s tem. (Pa ni otrok niti najmanj »kriv« za to, da so ga pripeljali nastopat v Miheličevo galerijo.) Ob tokratnem vabilu na razstavo smo se spraševali, kakšno presenečenje nam galeristi pripravljajo za to otvoritev. Je lahko še slabše? Lahko, v muzeju namreč obvladajo: NIKOGAR niso povabili. Sedem minut govora (direktorjevih je bilo prvih 27 sekund, potem pa je predal besedo kustosinji) - in to je bilo to. Kako bo prihodnjič? Če sklepamo po trenutnem trendu, bo odprtje prihodnje razstave brez razstavljavca. Mogoče bo edino kdo zaigral na tamburico ... Jože Šmigoc motive. Pa to ne pomeni, da se naslaja nad živalmi kot plenom, pač pa jih opazuje, »lovi« s kamero ali fotoaparatom; tudi zato je naslov razstave Čakati in si želeti si in čakati (oziroma če smo natančni, naslov razstave je v angleščini: Waiting and Wanting and Waiting). Ob ogledu slik si kar predstavljamo slikarja opazovalca na lovski preži (tudi te so večkrat Gegičev motiv), kako čaka na žival, da jo ujame s kamero. Nekaj posebnega je tudi Gegičeva slikarska tehnika: slikarsko platno prelepi s samolepilnimi trakovi, potem pa slika po njih (slike so zelo monokromatske, kot bi gledali nočne posnetke). V naslednji fazi te trakove odlepi in z njimi prelepi drugo platno. A ne uporabi vseh trakov, tuintam kakega izpusti, tako da na novi sliki ostane tudi kakšno belo polje. (Zanimivo bi bilo videti tisti ostanek slike s trakovi, ki jih ni nalepil na novo podobo.) Včasih se kak trak na novi sliki malo zafeclja - in tak tudi ostane. Razstava je v Miheličevi galeriji na ogled do dneva republike vsak dan med 10. in 13. uro. P.s. V komentarju k temu sestavku sem se na koncu vprašal, ali bo naslednja razstava brez razstavljavca. Pa to retorično vprašanje pravzaprav ni nič nenavadno, saj je Andrej Brence, vršilec dolžnosti direktorja, med drugim omenil: »To je predzadnja letošnja razstava. Upam, da bomo lahko izpeljali tudi zadnjo letos, kajti naši fi-nancerji so nekoliko skopi.« jš Ptuj • Gostujoča razstava na ptujskem gradu Podobe slovenske Štajerske V romanskem palaciju na ptujskem gradu so prejšnjo sredo, 28. oktobra, odprli razstavo Podobe slovenske Štajerske, s katero gostujeta v Ptuju Univerzitetna knjižnica Maribor in Umetniški kabinet Primoža Premzla Maribor. Izvirno zasnovo gostujoče razstave, ki je bila pripravljena za mariborsko postavitev, so v ptujskem pokrajinskem muzeju prilagodili prostoru v romanskem palaciju gradu, kar pa obiskovalca ne prikrajša za doživetje podob slovenske Štajerske, so povedali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Predstavljeni so izvirni izvodi albumov in izbor izvirnih vedut Vischerja, Kaiserja in Reicherta, ki so zaključek dvajsetletnega izdajanja reprintov topografskih in vedu-tnih albumov z območja slovenske Štajerske iz obdobja med 17. in 19. stoletjem, ki jih je pripravljal Umetniški kabinet Premzl. Obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi kartografska dela Štajerske iz 17. in 19. stoletja iz kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor. Avtorji razstave in tokratne postavitve so Primož Premzl, dr. Vlasta Stavbar in Gabrijela Kolbič, razstavljeni eksponati pa so iz fondov Univerzitetne knjižnice Maribor, Pokrajinskega muzej Maribor, iz zasebne domoznanske zbirke Primoža Premzla in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Razstava je na novembra. ogled do 15. jš Foto: Črtomir Goznik Utrinek z razstave na gradu Tednikova knjigarnica Napravi vse, kar moreš dobrega Najprej sem vam želela, cenjeni bralci, nekoliko potarnati, tako, o razočaranju nad seboj. V nekem trenutku sem se namreč ovedla, da postajam precej nestrpna in jezna, ob tem dvigam glas, srce bije hitreje in priznam: tudi sovražni govor se mi je pripetil. Postala sem nestrpna do nestrpnih in nisem niti skušala razumeti njihovih strahov. Zdaj jih skušam, a nikoli ne bom doumela ozkosrčnosti in popolne nezmožnosti sočustvovanja in razmišljanja z lastno glavo. In tarnanje ne sodi med vrla dejanja, tako bom obmolknila v zvezi s tem. Sem pa ob vsem tem premišljevala o božjih zapovedih, o veri, o človečnosti, o verodostojnosti ... In sem želela priporočiti v današnji knjigarnici eno tako branje, ki bi spodbujalo strpnost in razumevanje. Otroških knjig na to temo je veliko in mnoge so bile predstavljene na tem mestu. Zato sem želela, da bi našla tako knjigo, ki bi spodbujala skromnost in ponižnost. Ja, prav ste prebrali, cenjeni sobralci! Skromnost v smislu posedovanja dobrin, skromnost v smislu obsojanja, ponižnost v smislu prepoznavanja in zavedanja o nevednosti. Kajti nevednost bi lahko poimenovali zlo današnjega časa. Ali z drugimi besedami: vsevednost je zaobjela ta svet - vsak se razume na vse in o vsem podaja mnenja. Toda o tem, kaj je vrlo dejanje in kaj so vrline, o tem bi morali vedeti vsi! Vse vere tega sveta največ govorijo o vrlinah, zato sem izbrala nekaj izrekov različnih religij iz knjige Svetovna verstva (Šolska enciklopedija. Susan Meredith. Prevod Marija Vera Erjavec. Tehniška založba Slovenije, 1996) in navajam po knjižnem vrstnem redu: Kakor človek odloži ponošena oblačila in si nadene druga, nova, tako zapusti duša izrabljena telesa in gre v druga, nova. (hindujska vera) Zemlja lahko vsakemu zagotovi potrebe, ne more pa vsega pohlepa. (Mahatma Gandhi) Jud ali nejud, moški ali ženska, bogataš ali revež: božjo milost bo sprejel v skladu s svojimi dejanji. (Judovska vera) Česa ne želiš sebi, ne stori svojemu bližnjemu. To je vsa postava. Vse drugo je raz^laga. Pojdi in se je nauči. (Rabin Hillel) Ne omejuj otroka s svojim znanjem, kajti rojen je bil v drugačen svet. (Talmud) Sam si moraš prizadevati. Veliki iz preteklosti so samo pokazali pot. (Budistična vera). Če se bojiš, živiš v zmoti. Če znaš pomiriti svojega duha in ga obvladovati v vseh okoliščinah, živiš v resnici. Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? (krščanska, Evangelij po Marku) Napravi vse, kar moreš dobrega, z vsemi možnimi sredstvi, na vse možne načine, ob vsakem možnem času, vsem ljudem, katerim moreš, dokler moreš. (John Wesley). Treh stvari ne moreš dobiti nazaj: puščice, izstreljene iz loka, besede, izrečene v naglici, izgubljene priložnosti. (Ali, islamski kalif) Najbolje, kar uči islam, je: nahraniti lačne, pozdraviti tiste, ki jih poznaš in tudi tiste, ki jih ne poznaš. (Hadit) Nihče naj ne bo ponosen na svoj rod. Vedi, da smo vsi iz iste prsti. (Sikhovska vera). To in drugo versko branje najdete med poučnimi knjigami z UDK oznako 27, 2-9 v nadstropju Mladinskega oddelka. Vabljeni! Liljana Klemenčič Franjo Rozman Uspešni pri mladih, člani prepuščeni »trgu« Stran 12 Rokomet Vsi naši ligaši v pokalu s prvoligaši Stran 12 Humane zvezdice Desetletnica presežkov in odličnosti Stran 13 Kikboks Nina Duh zmagovalka na Hrvaškem Stran 13 Nogomet Zadnji brez možnosti proti prvemu Stran 14 Bodybuilding Dejan Guzej v Liverpoo-lu do srebrne medalje Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Nogomet • 1. SNL V Zavrč prihajajo Krčani E-mail: sport@radio-tednik.si V ■ Nogometaši Zavrča so v zadnjem krogu dosegli pomembno zmago v gosteh, ugnali so Domžalčane. Ti so imeli po tekmi precej pripomb na sojenje sodnika Mertika, vendar to ni spremenilo dejstva, da so edini gol na tekmi dosegli Zavrčani. V glavnih vlogah sta bila pri tem Alberto Riera in Zlatan Muslimovic, »Velika mojstra«, ju je imenoval Milko Djuro-vski, ki lahko mirno pričakuje naslednjo tekmo, v petek doma s Krškim. Prva medsebojna tekma v Krškem se je končala z minimalno zmago Zavrča, edini gol na stadionu Matije Gubca je dosegel Ed Kevin Koko-rovic. Zagotovo bi bili s po- 1. SNL, 17. krog: Zavrč - Krško v petek, 6. novembra, ob 18.00 v Zavrču dobnim razpletom Zavrčani zadovoljni tudi tokrat, a bo treba vzpon forme potrditi tudi na igrišču. Za igralce in celoten klub je trenutno najpomembnejše to, da se stvari po burni jeseni umirijo in da gredo s pozitivnim tokom naprej. Pozitivno je tudi to, da se v ekipo po odsluženi kazni vrača Aleks Pihler. Krčani so na drugi strani na zadnji domači tekmi ugnali Gorico, s čimer so poslali jasno sporočilo vsem, da še Pokal Slovenije: Med četverico še Domžalčani V zadnji povratni tekmi četrtfinala Pokala Slovenije so Domžalčani prav v zadnji minuti sodnikovega podaljška slavili v Kopru in se skozi šivankino uho prebili v polfinale. Tam jih že čakajo ekipe Zavrča, Maribora in Celja. Luka Koper - Domžale 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Črnic (3.), 1:1 Blažič (47., ag.), 1:2 Morel (93.) - prva tekma 1:0/za Koper zdaleč niso za odpis. V njihov prid pa ne govori razmerje zmag in porazov v gosteh, saj so doslej na osmih gostujočih srečanjih osvojili vsega dve točki. Maribor vedno močneje preti vodilni Olimpiji Na lestvici 1. lige sicer še naprej vodi Olimpija (35), ki je hitro prebolela izpad iz pokalnega tekmovanja. Čeprav imajo Ljubljančani pred najbližjimi zasledovalci sedem točk prednosti, pa mirni vsekakor ne morejo biti, saj Maribor (28) kaže močno vzpenjanje forme. Prav zanimivo bi bilo videti, kako bi se razpleten njihov medsebojni obračun v Stožicah, ki pa je bil naposled prestavljen (21. 11.). Enako število točk kot Maribor imata tudi Gorica in Domžale (28), le tri manj pa Zavrč, kar obeta zanimiv zaključek jesenskega dela prvenstva. Še prej pa nas čakata tekmi slovenske reprezentance z Ukrajino v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na EP ... JM Nogomet • 2. SNL Na Ptuj prihajajo Gorenci, Aluminij odhaja na Gorenjsko Do konca jesenskega dela prvenstva v 2. ligi so samo še trije krogi. Kalcer Radomlje ima šest točk prednosti pred tekmeci, zato mu bo težko odvzeti simbolični naslov jesenskega prvaka. Še naprej odlično 2. mesto zaseda Drava. Ptujčani imajo tudi v soboto lepo priložnost, da to mesto zadržijo, saj bodo na domačem igrišču gostili ekipo Zarice. Ta je »dolžnik« Drave, saj so v Kranju v prvem medsebojnem srečanju ugnali Ptujčane in jim zadali enega od štirih porazov. Tre- ner Damjan Vogrinec bo po dveh tekmah odsotnosti lahko znova računal na usluge kapetana Nastja Čeha, kar je zagotovo dober obet za domače navijače. 2. SNL, 14. krog: Drava - Zarica v soboto, 7. novembra, ob 14.00 na Ptuju Foto: Črtomir Goznik Damjan Vogrinec, trener Drave 2. SNL, 14. krog: Šenčur - Aluminij v soboto, 7. novembra, ob 14.00 v Šenčurju «Ji - Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so v zadnjih dveh domačih srečanjih izgubili z Goričani in Celjani, Krčani so v vsakem primeru vsaj na papirju lažji tekmec. Tenis • Lestvice TZS Na vodilnih mestih trije Ptujčani 1. novembra je Teniška zveza Slovenije objavila nove lestvice za vse starostne kategorije, ki bodo veljale do konca januarja. Pogled nanje je zelo zanimiv, saj kar trije člani TK Terme Ptuj zasedajo vodilna mesta v svojih kategorijah. TZS lestvico posodablja vsake tri mesece, pri tem pa upošteva prestope igralk in igralcev v starejše kategorije zaradi dopolnitve določene starosti. Ob prestopu igralec v višjo kategorijo s sabo na novo lestvico prenese 10 % tam osvojenih točk. Te igralcem omogočajo boljše izhodišče na novih lestvicah, veljajo pa samo eno sezono, nato se izbrišejo. Za ptujski teniški kolektiv, ki spada med najboljše v Sloveniji, je pogled na nove lestvice podobno prijeten, kot je bil tudi doslej. Še naprej na vrhu v članski moški kategoriji vztraja Blaž Rola, sledita Blaž Kavčič in Grega Žemlja. Pri dekletih je prva Polona Hercog, Tamara Zidanšek je po prehodu iz mladinske kategorije na 4. mestu (18 let bo sicer dopolnila šele decembra). V kategoriji mladincev prvo mesto z velikim nasko- kom zaseda Ptujčan Sven Lah. Z manjšo razliko, a prav tako na vrhu, je v starostni kategoriji fantov do 14. leta še tretji igralec ptujskega kluba - Blaž Vidovič. Doslej so tik pod vrhom starostni kategoriji U-12 vztrajale Nika Strašek, Taja Lončarič in Nina Pliber-šek, sedaj so vse prestopile v U-14 (8. Nika Strašek, 9. Taja Lončarič, 11. Tara Gorinšek, 17. Nina Pliberšek). Vsi uspehi so neločljivo povezani z uspešnim delom trenerjev Zorana Krajnca in Luka Hazdovca. JM Kidričani so v zadnjih petih tekmah osvojili le točko in so pri tem dosegli le en sam zadetek. To je pomenilo zdrs na lestvici na 7. mesto, skok navzgor pa bodo iskali na Gorenjskem, kjer se bodo v soboto merili s Šenčurjem. Tega so v prvem medsebojnem srečanju v Kidričevem ugnali z rezultatom 2:1. Navijači rdečih lahko samo upajo, da bodo fantje »stopili skupaj« in bodo predvsem z borbeno in požrtvovalno igro znova stopili na pot vzpona na lestvici. JM Foto: Črtomir Goznik 17-letni Sven Lah je trenutno najboljši slovenski igralec v kategoriji mladincev. 12 Štajerski Šport, rekreacija petek • 6. novembra 2015 Športna zveza MO Ptuj • Franjo Rozman, predsednik Rokomet • Pokal Slovenije Uspešni pri mladih, člani prepuščeni »trgu« Športna zveza MO Ptuj pod svojim okriljem združuje 30 klubov, vseh delujočih je približno 90. »To je sicer le 30 % vseh klubov, a ti imajo v svojih sredinah vsaj dve tretjini vseh, ki se v MO Ptuj organizirano ukvarjajo s športom,« je v uvodu povedal Franjo Rozman, predsednik Športne zveze (ŠZ) MO Ptuj. Na tem mestu je letos junija zamenjal Fredija Kmetca, ki je pred tem zvezo neprekinjeno vodil dva mandata, 10 let. »Športno zvezo MO Ptuj sem prevzel v dobri kondici-ji,« je povedal v Rozman. Katere so glavne smernice ŠZ MO Ptuj? »V osnovi je to združevanje različnih športnih dejavnosti pod skupno zvezo, kajti skupaj smo močnejši. Ob tem želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju lokalne politike na področju športa in se obenem povezovati na državnem nivoju. Med osnovne smernice bi uvrstil še širitev pozitivnega vpliva na širitev vseh športnih dejavnosti,« je povedal Franjo Rozman, posebej pa se je dotaknil športa za vse: »V tem vidim velike rezerve, tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez bo deloval v tej smeri. Odličen primer je Šola zdravja, ki se hitro širi in je prisotna v vse več krajih po vsej Sloveniji. Sem optimist in verjamem, da se športu obeta dobra prihodnost.« Kakšno je sodelovanje z Zavodom za šport? Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj F. Rozman: »Sodelujemo na več nivojih, ocenjujem pa ga za kakovostnega. Tako imamo npr. svoje predstavnike v Svetu zavoda, preko katerih sodelujemo tudi v procesih odločanja, tudi kadrovskih -aktualen je razpis za direktorja Zavoda za šport MO Ptuj. Predstavnike Zavoda vabimo na svoje sestanke in skupščine, pri različnih projektih smo partnerji - najodmevnejša sta Ptujski športni vikend in Izbor športnika leta v MO Ptuj. Verjamem, da smo za Zavod neprecenljiv vir informacij, saj s klubi delamo na terenu in smo uporabniki objektov, katerih lastnik je MO Ptuj, upravljavec pa je Zavod.« Kakšna bi bila vaša trenutna ocena stanja ptujskega športa? F. Rozman: »Ptujski šport je v slovenskem merilu v podobnem položaju, kot je tudi Rokomet • Mlajše kategorije KADETI, SKUPINA VZHOD JERUZALEM ORMOŽ - MO-ŠKANJCI GORIŠNICA 48:19 (22:12) JERUZALEM: Ž. Firšt Še-ruga, J. Milec; N. Zidarič 6, A. Notersberg 2, T. Šulek 4, M. Ni-edorfer 2, G. Hebar, Ž. Ciglar 5, T. Hebar 6, L. Voljč 5, I. Belec 4, A. Šoštarič 6, R. Koderman 8. Trener: Mladen Grabovac. Kljub slabi igri v 1. polčasu je ekipa Jeruzalema na koncu visoko ugnala sosede iz Go-rišnice. V naslednjem krogu Ormožane čaka gostovanje v Murski Soboti. STAREJSI DEČKI A, SKUPINA VZHOD VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL & JERUZALEM ORMOŽ - MOŠKANJCI GORIŠNICA 34:20 (14:6) V. NEDELJA CARRERA OPTYL & JERUZALEM O.: A. Zemljič; E. Kuhar 6, Ž. Toplak 9, T. Torič 3, U. Horvat 2, E. Kovačec, Ž. Borko 1, Ž. Herga Rizman 1, J. Lukman 1, R. Rubin 2, B. Fergola 1, G. Cvetko 2. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. Združena ekipa Velike Nedelje in Ormoža je odlično začela MO Ptuj - imamo velike rezerve. Kot pozitivno bi ocenil dejstvo, da imamo razvite številne športne panoge. Če odmislimo, da si želimo večjo kakovost vadbenih površin, smo zadovoljni tudi z obstoječo infrastrukturo. Za preskok do vrhunskih rezultatov posameznikov ali ekip pa bi vsekakor potrebovali večja vlaganja v programske vsebine. A to je glede na proračunske možnosti in omejene možnosti sponzorjev in donatorjev iz našega območja težko pričakovati. Članske selekcije so res prepuščene trgu, zato pa smo zelo uspešni na področju športa mladih. Sposobni smo vzgajati mlade in jih privabiti na športna igrišča, za vrhunske rezultate v članski kategoriji pa nam nekaj zmanjka. Treba se je zavedati, da je vedno težje dobiti predsednike klubov, ki bi bili sposobni v obrambi in povedla z 8:1. V nadaljevanju je bila igra v obrambi še vedno na solidnem nivoju, vendar je sledilo preveč napak v napadu (zgrešenih zicerjev). Tudi v 2. polčasu so Združeni odlično zaigrali v obrambi in povedli s +18 (29:11). V zaključku tekme so priložnost za igro dobili letniki 2002 in gostom je uspelo ublažiti poraz. V naslednjem krogu ekipa gostuje na Ravnah na Koroškem pri Fužinarju. MLAJŠE DEKLICE: Ormoška dekleta uspešno začela sezono zbrati dovolj sredstev za vrhunsko raven.« Večja dvorana, prostori za borilne športe, velodrom, teniška dvorana... Kakšne bi bile osnovne točke razvoja, oz. vizije ptujskega športa? F. Rozman: »Ko govorimo o objektih, bi omenil večjo dvorano, tudi borilni športi so prostorsko podhranjeni, nimamo pokritih teniških igrišč ... Lahko bi omenil še kolesarski velodrom, na katerem bi bilo možno varno izvajati šolo kolesarske vožnje. Vsekakor je širjenje kolesarskih, tekaških in pohodniških poti eden od naših ciljev, saj so rekreativno kolesarjenje, tek in pohodništvo med najhitreje rastočimi panogami. Velikokrat se je že govorilo tudi o tem, da imamo na Ptuju (pre)veliko število športnih panog, med katere se že tako skromna sredstva še dodatno razdrobijo. Razmišljanja so šla v smer podpiranja šestih panog, ki bi imela močnejšo podporo. A do takšnega dogovora je izjemno težko priti, saj je težko določiti kriterije: bi bila to razširjenost panoge, morda dosežki v mednarodnem merilu, bi bili to bazični športi, so to športi, s katerimi se lahko ukvarjamo skozi daljše življenjsko obdobje? Vprašanj je veliko.« Jože Mohorič Minuli konec tedna so novo sezono začele tudi mlajše deklice A ŽRK Ormož (letnice 2003 in mlajše) pod vodstvom trenerke Sanje Potočnjak. Za začetek so deklice gostovale v Celju, kjer so po dobri igri zabeležile zmago 21:14 (12:5). ŽRK Ormož: Neja Polak 6 (1), Anna Tiya Cvetko 3, Klara Ropoša 1 (1), Alina Planinc 6, Lorella Kolenko 2, Lana Zadra-vec, Liza Kandrič, Živa Pukla-vec 1, Tajda Kreč 2 (1), Teja Cimerman, Klara Cimerman, Kaja Korpar. V nedeljo, 8.11., ekipo čaka domača tekma proti Nazarjam. UK Naši ligaši vsi s prvoligaši Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so v ponedeljek izžrebali pare šestnajstine finala pokala Slovenije za moške. Žreb je določil, da se bosta že v tej fazi tekmovanja srečala trenutno najboljša slovenska kolektiva Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje. Tekme bodo odigrane 9. decembra. Vse tri preostale ekipe iz Spodnjega Podravja (Velika Nedelja je že izpadla) niso imele pretirane sreče pri žrebu, saj so dobile tekmece iz 1. NLB leasing lige. Ekipi Drave in Moškanjcev Gori-šnice čakata atraktivni domači tekmi, še največ možnosti za preboj v naslednji krog pokalnega tekmovanja pa ima ekipa Jeruzalema, ki se bo v gosteh merila z ekipo iz Ribnice. Pari 1/16 finala: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 Moškanjci Gorišnica - Do- bova Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož Celje Pivovarna Laško - Gorenje Ajdovščina - Krim Olimpija Metlika - Herz Šmartno Škofljica Pekarna Pečjak -Dol TKI Hrastnik Črnomelj - Sevnica Radeče Mik Celje - Urbanscape Loka Sviš Ivančna Gorica - Krško Maribor Branik - Krka Pomurje - Brežice Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Arcont Radgona Cerklje - Koper 2013 Radovljica - Trimo Trebnje Rudar - Mokerc Ig JM Bovling • Podjetniška liga Presenetila Restavracija Pan, odličen dvoboj Tamesa in Radio-Tednika Kadetska ekipa Jeruzalema Ormoža Če bi kdo pred dvobojem na stavnici ponudil visoko kvoto na zmago ekipe Restavracija Pan proti ekipi VGP Drava, potem bi bilo vplačil verjetno bore malo ali sploh nič. A to bi bila velika napaka, saj so panovci priredili eno največjih presenečenj lige in so dravaše odpravili brez izgubljene točke! Morda jim bodo kosila kuhali do konca leta, pa vendarle - izplačalo se je ... V nepopolnem krogu sta najboljšo tekmo odigrali ekipi Tamesa in Radia-Tednika. Prava klasika se je končala s poštenim remijem, čeprav bi lahko zadnja dva meta na srečanju tehtnico nagnila na eno ali drugo stran - ostala je v ravnovesju ... Na koncu sta imeli obe ekipi dober skupni seštevek, za 23 podrtih kegljev je bil uspešen Radio-Tednik. Prvo mesto med ekipami je kljub temu osvojila SAR Avtomatizacija z rezultatom 2862. Med posamezniki je bil prav tako najboljši član ekipe SAR Bojan Klarič, ki je imel med deseterico dva svoja sotekmovalca, po dva člana deseterice sta imela še Radio-Tednik in Tames. REZULTATI 8. KROGA: Tames - Radio-Tednik Ptuj 4:4, Perutnina Ptuj - SAR Avtomatizacija 0:8, Restavracija PAN -VGP Drava 8:0, Saubermacher Slovenija - Bowling center Ptuj 4:4, Casino Poetovio - Klasme-tal Sl. Gorice 1:7: srečanja Ele-ktro Maribor - Boxmark Team, Gostišče Iršič - Talum in Dokl gostinstvo - SKEI Ptuj bodo odigrana kasneje. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 8 2862 52 2. TAMES 8 2704 44 3. KLASMETAL SL. GORICE 8 2670 43 4. DOKL GOSTINSTVO 7 - 42 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 7 - 39 Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 803, 2. Grega Tuš (Klasmetal Sl. Gorice) 777, 3. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 774, 4. Robert Šegu-la (Tames) 763, 5. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 762, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 740, 7. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 715, 8. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 697, 9. Dejan Draškovič (Bowling center Ptuj) 693, 10. Andrej Trunk (Tames) 689. 6. TALUM 7. BOWLING CENTER PTUJ 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 9. SKEI PTUJ 10. CASINO POETOVIO 11. VGP DRAVA 12. RESTAVRACIJA PAN 13. SAUBERMACHER SLOV. 14. ELEKTRO MARIBOR 15. BOXMARK TEAM 16. PERUTNINA PTUJ 7 - 36 8 2575 35 8 2727 33 7 - 32 8 2395 27 8 2334 23 8 2472 22 8 2574 21 19 18 2 7 - 7 - 8 2008 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) povprečje 197,7, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 187,3, 3. Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija) 186,6, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,3, 5. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 181,3, 6. Robert Šegula (Tames) 180,2, 7. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 178,5, 8. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 177,3, 9. Zvonko Čerček (Talum) 174,8, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 174,6. PARI 9. KROGA: ponedeljek, 9. 11., ob 19.00: Talum - VGP Drava, Restavracija PAN - Perutnina Ptuj, Bowling center Ptuj - Boxmark Team, Tames - Klasmetal Sl. Gorice; torek, 10. 11., ob 19.00: SAR Avtomatizacija - Casino Poetovio, Dokl gostinstvo - Gostišče Iršič, Radio-Tednik Ptuj - Saubermacher Slovenija, Elektro Maribor - SKEI Ptuj. JM tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 v Štajerski : .¿.-a*.*® V '-i' . p Foto: 'Zasebni arhiv [Desliey/grb ' - H^ir ■ .•♦y a .'tv-V ^ 1& A M:s« Ifc > d b a (i I k .V ""T ■".š icna pril°ga ISSN 2386-0510 Foto: Zasebni arhiv Gostilna pri Roziki - ena najstarejših ptujskih gostiln v novo obdobje Na naše septembrsko pisanje o vodnem gradu se je oglasil eden od denacionalizacijskih upravičencev oz. dediči zadnjega lastnika vodnega gradu Franca Hojnika, Aco Kravina, denacionalizacijski upravičenec je bila tudi družina Wlodiga, in povedal, da jim je bil vodni grad vrnjen, torej so z denacionalizacijskim zahtevkom uspeli. Zaradi izjemno slabega stanja objekta, potrebna bi bila velika vlaganja, so se odločili, da še naprej ostane v posesti MO Ptuj, ki bo po njihovem lažje zagotovila denar za njegovo obnovo. Žalosti pa jih, da je vodni grad kot edinstveni tovrstni spomenik, po II. svetovni vojni zanemarila tedanja socialistična oblast, z njim pa nič boljše ne ravna nova oblast. Socialna stanovanja niso nič drugega kot degradacija tega objekta, ki bi moral imeti primerno vsebino in bi moral biti varovan kot kulturni spomenik. Gostilna pri Roziki posluje z novo šefico Najemnica je postala Majda Frčec, ki je v gostinstvu že dobrih 23 let. Najprej je delala v gostilni Olga na Hajdini. Že od nekdaj jo je privlačilo delo z ljudmi, ki je vedno zanimivo, polno izzivov, pravi. „Našla sem se v tem poklicu, nič mi ni težko, v vsaki gostilni, kjer sem delala doslej, sem delala tako, kot da bi bila moja. Že ko sem začela delati v Gostilni pri Roziki, ki je že od nekdaj znana kot domača gostilna, gostilna, kjer postrežejo z domačimi jedmi, me je iz dneva v dan mikalo, da bi postala njena najemnica. Še posebej pa, ko sem dnevno hodila po stopnicah na prelepo teraso sredi mesta, ki dobesedno kliče in vabi, da jo obiščeš. Gostinski vrt je urejen na ostanku nekdanjega mestnega obzidja. Gre za staro ptujsko gostilno, ki bi lahko marsikaj 'povedala' o dogodkih v mestu, njenih prebivalcih in obiskovalcih. Zdaj ko sem postala najemnica, sem vedno bolj prepričana, da mi bo uspelo, ker verjamem v zgodbo, ki me je pripeljala do te odločitve. Če pa sem se zmotila, mi bo zelo težko," je povedala Majda Frčec, ki dobro dela še naprej, tako kot doslej, ne glede na to, da je sedaj vodja petčlanskega kolektiva. Gostilna pri Roziki bo še naprej ponujala nekatere stare jedi, kot so ajdova kaša z zabelo in gobova juha, krvavice, kisla repa, kislo zelje, pražena jetrca oz. bo dnevno ponudbo prilagajala letnemu času in tudi povpraševanju. Vsak dan, ne glede na letni čas, pa bo na jedilniku ocvrt piščanec s prilogo. Pri sladicah pa bosta še naprej glavna jabolčni zavitek in gibanica Rozika. Potrudila pa se bo obuditi tudi stari Rozikin recept za peko krafov, ki so včasih sloveli kot najboljši ptujski krofi. Rozika pa je bila znana tudi po slanikih. „Srečna bom, skupaj s svojim kolektivom, če bodo tudi gostje zadovoljni. Trudili se bomo po najboljših močeh, saj se vsi skupaj zavedamo, da se bo le zadovoljen gost vračal in širil dober glas o nas, da je v Gostilni pri Roziki dobro jedel in se dobro počutil. Za Foto: Črtomir Goznik Majda Frčec Foto: Črtomir Goznik zdaj bomo delali vsak dan v tednu, od 8. do 16. ure, le ob nedeljah in praznikih ne bomo delali. Za vnaprej dogovorjene skupine pa bomo imeli vedno odprto. Takih skupin si tudi zelo želimo. Tudi poleti si želimo imeti dlje časa odprto, s svojo ponudbo pa se tudi želimo čim bolj vključiti v mestno in siceršnje turistično dogajanje. Če bo le mogoče, si bomo omislili plesne večere oz. družabne prireditve ob sobotah. Na terasi Gostilne pri Roziki se je že med drugo svetovno vojno veliko dogajalo, zakaj se ne bi tudi danes." MG 2 tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 Tednik Pius Operacije nosu so po operacijah vek najpogostejše korektivne operacije „Obraz predstavlja okolici enega izmed najbolj izpostavljenih delov telesa. Po obliki in značilnostih obraza ljudi največkrat spoznavamo in jih ločujemo med seboj. Z njim izkazujemo trenutno razpoloženje (dobro voljo, jezo, zaskrbljenost, žalost, strah, nervozo ...) in v veliki meri komuniciramo z okoljem. S staranjem se oblika in značilnosti obraza spreminjajo, in sicer predvsem zaradi sprememb v kakovosti in količini kože ter pod njo ležečih tkiv (maščevje, mišice). Najpomembnejša vzroka za spremembe na tkivih obraza sta gravitacija in delovanje številnih faktorjev iz okolice. Gravitacija povzroča povešenje kože na obrazu in vratu, poglabljanje gub na meji med nosom in usti, nastanek podbradka, slabšo poudarjenost roba spodnje čeljusti, močni vzdolžni gubi na vratu, prekomerno maščevje na vratu, spuščanje ličnih maščobnih blazinic. Zaradi vplivov okolja se spremembe kažejo z gubami kože okrog oči in ust, stanjšanjem kože, številnimi omejenimi pigmentnimi tvorbami v nivoju in nad nivojem površine kože. Najpomembnejši vplivi iz okolja so sonce, cigaretni dim, razne kemične snovi, vedno večja onesnaženost okolja, veter, temperatura in vlažnost zraka, različne poškodbe," je o obrazu povedal prim. Erik Vrabič, dr. med., spec. plastične, rekonstrukcijske, estetske in splošne kirurgije v UKC Maribor, s katerim smo se tokrat pogovarjali o operacijah nosu. Korektivne operacije nosu so namreč po operacijah vek najpogostejši estetski kirurški posegi na obrazu. Obraz je naše ogledalo. Ko se posamezniki odločajo za lepotne operacije, popravke na svoje obrazu, kako pogoste so operacije nosu? „Nos predstavlja osrednji del obraza, zato so njegove deformacije oziroma odmiki od v nekem okolju veljavnih estetskih standardov hitro in lahko opazni. Korektivne operacije nosu so ob operacijah vek najpogostejši estetski kirurški posegi na obrazu. Zanje se zelo pogosto odločajo tudi moški in vsaj v Sloveniji je razmerje med ženskami in moškimi prav pri teh posegih med vsemi estetskimi posegi najbolj izenačeno. Nekatere začne oblika nosu motiti že v otroštvu, vendar estetske korekcije ne priporočamo pred zaključeno telesno rastjo. Na splošno velja, da se ti posegi lahko opravijo po 16. letu. Osebno priporočam, da se počaka do dopolnjenega 18. leta. Največ korekcij nosu opravimo v starostni skupini med 20. in 30. letom. Ker pa se oblika nosu zaradi značilnosti njegove zgradbe s staranjem spreminja, so ti posegi dokaj pogosti tudi pri starejših ljudeh. Nos postaja z leti daljši, bolj koščen, konica nosu pa se postopno poveša. Pogoste so tudi poškodbe nosu, ki lahko zapustijo trajne neugodne posledice in bistveno spremenijo obliko nosu." Gre v teh primerih za zahtevne operacije in kakšne metode so pri tem kirurgu na voljo? „Kirurgi radi poudarjamo, da ni lahkih kirurških posegov in da vsaka operacija predstavlja poseg v človeško telo, ki zapušča trajne posledice. Seveda J ) Foto: zasebni arhiv si vsi želimo pozitivnih trajnih posledic. Vsak kirurški poseg mora biti izveden v skladu z medicinsko doktrino, v primernih prostorih, opraviti pa ga mora ustrezno izobražen strokovnjak. To je dobra garancija za čim manj zapletov in ugoden končni rezultat. Estetske korekcije nosu lahko opravimo v lokalni anesteziji, vendar jih praviloma izvajamo v splošni narkozi. Poseg traja v povprečju 1,5 do 2 uri. Največkrat odstranjujemo izboklino na hrbtišču nosu, ga skrajšujemo in spreminjamo obliko konice nosu. Kirurgom so na razpolago številne metode, ki se praktično vsakodnevno dopolnjujejo in spreminjajo. V osnovi pa govorimo o zaprtih in odprtih korekcijah nosu. Pri zaprti korekciji naredimo kirurške reze v notranjosti nosnic in preko njih odstranjujemo in spreminjamo obliko kostnega in hrustančnega ogrodja nosu. Pri odprti korekciji pa kožo nosu dvignemo in si tako prikažemo ogrodje nosu, ki ga pod kontrolo očesa nato spreminjamo. Odprto praviloma opravimo sekundarne korekcije, torej korekcije nosu po že predhodno opravljenem posegu. V zadnjih letih postajajo vse bolj popularne korekcije nosu s polnili in botoxom. Na ta način lahko opravimo manjše korekcije nosu, kot je na primer poravnanje hrbtišča nosu pri sedlastem nosu ali nosu z manjšo grbo. Seveda so takšne korekcije učinkovite le nekaj mesecev in jih je treba ponavljati. Njihova velika prednost je, da ne zahtevajo praktično nobene rehabilitacije in je že takoj po opravljenem posegu mogoča normalna aktivnost. Po operativnih posegih, zlasti po popolni korekciji nosu, je običajno potrebna 7-10-dnevna rehabilitacija. V nosnico vstavimo za 2-3 dni tampona, zato je v tem obdobju dihanje mogoče le skozi usta. Zunanjost nosu je imobilizirana z aluminijasto ali plastično ploščo, ki ostane običajno nameščena 5-7 dni. Praviloma se prve dni po operaciji pojavijo otekline in podplutbe predelov okoli oči, ki nato spontano izginejo v 7-10 dneh. Koža nosu je na otip 2-3 mesece manj občutljiva, v tem času dobi nos tudi dokončno obliko." Kako pogoste pa so operacije iz čisto zdravstvenih razlogov in kaj kirurga vodi v teh primerih (lepota, zdravje)? Kdaj so te potrebne, če odmislimo operacije zaradi poškodb oz. nesreč? „Operacije nosu iz zdravstvenih razlogov so pogoste. Razen pri zlomih nosnih kosti in drugih poškodbah nosu gre praviloma za posege v nosnih votlinah. Najpogostejši vzrok je oteženo dihanje zaradi ukrivljenega nosnega pretina, ozkih nosnih hodnikov in polipov v nosnih hodnikih. V Sloveniji opravljajo tovrstne posege otorinolaringologi. Pri posegih zaradi ukrivljenega nosnega pretina se praviloma izboljša tudi zunanja oblika nosu, torej izvršimo istočasno funkcionalno in estetsko operacijo nosu. Koža nosu je izrazito izpostavljena tudi zunanjim vplivom, zato na njej, še zlasti zaradi vpliva sončnih žarkov, nastajajo številne spremembe, tudi rakaste, ki zahtevajo kirurško zdravljenje. Po takih posegih je pogosto potrebna rekonstrukcija kožnih vrzeli, bodisi s prostimi kožnimi presadki ali kožnimi režnji. Predvsem pri rakastih spremembah kože nosu je najpomembneje, da spremembo odstranimo v celoti in po principih onkološke kirurgije. Se pa pri rekonstrukciji kožnih vrzeli trudimo za vsakega posameznika izbrati najprimernejši način rekonstrukcije, ki bo čim manj prizadel estetiko nosu." MG Lahko tudi pri lepotnih korekcijah nosu govorimo o „modnih" trendih? „Tudi pri korekcijah nosu se pojavijo posamezniki, ki želijo imeti nos enak ali čim bolj podoben nosu kakšne znane osebe. Starejši prinesejo fotografije iz mladosti. V modi so tudi računalniške simulacije korekcij in oblike nosu po izvršitvi planiranega posega. Seveda je z ustreznim računalniškim programom enostavno narediti tudi manj kot milimeter velike spremembe posameznega dela, vendar so razmere na operacijski mizi praviloma drugačne in precej bolj zahtevne. Na končni rezultat pa vplivajo še številni dejavniki v času celjenja ran in rehabilitacije. Končni rezultat je lahko precej drugačen, kot je bilo prikazano in v takšnih primerih pride zelo hitro do razočaranj in tudi neprijetnih nesporazumov. Iz svojih izkušenj lahko trdim, da so Slovenke in Slovenci v svojih željah dokaj realni in redki so tisti, ki želijo nenavadne ali težko izvedljive korekcije. Večina želi primerno velikost nosu glede na proporce ostalih delov obraza in ravno hrbtišče nosu. Seveda pa je pojem idealne oblike nosu, tako kot pri večini estetskih idealov, precej odvisen od družbenega okolja." Foto: zasebni arhiv tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 3 Dr. matematike Kristijan Cafuta „Razvojna področja matematike so zgodbe, ki se nikoli ne končajo ..." Dr. Kristijan Cafuta poučuje matematiko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Diplomiral je na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Vsote hermitskih kvadratov nekomutativnih polinomov. Že v mladosti je kazal nadarjenost za matematiko, veselila ga je tudi kemija, videl se je tudi v fiziki. V osnovni šoli se je dvakrat vpisal med najboljše v državi v matematiki in kemiji, v matematiki je bil pod mentorstvom Jelke Svenšek državni prvak, v kemiji pa pod mentorstvom Anice Petrovič zasedel drugo mesto v državi. V gimnaziji je bil pod mentorstvom Borisa Zmazka državni prvak iz kemije. Vpisan je v knjigo zlatih odličnjakov OŠ Ljudski vrt, v srednji šoli in na fakulteti je bil Zoisov štipendist, državi je hvaležen, da mu je posredno omogočila izobrazbo, ki jo ima sedaj. Ze v osnovni šoli se je videlo, kam se bo usmeril, katera področja bodo njegova življenjska in karierna opredelitev. Kot otrok je vedno govoril, da bo avtomehanik, morda tudi zaradi tega, ker je bil oče avtomehanik. V gimnaziji je bila matematika še vedno prvo veselje, tudi po zaslugi razrednika Stanislava Šenvetra, še vedno pa je tudi tlela želja po ostalih naravoslovnih predmetih, fiziki, kemiji. V prvem letniku gimnazije se je začel tudi glasbeno udejstvovati, postal je stalni član zasedbe Hudobni volk. „Bolj kot matematika in ostali predmeti me je v srednji šoli zaznamovala glasbena skupina," se srednješolskih let spominja Kristijan Cafuta. Tudi v začetnem obdobju študija je v podzavesti še vedno tlela želja po kemiji. V tretjem letniku študija matematike je začel razmišljati o tem, kaj bo dejansko počel v službi, ko bo končal študij matematike. „Vpisal sem vzporedni študij farmacije, ne kemije, ker sem se spet spraševal, kaj bom počel kot teoretični kemik. Farmacija se je ponujala kot uporaba kemije v praksi. Na farmaciji sem obiskoval samo laboratorijske vaje, ki so bile zelo zanimive, zraven pa sem še vedno redno študiral matematiko. Kmalu sem uvidel, da bo matematika ne glede na vse ostala moja življenjska opredelitev. Zadnji Skupina Hudobni volk še ni rekla zadnje besede Skupina Hudobni volk je nastala pred 23 leti. Njeni stalni člani so Kristijan Cafuta, Aleš Kotar in Mihael Toš. Vokalisti pa so se izmenjevali: Brane Pirš, Karmen Zinrajh, Bojana Glatz in Simona Pučko. Prvi večji uspeh je dosegla leta 1994, ko se je z avtorsko glasbo pojavila v filmu Radio.doc. V letu 1996 je na zgoščenki Naprej objavila prva dva posnetka. V tem letu je tudi začela sodelovati s prvo pevko Karmen Zinrajh. S pevko Bojano Glatz je leta 1998 izdala album Faušija ubija?! Za uspešnico Želja strasti so posneli videospot. V tem in naslednjem letu je skupina imela več koncertov, nastopila pa je tudi na festivalih Rock Otočec in na Lentu. S pevko Simono Pučko so leta 2000 posneli videospot za uspešnico Krila. Videoprojekt Visoki čas so izdali leta 2008. V letu partnerstva Ptuja v projektu EPK 2012, v katerem je skupina praznovala tudi 20-letnico uspešnega delovanja, so pripravili koncert na gradu Turnišče in izdali dokumentarni video. Kot je te dni povedal Kristijan Cafuta, skupina še ni rekla zadnje besede. I Dr. Kristijan Cafuta o matematiki: Ljudje se največkrat ne zavedajo, da matematika ni le preračunavanje površine kopalnice ali računanje popusta v trgovini. Recimo, pri avtopilotu v letalu verjetno ne pomislimo, koliko zapletenih algoritmov je v resnici potrebnih za varen let. Po drugi strani pa v vsakdanjem življenju pride prav že čisto elementarna matematika - verjetno se marsikdo ne zaveda, da je pri uveljavljanju pravice do olajšave za vzdrževane družinske člane lahko pri dohodnini več sto evrov razlike glede na to, kako si to partnerja po mesecih razdelita in da največkrat ni optimalno, da v primeru dveh otrok vsak od partnerjev uveljavlja po enega celo leto. / Foto: Črtomir Goznik Dr. Kristijan Cafuta: „Znanje je nagrajeno z notranjim zadovoljstvom." dve leti pred diplomo na Fakulteti za matematiko in fiziko sem začel delati tudi kot demonstrator, vodil vaje na Biotehnični fakulteti, Fakulteti za elektrotehniko, kjer sem se po diplomi tudi zaposlil." „Tudi James Bond in nogomet sta lahko matematika." Študentom skuša biti kar najbolj blizu, z njimi ima dober odnos, imajo ga radi, tako vsaj izhaja iz njihovih anket. Tudi kakšno torto, čaj in sladoled so mu že pripravili v predavalnici. „Znanje mora biti, tu človek ne more odstopati. Trudim se, da so predavanja zanimiva. Včasih je rešitev matematičnega problema dobesedno James Bond, ob nogometnih prvenstvih pa nas po navadi zanima, koliko enakostranih petkotnikov in šetkotnikov je potrebno za izdelavo nogometne žoge. Tudi pri predstavljanju določene tematike skušam biti čim bolj razumljiv, da bi pri obvladovanju snovi študenti imeli čim manj težav. Sicer pa morajo v vsak problem najprej sami ugrizniti, sami razmisliti, ni potrebno, da takoj poiščejo pomoč, ko jim ne gre, tudi ni najbolj dobro. Če pa resnično ne gre, je usmeritev tista, ki po navadi pripelje do rešitve. Na ta način se edino lahko nekaj naučijo in si snov tudi zapomnijo. Nikakor pa ne s takojšnjimi rešitvami." Osebno je dr. Kristijan Cafuta zadovoljen s svojim poklicem, še vedno mu predstavlja veliko zadovoljstvo, tako delo s študenti kot raziskovalno delo. Znanje je v prvi vrsti nagrajeno z notranjim zadovoljstvom, poudari. Ze v času dodiplomskega študija je začel uspešno prenašati uporabo matematike v prakso. Bil je ustanovitelj društva za informatizacijo izobraževanja Abak, aktivno je sodeloval pri razvoju dveh različnih študijskih informacijskih sistemov, na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za državne in evropske študije, s Samom M. Strelcem in različnimi slovenskimi gledališči pa pri informatizaciji gledališkega ustvarjanja oz. pripravi statističnih poročil v slovenskih gledališčih. Sodeloval je tudi z Uradnim listom RS, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za javno upravo pri izgradnji spletnega informacijskega sistema za javna naročila. Ne nazadnje je pomagal tudi pri pripravi letnih poročil o javnih naročilih v RS. Bogat raziskovalni opus Tudi raziskovalni opus je zelo širok. V Laboratoriju za uporabno matematiko in statistiko Fakultete za elektrotehniko so raziskovali hidrodinamične lastnosti plovil za družbo Seaway, kako cenovno zelo drage teste s prototipi jadrnic v naravi nadomestiti z matematičnimi OBIT Foto: Zasebni arhiv Skupina Hudobni volk simulacijami. Projekt športnega semaforja s Kickboxing zvezo Slovenije je pokazal, da so Ptujčani vpeti povsod; sodeloval je tudi Ptujčan Vladimir Sitar. V projektu eFighting je prišlo do razvoja vadbenih naprav za fitnese, ki jih uspešno uporabljajo že v številnih fitnes centrih v tujini, v Sloveniji trenutno le še v Škofji Loki. Gre za napravo, ki ima velik potencial in pri kateri dela celo telo. Vadba poteka v boksarskih rokavicah pred napravo: vaditelj spremlja, kje in kdaj zasveti kakšna lučka, v katero nato čim hitreje udari z roko oz. nogo. Na takšni napravi lahko vadijo prav vsi, mladi, starejši, bolje ali slabše kondicijsko pripravljeni oz. tudi vrhunski športniki. Na Institutu Jožef Štefan pa dr. Kristijan Cafuta sodeluje na projektu Metode algebre in funkcionalne analize v teoriji in praksi finančne matematike, kjer se želijo spoznanja uporabiti za izdelavo izboljšanih modelov vrednotenja izvedenih finančnih inštrumentov, npr. večnaložbenih opcij. Na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko sodeluje na programu Algebra v teoriji operatorjev in finančna matematika, kamor spada področje njegove doktorske disertacije, kjer se je ukvarjal s polinomi v spremenljivkah, pri katerih je vrstni red množenja pomemben in med drugim pokazal, kako lahko poiščemo globalni minimum takega polinoma in hkrati določimo pripadajoče optimalne točke. Obravnavana tema ima uporabo recimo na področju kontrolnih sistemov, optimizacije in v kvantni fiziki. Razvit je bil tudi prosto dostopen odprtokodni Matlab paket NCSOStools, v tem trenutku edini Matlab paket za delo z omenjenimi polinomi. „Razvojna področja matematike so zgodbe, ki se nikoli ne končajo. Rešiti bi želel čim več matematičnih problemov. Tudi v glasbi še nisem rekel zadnje besede. Tudi to je ljubezen, ki traja že iz srednješolskih let in se ne bo nikoli končala. Igram bas kitaro. Slej kot prej se bo skupina Hudobni volk vrnila in še kaj naredila," pa je o svojih načrtih povedal dr. Kristijan Cafuta, ki z družino živi v Dražencih v občini Hajdina. MG 4 tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 Primož Kelenc, štajerski frajtonar »Ne vem, kaj bi bilo brez harmonike ...« Primož Kelenc je doma s Formina, prihaja iz znane družine Kelenc, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, z družino, z ženo in tremi otroki živi na Spodnji Hajdini. Sebe opiše kot zelo energičnega človeka, ki ni zadovoljen z eno službo, eno dejavnostjo. Velik poudarek pa Kelenčevi dajejo tudi zdravi hrani, zdravemu življenju in zdravemu razmišljanju. Primož je nenehno v pogonu, ob vsem, kar dela, kar ga angažira, trenutno piše še diplomsko nalogo, s katero bo zaključil študij agronomije. Pisanje je v zaključni fazi, tema pa je iz predelave zelenjave. Z njo želi dokazati, da so predelovalci zelenjave pogosto žrtev marketinških prijemov trgovcev, ki skušajo pridelovalcem oz. predelovalcem na vsak način znižati cene, četudi ti delajo po črki zakona in ni nič narobe z njihovo predelano zelenjavo. Tudi na njihovi zelenjadarski kmetiji, kjer so že predelovali, rezali solato, prali in vakuumsko pakirali, so se soočili s tovrstnimi problemi. „Kmetje smo bolj ali manj prepuščeni sami sebi, zato se moramo boriti sami zase." Kelenčeva družina zelenjavo prideluje na 25 ha, z ženo Moniko pa se Primož podaja na novo pot, zanima ju namreč ekološko kmetijstvo oz. bolj natančno biodinamika. Na njeni domačiji v Stojncih, ki obsega okrog 4 ha obdelovalnih površin, želita ekološko kmetovati. Življenje Primoža Kelenca pa je v precejšnji meri zaznamovala tudi harmonika. Ta se je pojavila, ko je obiskoval 3. razred OŠ v Gorišnici. Na šolo je takrat prišel učitelj harmonike. V njegovem razredu se jih je osem odločilo za igranje harmonike. Tudi sam je želel igrati harmoniko, svojo željo je izrazil domačim, ki pa niso nič vprašali, kakšno harmoniko si želi igrati, izbrali so frajtonarico. „Sedem sošolcev je šlo h klavirski harmoniki, na koncu nobeden ni igral več kot eno leto, jaz pa sem ostal na frajtonarici do danes. Moj prvi učitelj je bil Tine Lesjak na Ptuju, ko je začel na Ptuju tudi učiti. Začelo pa se je leta 1991. Igral sem tudi v njegovem harmonikarskem orkestru, ki je bil tiste čase nekaj posebnega, prava atrakcija, saj smo v njem igrali od čisto majhnih do odraslih. Po dveh letih so se najine poti razšle. Leta 1993 smo nastopili na Alpskem večeru na Bledu, ki je bil v tistem času vrhunec glasbenih prireditev, kot je danes Noč Modrijanov. Še vedno pa trdim, da je bil Tine Lesjak izjemen motivator; če ne bi začel pri njem igrati, je vprašanje, ali bi še danes igral. Eno leto sem se nato lovil, dokler se nisem srečal z izdelovalcem harmonik Zlatkom Mundo. Z njim sva šla skozi glasbeno teorijo na frajtonarici, spoznal sem note, Foto: Črtomir Goznik Primož Kelenc podrobneje tudi harmoniko. Še vedno pa vsega skupaj nisem jemal najbolj resno, čeprav si danes igranja ne morem predstavljati brez vse teorije. Po dobrem letu sem si znova zaželel spremembe. Preko Francija Zemeta, ki je bil očetov zelo dober prijatelj, sem prišel do Braneta Klavžarja. Težko ga je bilo prepričati, da bi kogarkoli vzel pod svoje okrilje. Zeme mu je popihnil na dušo, da me naj le vzame, potem pa bo že videl. Branko danes velikokrat reče: 'Poleg Primoža pa sem se jaz največ naučil.' Najine vaje niso bile čisto tipične, poudarek je bil na improvizaciji, na spoznavanju instrumenta, da se znaš prilagoditi vsaki situaciji, ne glede na to, kaj se zgodi. Dejansko se na tak način tudi največ naučiš. To je prava pot, ki jo danes osebno pogrešam pri odnosu učitelj-učenec," se svojih harmonikarskih začetkov in poti spominja Primož Kelenc. „S harmoniko je vedno veselo ..." Od nedavnega je Primož Kelenc tudi predsednik KD Valentina Žumra Hajdoše, ne samo prvi človek Štajerske frajtonarice. Ni bil samo prvi zmagovalec Štajerske frajtonarice, bil je tudi eden izmed redkih s Ptujskega in širše, ki je tako uspešno nastopal na Zlati harmoniki Ljubečne, leta 1998 in leta 1999 je bil absolutni prvak Ljubečne. Primož Kelenc si življenja brez harmonike ne zna predstavljati. „Ne vem, kaj bi bilo brez harmonike," pravi. Glasba ima v njihovem domu posebno mesto, žena je prof. glasbe, tudi sin Dion je frajtonarico začel igrati pred enim letom. Pri Štajerskih frajtonarjih sam igra že 12 let, po triletnem premoru se je lani maja znova vrnil, ker ko enkrat igraš, vselej igraš, pogrešaš druženja z glasbeniki, prijatelji, skupne trenutke veselja. To je skupina oz. fantje, ki so „zrasli v njegovi glasbeni šoli", ki so bili z njim praktično od vsega začetka in jim je bil prvi oz. drugi učitelj, ki so ves čas igrali pod njegovim vodstvom. Sandi Zajc, Silvo Roškar in Primož Kelenc so tri imena, ki so različne generacije Štajerska frajtonarica 2016 KD Valentina Žumra Hajdoše je tudi letos razpisalo nagradno revijo Štajerska frajtonarica, ki bo že 16. po vrsti in vse od začetka poteka kot del vsakoletnega praznovanja praznika občine Hajdina. Letošnja, ki bo 6. novembra, v šotoru pri PSC Hajdina, bo potekala pod taktirko novega predsednica KD Valentina Žumra Primoža Kelenca, aktivnega Štajerskega frajtonarja in tudi prvega zmagovalca nagradne revije Štajerska frajtonarica. Kot je povedal Primož Kelenc, Štajerska frajtonarica letos začenja novo pot. Potekala bo v dveh kategorijah, v prvi bodo lahko tekmovali harmonikarji do 15. leta starosti, v drugi pa od 15 let naprej. V drugem krogu bodo morali tekmovalci obvezno zaigrati Slakovo melodijo po lastnem izboru. Izmed vseh tekmovalcev bodo na podlagi zaigrane Slakove melodije izbrali absolutnega zmagovalca 16. Štajerske frajtonarice. Tekmovalce bo ocenjevala komisija v sestavi: Brane Klavžar, Primož Kelenc, Siniša Čeh in Tomaž Vidovič. Ocenjevalni kriteriji pa so: muzikalnost, ritem, tehnična izvedba in izbor skladbe ter nastop. frajtonarjev povezovala v en „veliki" orkester. Ob treh skupinah frajtonarjev se trudijo sestaviti še četrto, z malimi harmonikarji, sedem-, osem-, devet-, desetletniki. Imajo tudi novi orkester, orkester seniorjev, ki ga Primož imenuje orkester druga priložnost, saj v njem igrajo tisti, ki kot otroci niso imeli možnosti, da bi igrali, imajo pa veliko veselje. Harmonika je obnorela Slovence, tudi zato, ker je v družbi s harmoniko vedno veselo. Ko je bil Primož Kelenc še majhen oz. je komaj začel igrati na frajtonarici, so njega in druge, ki so se odločili za harmoniko, imeli še za Foto: Črtormi Goznik S Štajerskimi frajtonarji na ptujskem srečanju zamejcev in Slovencev po svetu Dobrodošli doma kmetavzarje, narodno-zabavno glasbo pa za govejo muziko. „Zdaj pa je prišla generacija Slovencev, poprej smo bili še generacija Jugoslovanov, ki je vzela narodno-zabavno glasbo za svojo. Danes na veselicah vidimo pretežno mlade, to je spodbudno, čeprav ob poplavi ansamblov pogosto trpi kakovost glasbe. Tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, bi morali veliko bolj skrbeti za kakovost izvajanja glasbe. Če tisti, ki je trenutna glasbena špica, ne poskrbi, da bi se ohranjala pristna narodno-zabavna glasba, lahko nastane nepopravljiva škoda, ki si je tisti, ki smo s srcem v narodno-zabavni glasbi, ne želimo," ugotavlja Primož Kelenc in doda, da dilem ni, kar zadeva frajtonarico in klavirsko harmoniko. Frajtonarica je „Slakova", klavirka pa „Avsenikova". Harmonika ima danes vedno več privržencev zaradi vedno večje popularnosti narodno-zabavne glasbe in tudi zaradi vse pogostejšega preigravanja moderne glasbe z njo. Danes je modno igrati harmoniko. Poučujejo jo v nižji in srednji šoli ter na Akademiji za glasbo. Frajtonarica je na svojem vrhuncu, radi povedo njeni ljubitelji in privrženci. Del rednega glasbenega izobraževanja pa je za razliko od klavirske harmonike, ki je del tovrstnega izobraževanja že od nekdaj, diatonična harmonika kot ljudski instrument postala šele pred 12 leti, s tem so ji tudi vrnili ugled. MG tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 5 Dvajset let Rotary kluba Pomanjkanje etike vodi v katastrofe Ptujski Rotary klub je star 20 let. Trenutno ima 22 članov, v dvajsetletnem delovanju se je izmenjalo že 21 predsednikov. Prvi je bil Sergej Pavličev, ki je danes častni član Rotary kluba Ptuj, trenutni predsednik je Miroslav Luci, ki je kot takratni župan MO Ptuj v letu 1995 v imenu mesta tudi pozdravil ustanovitev Rotary kluba Ptuj, kot sedmega tovrstnega kluba v Sloveniji, v katerega se je tudi sam včlanil. Slovesnost ob jubileju so ptujski rotarijci pripravili 17. oktobra v refektoriju ptujskega minoritskega samostana. Jubilejne slovesnosti so se med drugim udeležili guverner distrikta 1912 Martin Šinigoj, Rotary koordinator PGD distrikta 1910, pooblaščenec za ustanovitev Rotary kluba Ptuj in veliki prijatelj ptujskih rotarijcev Günter Ertler, Edi Stropnik, drugi ptujski guverner slovenskega distrikta 1912, prvi je bil ptujski rojak dr. Stanislav Ojnik, predstavniki Rotary klubov iz Slovenije, kobotrskega kluba Ljubljana, botrskega kluba Feldbach, ki je ob ustanovitvi Rotary kluba Ptuj nudil vso logistično, moralno in finančno podporo ter pomoč pri njegovem delovanju, partnerskega kluba Freilassing laufen in ptujski župan Miran Senear. Foto: Črtomir Goznik Predsednik Rotary kluba Ptuj Miroslav Luci in guverner distrikta 1912 Martin Sinigoj z ženama: „Rotarijci ustvarjamo pozitivno okolje za spodbujanje razumevanja in tolerance do drugače mislečih, s tem pa tudi večjega miru med ljudmi in narodi sveta." Foto: Črtomir Goznik Ptujski rotarijci so mestu ob svoji obletnici darovali rotarijsko uro, ki bo po besedah guvernerja distrikta 1912 Martina Šinigoja simbolni skrbnik in promotor rotarijskih vrednot in optimizma. Iz zgodovine rotarijstva Rotarijsko gibanje se je začelo leta 1905 pod vodstvom poslovneža Paula Harissa, ki je skupaj s prijatelji verjel, da se v vsaki družbi najdejo ljudje, ki verjamejo v moralo, ki verjamejo v to, da so na lopovski način pridobljene koristi kratkega veka. Prvi Rotary klub v Evropi pa je bil ustanovljen leta 1911 v Dublinu na Irskem. Danes rotarijci delujejo v vseh deželah sveta, skupaj jih je več kot 1,2 milijona. Rotary International je največja mednarodna, multikul-turna in nestrankarska organizacija na svetu. Prvi Rotary klub v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1930 v Mariboru. Ptujske rotarijce izjemno veseli, da sta bila člana tega kluba na Ptuju rojeni politik in odposlanec na Dunaju Miroslav Ploj ter Franc Novak, uspešen podjetnik in velik humanist, ki je v svoji tekstilni tovarni v Majšperku ustanovil tudi zdravniško ambulanto in priložnostno bolnišnico. Zelo pomembno leto za slovenske rotarijce pa je leto 2011, ko je bil ustanovljen slovenski distrikt 2012. Tako so rotarijci na Slovenskem postali sami odgovorni za iniciativnost in humanitarno dejavnost, poudarja predsednik Rotary kluba Ptuj Miroslav Luci. V distriktu 1912 se rotarijstvo ponovno krepi. V 45 Rotary klubih v Sloveniji trenutno deluje okrog 1000 članov, ob tem pa se razvija še rod mladih rotarak-tovcev in interakatovcev, skupaj 400, ki so organizirani v 17 Rotaract in 6 Interact klubih. Rotaract Ptuj je bil ustanovljen v letih 2013/2014. „Redko katera skupnost obstaja tako dolgo kot rotarijska. To pomeni, da je nastala na trdnih, častitljivih temeljih, dobri organiziranosti in vsakemu obdobju primernih vsebinskih opredelitvah. Za vzdrževanje članstva in primerne programe mladih skrbita danes podmladka Rotaract in Interact. Rotarijci so danes prepoznavni po vsem svetu po druženju, prijateljevanju, svetovni povezanosti in ob tem nesebični pomoči potrebnim, iskanju stikov s tistimi, ki so pomoči potrebni, in tistimi, ki so pripravljeni pomagati. Po tem se razlikujemo od drugih humanitarnih organizacij. Letos se v mednarodnem projektu skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo in OZN končuje zelo zahteven projekt Polio Plus - popolna precepljenost otrok Afrike proti poliomielitisu. Nadaljevali ga bomo v južnem delu Azije, kjer pa so največja težava predsodki pred vakcinacijo. Danes se večkrat sprašujem, kot verjetno tudi drugi rotarijci, kaj nas je pripeljalo v vrste rotarijcev. Vsi smo se že prej vključevali v socialno humanitarno delo, vsak na svoj način in vsak s svojim večjim ali manjšim uspehom. Šele po vstopu v klub prijateljev in častilcev visokih moralnih vrednot, integritete, dobrodelnosti, samobitnosti in voditeljstva, ki so osnovne rotarijske vrednoti, smo lahko vsak na svoj način in skupaj začutili naš socialni kapital in pomen povezovanja, s katerim dosegamo sinergijske učinke, ki jih sami nikoli ne bi zmogli. Rotary namreč utrjuje in razvija človeški značaj in spodbuja Martin Šinigoj, guverner distrikta 1912: „Biti rotarijec je privilegij in hkrati odgovornost. Odgovornost do sebe, družine, družbenega okolja in do lastne organizacije. V našem organizmu je gensko vgrajena končnost našega življenja. Duhovnost človeka pa je nad tem. Prenaša se od človeka na človeka, iz generacije na generacijo. Posamezni člani Rotary kluba Ptuj so s svojo aktivnostjo presegali meje delovanja kluba. Pomagali so ustvarjati distrik-tni in mednarodni nivo naše organiziranosti in prepoznavnosti." Foto: Črtomir Goznik Slovesnosti ob 20-letnici Rotary kluba Ptuj so se udeležili številni gostje. Med njimi tudi Günter Ertler iz botrskega kluba Feldbach, ki je ptujskemu klubu nudil vso podporo ob njegovi ustanovitvi. najboljše v ljudeh. Uči jih etike, humanosti, kulturne zavednosti, ljudskih veščin in spodbuja željo ter sposobnost pomagati drugim in s tem bogatiti nas same. Rotarijci ustvarjajo pozitivno okolje Rotarijci ustvarjamo pozitivno okolje za spodbujanje razumevanja in tolerance do drugače mislečih, s tem pa tudi večjega miru med ljudmi in narodi sveta. Pomanjkanje teh vrednot je vidno danes, Foto: Črtomir Goznik Harmonikarski orkester Glasbene slovesnost ob 20-letnici delovanja šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Marjete Babič je olepšal Rotary kluba Ptuj. Nastopili so tudi člani društva Sožitje iz VDC. ko se srečujemo z eno največjih humanitarnih in socialnih katastrof na svetu - migracijami. Več milijonov ljudi Bližnjega vzhoda in Afrike, tudi otrok in žena, išče miren kraj za preživetje in novo ognjišče svojega, vsaj začasnega doma. Njihovo premoženje in domove je uničila vojna, ki so jo sprožila ideološka nasprotja, predvsem pa pomanjkanje upoštevanja vsaj osnovnih rotarijskih načel in vrednot," je na slovesnosti ob 20-letnici Rotary kluba Ptuj posebej izpostavil predsednik Miroslav Luci. V 20-letnem delovanju so ptujski rotarijci izvedli nekaj deset socialnih in drugih projektov, s katerimi so pomagali ublažiti socialne in druge stiske ljudi, pomagali pa so tudi mladim nadarjenim otrokom. Stalnica v njihovem delovanju pa je podpora delovanju društvu Sožitje na Ptuju. Občutljivost za takšne ali drugačne potrebe ljudi v ožjem in širšem jih bo vodila tudi v prihodnje. Na letošnji jubilej pa jih bo tako kot Ptujčane in obiskovalce mesta spominjala rotarijska ura na stavbi MG Ptuj v Murkovi, ki je po besedah sedanjega predsednika Rotary kluba Ptuj Miroslava Lucija: „Dokaz, da smo tu in da gremo kot ura." MG 4 tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 Danijel Milošič, športnik in glasbenik na invalidskem vozičku »Prilagojeno vozilo - odskočna deska moje samostojne prihodnosti ...« Danijel Milošič je star 23 let, rodil se je na Ptuju, doma je v Gradišču pri Cirkulanah, kjer živi v rejniški družini, v kateri se zelo dobro počuti. Mami Mariji in očetu Jožetu je zelo hvaležen za vso pomoč in ljubezen, ki mu jo izkazujeta. Pred odhodom v Kamnik je živel v rejniški družini v Lukovici, kjer pa se mu ni najbolje godilo. Ko je družina šla na morje, so klicali na Ptuj, ker je bil tu rojen, da naj mu za čas odsotnosti uredijo varstvo pri eni od rejniških družin na Ptujskem. »Uspelo mi bo le z vašo pomočjo. Hvala vam!« Kot po naključju se je takrat na CSD Ptuj mudila Marija, kjer so jo nagovorili, da bi za tri tedne sprejela Danijela. Povedali so ji, da je invalid, do takrat se z invalidnostjo še ni srečala, a je želela pomagati in tudi sama spoznati problematiko invalidnih oseb. Skupaj s socialno delavko sta šli ponj, a se po treh tednih ni želel več vrniti. Tako lepo mu je bilo v Halozah v novi družini. Na koncu mu je uspelo, vrnil se je in zaživel tako, kot si je vedno želel, obkrožen s pozornostjo in ljubeznijo. Z rejništvom se Marija ukvarja že od leta 1993. Trenutno je mama trem otrokom. „Če ne bi imela otrok, bi bila v življenju za marsikaj prikrajšana. Doživela sem veliko stresa, a veliko več lepih trenutkov. Ti otroci me bogatijo, so moji," je povedala mama Marija, ki svojih otrok ni imela, svoje srce sta z možem podarila otrokom, ki so bili oz. bi bili za marsikaj prikrajšani, če ne bi dobili druge priložnosti. Danijel je na vozičku že od rojstva zaradi ohromelosti spodnjega dela telesa. Pravih podatkov o tem, zakaj je invalid, nima, naj pa bi bila njegova invalidnost posledica spleta nesrečnih okoliščin pri porodu. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Kamniku, pridobil si je poklic elektrotehnika oz. računalniškega tehnika. Kljub temu mu še do danes ni uspelo dobiti zaposlitve, četudi je napisal več vlog, na nobeno ni prejel niti odgovora. Skupaj je bil v Kamniku 16 let in pol. Njegova največja želja je, da bi postal mobilen, ker bi si s tem izboljšal možnosti za zaposlitev, postal pa bi tudi bolj samostojen. Sedaj ga morajo prevažati domači. Potreboval bi prilagojen avtomobil, v katerega bi lahko spravil oba invalidska vozička. Vozniški izpit ima, in sicer za prilagojeno vozilo avtomatik. Danijel je tudi navdušen športnik, trenira košarko na vozičku, občasno se vključuje tudi v priprave slovenske reprezentance kot mladi perspektivni košarkar, in atletiko. Je član društva paraplegikov Podravja in društva za šport invalidov Most Ptuj, ki je lani tudi začelo akcijo zbiranja sredstev za nakup osebnega avtomobila zanj. Junija letos je začel z zaposlitveno rehabilitacijo v Centru za poklicno rehabilitacijo Univerzitenega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča, ki ima enoto tudi na Ptuju, v Arbeiterjevi ulici 6. Danijel pravi, da je prilagojeno vozilo, odskočna deska njegove prihodnosti. „Želim nagovoriti čim več ljudi, da bi mi pomagali uresničiti mojo največjo željo, nakup avtomobila, da bi lahko nekoč samostojno zaživel. Ze vnaprej hvala sem, ki mi bodo pomagali, hvala staršem, ki mi pri mojih načrtih, v vseh prostočasnih aktivnostih nesebično stojijo ob strani, kot tudi društvu Most Ptuj in Društvu paraplegikov Podravja," je že vnaprej hvaležen Daniel, ki tudi uživa v naravi, na prostem in v igri z domačim psom ter s harmoniko. Zbrati bi morali okrog osem tisoč evrov Delovna terapevtka na URI Soča - Centra za poklicno rehabilitacijo Maribor Simona Vogrinc je povedala, da je Daniel zaradi oviranosti pri prevozu začel zaposlitveno rehabilitacijo. Usposabljal se je v kabinetih, da bi pridobil določena znanja, ki so potrebna za vključitev na trg dela. To je trajalo tri mesece. Problem pri vključitvi pa je mobilnost. Dolgoročni cilj poklicne rehabilitacije je najti ustrezno zaposlitev. Zato so se tudi odločili skupaj z Danijelom, njegovimi starši, društvom Most in Društvom paraplegikov Podravja, da bi potrebna sredstva za nakup prilagojenega vozila, ki mora biti zadosti velik za dva vozička, zbrali s humanitarnimi prispevki. Zbrati bi morali okrog osem tisoč evrov. Zelijo, da Daniel dobi varen avtomobil. Nekaj denarja pa bo potrebnega še za zavarovanje avtomobila, tudi za pokrivanje stroškov tehničnih pregledov, pa tudi za samo preureditev avtomobila, ki jo sicer v 80 odstotkih pokriva država, a bo kljub temu znašala okrog 400 evrov, saj stane takšna prilagoditev tudi do 2.000 evrov. Status paraplegika je Danijel pridobil šele lani, bolj ali manj pa je odvisen od socialne pomoči, ki znaša dobrih 269 evrov mesečno. V društvu za šport invalidov Most Ptuj, vodi ga Silva Razlag, so Danijela Milošiča spoznali septembra lani. Najprej so mu želeli pomagati pri nabavi športnega vozička, ker ga je pridobil pri Društvu paraplegikov Podravje, a sedaj so vse sile usmerili v humanitarno akcijo za nakup prilagojenega vozila. Osebni avtomobil so za Danijela noge. Ze do Ptuja je iz Gradišč težko priti, kaj šele kam drugam. Društvo Most ga je tudi vključilo v predstavitve športov za invalide, ki jih izvaja po osnovnih in srednjih šolah ter v drugih okoljih z namenom ozaveščanja širše javnosti, predvsem pa mladih, da se lahko s športom ukvarjajo tudi invalidne osebe. „Vsaka stvar, ki je vezana na oddaljeno lokacijo, je za Danijela problem, če ga starši ne morejo peljati. Vemo pa, kako je z javnimi prevoznimi sredstvi, ki niso prilagojena za invalidske vozičke. Vsa sreča, da je Danijel opravil vozniški izpit, čeprav za to, da bi ga opravil, v začetku ni bil najbolj navdušen, a so ga domači uspeli prepričati. Čaka ga še preizkus varne vožnje, ki ga mora opraviti do junija leta 2016," je še obrazložila Silva Razlag. Danijel ni samo športnik, je tudi nadarjen harmonikar „Ko sem bil v Kamniku, so izvedeli, da sem nadarjen za glasbo in igranje harmonike. Začeli so me vključevati v programe ob različnih sprejemih oz. obiskih - predsednikov države Janeza Drnovška in Danila Turka. Učitelj glasbe Martin Antonin me je vključil tudi v šolski orkester, s katerim smo igrali na zaključnih prireditvah ob koncu leta. Potem pa smo se začeli pevec Miha, Jan in Uroš, ki sta igrala na sintesajzerju, Sandi na bas kitari in jaz pogovarjati o tem, da bi ustanovili šolski bend. To se je tudi zgodilo, imenoval se je Dost dobr gang. Vključili smo dijake, ki so znali igrati kak instrument in so imeli voljo do igranja. Tako smo dobili še bobnarja Luka in še enega basista Žiga. Tako se je začelo naše uspešno igranje. Igrali smo na tekmovanjih v dijaških domovih v Ljubljani, na zaključnih prireditvah v šoli, igrali smo tudi nekaterim znanim osebam, med drugim Goranu Dragiču, angleški grofici Sofiji Wesseški, Tini Maze. Šolanje v Kamniku sem končal lani, med letošnjim obiskom v Kamniku pa je učitelj glasbe izrazil željo, da bi ponovno sestavili našo skupino, manjka jim zvok harmonike, ki je dodala zvok k našim skladbam. Veliko posnetkov z naših nastopov v šoli pa imamo tudi na YouTubu," je o svoji glasbeni poti povedal Danijel Milošič. Prve glasbene korake je naredil ob pomoči mame. Začelo se je na sintesajzerju, na katerem sta čisto na začetku vadila celo noč. Ob neki priložnosti pa sta ga mama in oče presenetila s harmoniko. „Cel žur je nastal, ko smo jo preizkušali. Bolj ali manj sem samouk, nekaj strokovne pomoči sem imel le v začetku igranja na sintesajzer, potem pa sva se 'učila' z mamo, najprej je poskusila ona, zatem pa še jaz. Igram še vedno, tako klavirsko kot tudi diatonično harmoniko." Košarko je Danijel igral že v Kamniku, po končanem šolanju pa se je vključil v Društvo paraplegikov v Mariboru. Treningi potekajo dvakrat tedensko, a jih lahko, ker nima lastnega avtomobila, obiskuje le enkrat tedensko. Skupaj z ekipo se udeležuje tekmovanj in turnirjev. Glasba in šport mu pomenita vse, brez njiju bi zelo težko funkcioniral. MG Humanitarni račun, na katerem se zbirajo sredstva za nakup prilagojenega avtomobila za Danijela Milošiča: SI56 0451 5000 0202 365 s pripisom za Danijela 1886 - 2015 tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 3 Uroš Železnik, mag. zdravstvene nege „Kolikor energije s hrano zaužijemo, toliko naj bi je tudi porabili ...!" Vodja zdravstveno-vzgojnega centra v ZD Ptuj Uroš Železnik, kjer je trenutno edini zaposleni in deluje na področju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja, je zaključil visokošolski strokovni študijski program Zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstvo Izola, Univerze na Primorskem. Magisterij s področja zdravstvene nege je opravil na Fakulteti za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru. Na Visoki šoli za zdravstvene vede v Slovenj Gradcu je predstojnik Centra za kakovost življenja in zdrav življenjski slog ter nosilec predmeta Zdravstvenega nega starostnika z geriatrijo. Na Univerzi v Oulu na Finskem pa je vpisan še v podiplomski doktorski študij. V zdravstveno-vzgojnem centru ZD Ptuj je odgovoren za delavnice s področja zdravstvene vzgoje in promocije zdravja, od samega začetka do končne izvedbe. Po končanem pripravništvu za diplomiranega zdravstvenika zaposlitve na Ptuju ni bilo. Službo je dobil v reševalni službi mariborske urgence. Po dobrem letu pa je dobil povabilo za sodelovanje v ZD Ptuj, kjer je pred tem opravil tudi del pripravništva. V začetku je bil malo skeptičen, ali se bodo ljudje, ki bodo prejeli vabila za udeležbo v delavnicah zdravega načina življenja, odzvali, ali je pravi človek za to delo, jim bo prednosti zdravega načina življenja znal predstaviti v pravi luči, poudariti skrb za lastno zdravje. Pogrešal pa je tudi delo v reševalni službi. V novi vlogi je osnovno stroko zamenjalo izobraževalno delo. V vodstvu ZD Ptuj pa so imeli posluh, da se je lahko strokovno izpopolnjeval tudi v splošnih ambulantah, kjer vsako leto čez poletje pomaga v prevezovalnici, pa tudi v otroških dežurnih ambulantah, tako da ostaja v stiku s pacienti, da ni samo predavatelj. Čeprav v začetku ni bilo najbolj enostavno, potrebnega je bilo kar nekaj dela, da so ljudje spoznali, kaj so to delavnice, kaj pomenijo za njihovo zdravje, jih danes vrata zdravstveno-vzgojnega centra odpira vedno več. V veliko pomoč so tudi referenčne ambulante, ki v center usmerjajo vse tiste, ki se soočajo z dejavniki tveganja za srčno-žilna obolenja, in so v bistvu tudi podpora vsem tistim, ki ne želijo priti v delavnice zdravega načina življenja. Najbolj se je uveljavila šola zdravega hujšanja, ki v glavnem poteka na terenu, saj se je Urošu Zelezniku veliko lažje zapeljati v Lovrenc na Dravskem polju, v Sela, na Ptujsko Goro ali v kakšen drugi kraj, kjer se je vabilu odzvalo več deset ljudi, kot pa da se jih toliko vozi na Ptuj. Podatek, da je danes že več kot 70 odstotkov moških prekomerno težkih, žensk pa dobra polovica, je skrb vzbujajoč. Veliki večini ljudi zaradi hitrega tempa življenja, drugačnega delavnika, pehanja za materialnimi dobrinami zmanjkuje časa za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, za tistih pet obrokov, ki naj bi jih imeli. Dan je treba začeti z zajtrkom, imeti pet manjših obrokov, tega pa večina nima oz. preskoči zaradi drugačnega načina življenja in dela, ki ga danes živimo. Posledično se zaradi tega veča telesna teža, poveča se tveganje za obolevnost. Ogroženo je zdravje posameznika, zato bi moral biti vsak, ki ima težave, bodisi s telesno težo, krvnim tlakom oz. je kako drugače ogroženo njegovo zdravje, tudi življenje, še kako zainteresiran, da čim prej odpravi vsa tveganja, ki ogrožajo njegovo zdravje. Bistvena pri vsem tem je motivacija. Ko se delavnice končajo, motivacija pade, povrne se tudi teža „V naših delavnicah poteka vse na prijazen način, ni grajanja, ni očitkov, zato pa smo tudi skupaj 16 tednov, da se spoznamo, si bolj zaupamo. Vse, kar si povemo, ostane v delavnicah. Ob kopnenju telesne teže, z zdravim načinom življenja, se izboljšajo rezultati krvnih in drugih preiskav, ljudje postanejo bolj dejavni, skratka počutje se izboljšuje. Pridobijo na samopodobi, samozavesti. Dokler so vključeni v delavnice, kilogrami uspešno kopnijo. Po izgubi nadzora, na kontrolne obiske po končanih delavnicah ljudje prihajajo še nekaj časa, po navadi enkrat mesečno, pa žal ugotavljamo, da se izgubljeni kilogrami hitro vračajo. Ko udeleženci delavnic enkrat zaprejo vrata, ni več tiste motivacije, kot je bila med 16-tedenskim potekom delavnic. Zal je tako, da se 70 odstotkom udeležencem šole zdravega hujšanja prvotna teža kmalu povrne. Čeprav se povečuje število tistih, ki želijo spremeniti svoje življenjske navade, način prehranjevanja, je še vedno veliko tistih, ki jim noben tovrstni nasvet ne pride do živega. So pa tudi ljudje, ki o svojih težavah ne želijo Foto: Črtomir Goznik Uroš Železnik je magistriral iz zdravstvene nege, na univerzi v Oulu na Finskem pa je vpisan v podiplomski doktorski študij s področja zdravstvene nege. govoriti v skupini, veliko raje se pogovarjajo na štiri oči s sestro, v referenčni ambulanti. Na novo se v zdravstveno-vzgojnih centrih po Sloveniji odpirajo delavnice za pomoč pri spopadanju z depresijo. To je tematika, o kateri se ljudje nasploh še vedno neradi pogovarjajo. Zal je tako, da je depresije vedno več, veliko pa je še neodkrite. Vsak izmed nas je kdaj depresiven, to sčasoma izzveni. Pri tistih, ki pa jim je depresija diagnosticirana, pa to ni več nedolžna stvar. Sama ne izzveni, pomoč strokovnjaka je nujno potrebna. Vesel sem, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prepoznali potrebo po tej novi delavnici," svoje delo predstavi Uroš Zeleznik, ki želi svoje znanje in izkušnje s področja zdravstvene vzgoje in promocije zdravja še nadgraditi. Po doktorat na Finsko Kot predavatelj Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec je bil preko Erasmusa povabljen na Finsko, kjer se je tudi seznanil s potekom doktorskega študija pri njih, ki je usmerjen, prilagojen vsakemu posamezniku. Prvotno ga je sicer nameraval opraviti v Mariboru. Skupaj so oblikovali raziskovalna vprašanja, anketni vprašalnik, ki ga bodo porazdelili po Sloveniji in na Finskem, pri čemer bo Uroš Zeleznik v svojo doktorsko nalogo vključil izključno rezultate, podatke iz delavnic ZD Ptuj, izgube telesne teže oz. spremembe življenjskega sloga; Finci pa svoje. V bistvu bo napisal knjigo o tem, do kakšnih ugotovitev je prišel v dosedanjih tovrstnih delavnicah. Pri tem pa bo močan poudarek tudi na samopodobi in na samospoštovanju, oboje je tesno povezano z izgubo telesne teže. Podoba nekoga, ki je debel, je bolj ali manj zaničevalna, saj skoraj nikoli ne rečemo: „Glej ga suhega, vedno je na udaru le debel." Ze debelost sama po sebi je stigma, ker naj bi bila po prepričanju večine nekaj grdega, pove Uroš Zeleznik. Nekdo, ki je suh, pa je že sam po sebi lep, ker ni debel. Seveda ni tako, stereotipe je vedno najtežje razbijati. Tudi ni res, da si, ker si izjemno suh, tudi bolj zdrav. Vse je stvar zmernosti. „Tudi izjemno suhi ljudje imajo zdravstvene težave, kronične nenalezljive bolezni. V Sloveniji ima veliko suhih ljudi povišan holesterol. Suhost še ni pogoj, da nekdo ne bo imel povišane vrednosti holesterola. Nekaj ga proizvedejo naša jetra, nekaj se ga proizvede s hrano. Suhost še ne pomeni, da se nekdo zdravo in pravilno prehranjuje. Tudi pri holesterolu lahko gre za gensko pogojenost. Za povišane vrednosti pa mora biti prisoten še kakšen dejavnik tveganja. To je lahko neuravnotežena prehrana, pa tudi premalo telesne dejavnosti. Koliko energije zaužijemo, toliko naj bi je tudi porabili." Uroš Železnik ni samo uspešni promotor zdravega načina življenja, je tudi odličen pevec slovenskih, angleških in hrvaških popevk. Na družinskih srečanjih se je vedno poslušala glasba, to mu je prišlo v uho. V družini je več odličnih glasbenikov. V glasbeni šoli je obiskoval ure klavirja, kot otrok je pel v zboru Karmine Silec. Ko je bil študent na Primorskem, je 44 dni na leto pel v hotelu Bernardin. Kljub temu, da zna peti, nikoli ni kolebal med glasbo in zdravstvom, ker glasba ni bila nikoli tako profesionalna, da bi se zanjo odločil. Vedno je bila v ospredju šola, poklic. Vsako leto, odkar poteka Slovenija ima talent, ga prijatelji nagovarjajo, da bi se prijavil. O tem ne razmišlja, saj ne ve, kaj tam iščejo, žonglerja, plesalca, pevca. Po njegovem bi morali iskati talente po skupinah. Ne moreš vsega mešati. „Glasba je v mojem srcu in tako bo ostala. Glasba pomirja, razveseljuje, povezuje, skratka vse ...Človek jo potrebuje, sploh pa pri današnjem tempu življenju, ko je treba občasno izpreči in si nabrati novih moči." MG »Na novo se v zdravstveno-vzgojnih centrih po Sloveniji odpirajo delavnice za pomoč pri spopadanju z depresijo. To je tematika, o kateri se ljudje nasploh še vedno neradi pogovarjajo. Žal je tako, da je depresije vedno več, veliko pa je še neodkrite. Vsak izmed nas je kdaj depresiven, to sčasoma izzveni. Pri tistih, ki pa jim je depresija diagnostici-rana, pa to ni več nedolžna stvar. Sama ne izzveni, pomoč strokovnjaka je nujno potrebna. Vesel sem, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prepoznali potrebo po tej novi delavnici," je povedal Uroš Železnik. B tednik PLUS • petek, 6. novembra 2015 Recepti • Jedi iz starih kuharskih knjig Stara jedila in dober namen V kuhinji restavracije Gastro, ki jo vodi Nataša Gabrovec, je 19. oktobra znova zadišalo po starih jedeh. Kuharska ekipa, jedilnik je sestavil Marjan Skok, je tokrat pripravila juho iz kokošjih nogic, krapa v črni polivki, cvetačo z bujonom, v mleku kuhane buče in kraljevi punč. Tudi tokratna jedila so takšna, da jih je mogoče pripraviti kot samostojna jedila v kombinaciji z jedmi, ki so tradicionalno na naših mizah. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Juha iz kokošjih nogic (Köchin, 1691) Cvetača z bujonom (Amveisungzu Kochen, 1786) Krap v črni polivki (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V mleku kuhane buče (Vodnik, Kuharske bukve, 1799) O Foto: Črtomir Goznik Kraljevi punč (Zelena, die Kochkunst, 1828) lir Goznik Oktobrsko dobrodelno omizje so sestavljali Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, Miran Kerin, direktor CSD Ptuj, sekretar 00Z Ptuj Boris Repič in predsednik 00Z Ptuj Milan Majer. Vsaka po svoje predstavlja izziv, predvsem pa so okusi tisti, ki navdušijo. Kraljevi punc pa ob tem še dodatno ogreje. Juha iz kokošjih nogic: kuhaj kokoš z nogicami. Ko je kuhana, sesekljaj meso. Kosti in meso daj skupaj v lonec, dodaj rezino belega kruha, doli j kokošjo juho in pusti, da nekaj časa vre. Precedi skozi sito, dodaj mu-škatni cvet, kardamom, ingver in maslo. Naj še enkrat zavre. Juho prelij na opečene kocke belega kruha. Krap v črni polivki: očiščenega krapa prereži po hrbtu, vanj vlij kis ter pusti, da počasi teče v skodelico. Osoli, ribo zareži na obeh straneh in nekaj časa pusti stati v soli. Kožico namaži z maslom, vanjo položi ribo. Nanjo pa lovorjev list, šetraj, čebulo, peteršiljeve korenine, korenje, stol-cene dišave, žafran in malo celega ingverja. Nato na ribo nalij pol vode in pol kisa, da bo pokrita. Na žerjavici naj vre pol ure. Nato jo daj v skledo. Pripravi rumeno prežganje, z njim zabeli polivko, v kateri se je dušil krap. Prilij pretočeni kis - sok, ki se je nabral na začetku v skledi, pusti, da zavre in to precedi skozi sito na krapa. Vse skupaj pusti še malo vreti, dodaj limonino lupinico. Cvetača z bujonom: cvetačo očisti, jo skuhaj v vodi in odlij vodo. V kožici razpusti maslo, vmešaj malo fine pšenične moke, popraj in soli, dodaj cvetačo, kostno juho in nekaj časa kuhaj. V mleku kuhane buče: olupi eno bučo, poberi semena in jo zreži na podolgovate rezine. Kuhaj jih v so-ljeni vodi. Posebej na vodi skuhaj 28 dag riža in ga odcedi. Kuhano bučo pretlači skozi sito v riž, prilij mleko, dodaj košček surovega masla in skuhaj do konca. Preden daš pripravljeno sladico na mizo, potresi s sladkorjem in cimetom. (Brez sladkorja in cimeta so lahko v mleku kuhane buče tudi odlična priloga k mesu). Kraljevi punč: na 1,12 kg zdrobljenega sladkorja nalij sok 12 velikih limon, ki si ga poprej zmešal z vrčem vode, in v njem pripravil 8,5 g finega čaja ter precedil skozi krpo. Ko se sladkor v loncu raztopi, prilij liter starega renskega vina, pol litra burgun-dca, pol litra maraskina in steklenico šampanjca ter zmešaj. Ta punč se pije hladen. Zapisala: MG Za dober namen so tokrat darovali Drago Slameršak, Miran Kerin, Boris Repič in Milan Majer. Skupaj so darovali 180 evrov. Zbrana sredstva bo kuharska ekipa ob koncu leta podarila Danijelu Milošiču, katerega zgodbo predstavljamo na strani 6. v petek • 6. novembra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Prvi odmevni dogodek MSM International organisation je bila leta 2005 organizacija tekmovanja Ekipa Humane zvezdice, oz. Art football team Slovenia, je na zadnjem svetovnem prvenstvu estradni-Free kick master. Na tekmovanju v izvajanju prostih strelov je takrat slavil Nastja Čeh. kov v Moskvi zasedla odlično 6. mesto. Humane zvezdice Desetletnica humanitarnosti in odličnosti Le redki spremljevalci športnih dogodkov se spominjajo tekmovanja Free kick master, kije leta 2005 potekal na Ptuju. Slo je za tekmovanje v izvajanju prostih strelov, na katerem so v različnih vlogah nastopali nekateri odlični slovenski nogometaši, med drugim Amir Karič, Nastja in Aleš Čeh, Miha Pitamic, Simon Sešlar, Ermin Ra-kovič, Mladen Dabanovič, Alen Ščulac, Aleksander Šeliga ... Pred približno 1000 gledalci je slavil Nastja Čeh, ki se je kasneje odlično odrezal tudi na evropskem prvenstvu, kjer je osvojil 5. mesto (šesti je bil sloviti Francoz Zinedine Zidane). Na omenjenem tekmovanju na Ptuju je prvič nastopila tudi ekipa Humanih zvezdic. Gre za ekipo estradnikov in športnikov, ki jih druži ljubezen do nogometa. Prav v teh dneh ekipa praznuje 10-letnico delovanja. Od prvotne zasedbe so ostali štirje: legendarni trener Bojan Prašnikar, country pevec Milan Pečovnik Pidži, nogometaš Alen Ščulac in ka-petan ekipe Nani Matjašič. V nedeljo tekma ob 10-letnici V okviru desetletnice bodo v nedeljo ob 15. uri na ptujskem Mestnem stadionu odigrali prijateljsko nogometno tekmo s trenutno vodečo ekipo slovenske lige deklet U-17, ekipo ŽNK MSM Ptuj. Tako Humane zvezdice kot ŽNK MSM Ptuj sta člana ptujskega društva MSM International organisation (MSM IO), ki bo ob tej priložnosti pred začetkom srečanja pripravil tudi majhno slovesnost. Svoj prihod je potrdil tudi podpredsednik NZS Stanko Glažar. »Ekipa Humane zvezdice ali Art football team Slovenija je v desetletju odigrala več kot 100 tekem, vse s humanitarnim predznakom. Trenutno se pripravljamo na evropsko prvenstvo estradnikov, ki bo januarja 2016 v izraelskem mestu Haifa,« je povedal alfa in omega MSM IO Nani Matjašič, ki je posebej ponosen na letošnji dosežek na svetovnem prvenstvu v Moskvi, kjer je ekipa osvojila 6. mesto. »Gre za izjemno dobro organiziran dogodek s številnimi spremljajočimi prireditvami, res pravi spektakel. Posebej je treba izpostaviti, da se je na tak način za dobrodelne namene zbralo neverjetnih 5 milijonov evrov. Kljub izvrstno opravljeni promociji Slovenije doslej nismo bili deležni podpore države - v prihodnje bi si tega vsekakor želeli.« Dejavni tudi v boksu in tenisu MSM IO pa ni dejavna samo s Humanimi zvezdicami in ženskim nogometnim klubom, ampak se je spoprijela tudi z organizacijo odmevnih dogodkov. Največji je bil zagotovo leta 2006 dvoboj Dejana Zavca s Kazahstan-cem Andrejem Jeskinom v dvorani Center. To je doslej ostal edini Dejanov dvoboj na Ptuju . MSM tradicionalno organizira tudi boksarsko tekmova- Pod organizacijo doslej edinega profesionalnega boksarskega dvoboja Dejana Zavca na Ptuju se je leta 2006 podpisal MSM International organisation, oz. njen takratni predsednik Nani Matjašič. nje Grand prix v Slovenskih Konjicah (lanski zmagovalec je bil Aljaž Venko) ter teniški turnir Grand Slam Master v Mariboru, v Zrkovcih - ta je imel letos naziv Grand slam master kralj Matjaž. Prav oživljanje blagovne znamke kralj Matjaž pa je še ena izmed dejavnosti, s katero se neutrudno ukvarja Nani Matjašič. Jože Mohorič Kikboks • Kutina Open na Hrvaškem Ples ■v Nina Duh zmagovalka, Ptujčanom še tri druga mesta Uspešen nastop na Češkem Ekipa ptujskih kickboksar-jev, članov KBV Ptuj, se je v soboto v nekoliko okrnjeni sestavi udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja na Hrvaškem, ki je v Kutini potekal že sedemnajstič zapored. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 400 tekmovalcev iz 45 klubov iz štirih držav. Tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting, razen Timija Pungarška, ki je nastopal v kick lightu. Največji uspeh med Ptujčani je dosegla Nina Duh (mladinke do 55 kg) z osvojitvijo 1. mesta. Rezultati: - Nina Duh je med mladinkami nastopila v dveh kategorijah; v kategoriji do 55 kg je osvojila 1. mesto, v kategoriji do 60 kg pa 2. mesto; - Tilen Repina (mlajši kadeti do 37 kg), Dejan Duh (starejši kadeti do 57 kg) in Timi Pungaršek (mladinci do 74 kg) so dopolnili uspeh Ptujčanov z osvojitvijo 2. mest; - Nino Bratušek je med mlajšimi kadeti v kategoriji KBV Ormož V Kutini na Hrvaškem so v mestni dvorani tekmovali tudi člani KBV Ormož. Tekmovanje je organiziral domači Kickboxing klub Kutina v sodelovanju s hrvaško Kickboxing zvezo in je potekalo v vseh disciplinah. Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož so dosegli naslednje rezultate: 2. Tin Kokol (point fighting) 3. Nejc Korotaj (point fighting) 3. Nejc Korotaj (light contact) 5.-8. Lan Kokol (point fighting) Konec oktobra sta se Ana Ekart in Ivan Jarnec udeležila mednarodnega tekmovanja v Hradec Kralovu na Češkem. Med starejšimi mladinci sta v standardnih plesih osvojila 4. mesto. Za 3. mestom jima je zmanjkala samo ena sodniška ocena, saj sta imela s češkim parom na tretjem mestu enako število točk. Z osvojenim četrtim mestom sta se na mednarodni svetovni lestvici pomaknila na 67. mesto med 941. tekmovalci. »Glede na to, da sva v ka- tegoriji starejših mladincev šele prvo leto, sva z doseženim zadovoljna. Za naslednje leto imava v načrtu uvrstitev med 25 najboljših na svetu,« sta povedala Ana in Ivan ter predstavila še plan nastopov do konca leta: »V novembru naju čaka domača tekma v Gorišnici (14. novembra) in mednarodna na Dunaju (20. in 21. novembra), v decembru pa mednarodna tekma v Mariboru (12. in 13. decembra).« UR Nina Duh (KBV Ptuj) nad 47 kg osvojil 3. mesto; - Anej Pivec in Jan Lenart tokrat nista posegla po prvih treh mestih. Na tekmovanju je sodil mednarodni sodnik iz Ptuja Aleš Skledar, ekipo Ptuja pa sta vodila Branko Fidler in Timi Sitar. Franc Slodnjak Ana Ekart in Ivan Jarnec med nastopom 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. novembra 2015 Nogomet • 3. SNL sever Športni napovednik Zadnji brez možnosti proti prvemu PODVINCI BETONARNA KUHAR - MARIBOR B 0:7 (0:4) STRELCI: 0:1 Hajric (29.), 0:2 Hotič (31.), 0:3 Taneski (35.), 0:4 Šauperl (42.), 0:5 Dodlek (55.), 0:6 Šauperl (57.), 0:7 Hajric (71.). PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Petek, Kelc, Zamuda Horvat, Toplak, Pal, Sagadin, Zagoršek, Hreljič (T. Pesek), Korpič (N. Pesek), Krajnc (Pihler); Trener: Lovrenc Šeruga. Na ptujskem igrišču z umetno travo je bila v sredo odigrana prestavljena tekma med Podvinci in Mariborom B. Go- 3. SNL sever 1. MARIBOR B 11 9 2 0 49:11 29 2. BREŽICE 1919 11 7 2 2 26:8 23 3. ŠMARJE PRI J. 11 7 0 4 32:22 21 4. ŠAMPION 11 6 2 3 22:17 20 5. VIDEM 11 6 2 3 25:24 20 6. FUŽINAR N. RAVNE11 5 1 5 18:19 16 7. MONS CLAUDIUS 11 5 1 5 18:20 16 8. ROJKO DOBROVCE 11 5 0 6 24:21 15 9. AjDAS LENART 11 5 0 6 20:22 15 10. DRAVINJA 11 3 3 5 13:21 13 11. K. DRAVOGRAD 11 3 3 5 13:20 12 12. ŠMARTNO 1928 11 3 2 6 15:26 11 13. RADLJE 11 2 1 8 10:26 7 14. PODVINCI KUHAR11 1 0 10 4:33 3 Foto: Črtomir Goznik Nogometši Podvincev Betonarna Kuhar se niso mogli resneje upirati vodilni ekipi Maribora B. stje so vlogo favorita potrdili na igrišču, saj so pokazali zelo lepo predstavo in so si po izi-granih akcijah priigrali številne lepe priložnosti. Iz teh so sedemkrat premagali vratarja Klasinca ... Domača ekipa se je iz taktičnega vidika popolnoma zaprla in se je dobro branila skorajda pol ure igre, nato pa je na hitro prejela tri zadetke in do konca polčasa še enega. Tudi po odmoru so se Podvin-čani nekaj časa uspešno branili, preko Sagadina ter Hreljiča so dvakrat zaključili akciji z ne preveč nevarnima streloma v okvir vrat. Kakovostna in uigrana ekipa Maribora B je v drugem delu dosegla še tri zadetke in je imela skozi celotno tekmo popolno premoč. Najlepši zadetek je z roba kazenskega prostora dosegel Hotič, ki je motor ali ideolog ekipe, ki je na Ptuju prikazala zelo dobro igro. David Breznik Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML 14. KROG: Aluminij - Interblock 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Jagodic Bašič (78.), 0:2 Angov (82.); 1. SKL 14. KROG: Aluminij - Interblock 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Medved (24.). SKUPNA LESTVICA: 1. DOMŽALE 24 17 1 6 62:25 52 2. NOGA TRIGLAV 24 16 4 4 57:23 52 3. BRAVO PUBLIK. 28 16 4 8 37:23 52 4. MARIBOR 26 15 2 9 56:36 47 5. INTERBLOCK 28 13 6 9 37:30 45 6. KRŠKO 28 13 5 10 47:30 44 7. OLIMPIJA 24 13 3 8 46:18 42 8. KOPER 26 10 9 7 32:29 39 9. ALUMINIJ 24 11 5 8 36:30 38 10. KRKA 28 10 5 13 27:41 35 11. VOC CELJE 26 9 6 11 35:44 33 12. GORICA 28 9 5 14 44:44 32 13. FARM. VERŽEJ 28 8 3 17 27:53 27 14. BILJE 26 6 6 14 21:49 24 15. ŠAMPION 28 5 3 20 29:72 18 16. RUDAR VELENJE 24 4 3 17 24:70 15 LIGA U-15 VZHOD 12. KROG: Drava Ptuj - Aha Emmi Bistrica 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Love-njak (30.), 1:1 Korošec (62.); Gerečja vas Hajdina - Šampi-on 0:0; MB Tabor - Aluminij 0:3 (0:2); strelci: 0.1 Mesarič (9.), 0:2 Ro-gina (31.), 0:3 Rogina (68.). 1. ALUMINIJ 12 10 2 0 58:5 32 2. MARIBOR 11 9 2 0 49:4 29 3. AHA E. BISTRICA 12 7 3 2 33:11 24 4. CELJE 10 7 1 2 15:4 22 5. FARM. VERŽEJ 12 6 3 3 21:12 21 6. DRAVA PTUJ 12 5 5 2 26:10 20 7. ŠAMPION 12 6 2 4 23:17 20 8. KRŠKO 12 3 5 4 12:12 14 9. RUDAR VELENJE 12 4 2 6 14:28 14 10. DRAVOGRAD 12 3 2 7 18:27 11 11. GEREČJA VAS 11 2 2 7 5:24 8 12. MB TABOR 12 1 4 7 10:27 7 13. DRAVINJA 11 1 0 10 3:42 3 14. ŽALEC 11 0 1 10 1:65 1 Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so minimalno ugnali ekipo Interblocka. 2. SML 11. KROG: Dravinja - Drava Ptuj 2:1 (2:0), A. E. Bistrica -Kovinar MB 9:0 (4:0), Miklavž/ Dobrovce - Zavrč 1:1 (1:0). 2. SKL 11. KROG: Dravinja - Drava Ptuj 2:0 (0:0), A. E. Bistrica -Kovinar MB 9:1 (4:1), Miklavž/ Dobrovce - Zavrč 0:3 (0:0). SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVA PTUJ 22 15 2 5 83:20 47 2. AHA E. BISTRICA 22 14 5 3 51:11 47 3. DRAVINJA 18 14 1 3 61:18 43 4. NŠ MURA 20 12 2 6 50:28 38 5. MALEČNIK 20 10 4 6 42:31 34 6. ZAVRČ 20 10 2 8 60:28 32 7. DRAVOGRAD/SG 22 9 4 9 50:35 31 8. MIKLAVŽ/DOB. 22 9 3 10 41:42 30 9. JARENINA 20 8 5 7 53:34 29 10. ŠMARTNO 1928 20 6 5 9 29:26 23 11. KOR. PREVALJE 22 5 8 9 27:45 23 12. NŠ LENDAVA 20 5 3 12 39:54 18 13. POHORJE 20 4 2 14 22:73 14 14. KOVINAR MB 20 0 0 20 8:171 0 JM Futsal Benedikt iz Škofij s sedmico 1. SFL REZULTATI 7. KROGA: KMN Bronx Škofije - KMN Benedikt 7:0 (4:0), Dobovec Pivovarna Kozel - KMN Oplast Kobarid 3:5 (0:1), Kix Ajdovščina - RE/ MAX Maribor 2:7 (0:1), KMN Puntar - Potočje projektiranje Sevnica 2:2 (1:2). 1. RE/MAX MARIB. 7 4 3 0 33:16 15 2. OPLAST KOBARID 6 4 1 1 25:16 13 3. POTOČJE SEVNICA 6 3 2 1 15:10 11 4. DOBOVEC KOZEL 6 3 2 1 26:15 11 5. FC LITIJA 6 3 2 1 23:11 11 6. BRONX ŠKOFIJE 7 3 1 3 24:19 10 7. KMN PUNTAR 6 114 13:25 4 8. KMN BENEDIKT 6 10 5 11:31 3 9. KIX AJDOVŠČINA 6 0 0 6 8:35 0 LIGA U-17 3. KROG: KMN Benedikt -KMN Slovenske Gorice 5:7 (2:5); strelci: 0:1 Ruis (2.), 0:2 Šprajc (8.), 0:3 Sužnik (12.), 0:4 Sužnik (13.), 1:4 Savec (18.), 2:4 Kramberger (18.), 2:5 Sužnik (19.), 3:5 Kramberger (26.), 3:6 Ruis (28.), 3:7 Goznik (34., iz 10-m), 4:7 Buhi-njak (37.), 5:7 Žižek (39.). 1. SLOV. GORICE 3 3 0 0 38:9 9 2. KMN BENEDIKT 3 2 0 1 28:12 6 3. NK IMENO KOZJE 3 2 0 1 19:16 6 4. METEORPLAST 3 2 0 1 27:16 6 5. KMN DOBOVEC 3 0 0 3 4:33 0 6. RE/MAX MARIBOR 3 0 0 3 8:38 0 JM Nogomet • 1. SNL PARI 17. KROGA - PETEK ob 18.00: Zavrč - Krško; SOBOTA ob 17.45: Rudar - Olimpija; NEDELJA ob 14.00: Krka - Maribor; NEDELJA ob 15.30: Domžale - Celje; NEDELJA ob 17.45: Gorica - Luka Koper. 2. SNL PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava Ptuj - Zarica Kranj, Šenčur - Aluminij, Farmtech Veržej - Roltek Dob, Kal-cer Radomlje - TKK Tolmin; NEDELJA ob 14.00: Triglav Kranj - Ankaran. 3. SNL SEVER PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Dravinja - Videm, Fužinar Noži Ravne - Šmarje pri Jelšah, AjDAS Lenart -Mons Claudius, Maribor B - Šmartno 1928; SOBOTA ob 16.00: Radlje - Brežice 1919; NEDELJA ob 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Koroška Dravograd, Šampion - S. Rojko Dobrovce. SUPERLIGA PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Hajdina - Tržec, Cir-kulane - Aha Emmi Bistrica, Gerečja vas - Stojnci, Središče ob Dravi - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Apače. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Markovci - Boč Polj-čane, Podvinci Betonarna Kuhar - Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Skorba, Leskovec - Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec; NEDELJA ob 14.00: Podlehnik - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zgornja Polskava -Majšperk, Hajdoše - Slovenja vas, Polskava - Pragersko; NEDELJA ob 14.00: Makole - Grajena. Rokomet • 2. DRL (m) 5. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona (SOBOTA ob 19.00) MLADINSKO - ČLANSKA LIGA VZHOD (Ž) 5. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Nazarje (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 3. KROG: Benedikt - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 3. KROG: Ptuj - Logatec (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (M) 3. KROG: Sobota - Ptuj (SOBOTA ob 10.00); Kema II - Ptuj (SOBOTA ob 16.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 5. KROG: Kemoplast - Drava Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Futsal • 2. SFL RAZPORED 5. KROGA: Tomaž Trcko - ŠD Mlinše (PETEK, 6. 11., OB 19.30), Gorica - Futsal club Ptuj (PETEK, 6. 11., OB 20.30), KMN Velike Lašče - Futsal klub Kebelj, Futsal klub Stripy - KMN Oplast Kobarid B, futsal klub Zavas - Futsal klub Dobrepolje. Kmalu spet Zimska liga Medobčinska nogometna zveza Ptuj razpisuje članski in veteranski ligi malega nogometa. Tekme se bodo praviloma igrale v športni dvorani Center, termini igranja tekem pa bodo praviloma ob sobotah in nedeljah. Začetek bo predvidoma 28. 11. 2015. Članarina za tekmovanje v članski kategoriji znaša 300 evrov in jo je treba poravnati na TRR MNZ Ptuj štev. 610000007493306, s pripisom »za ligo malega nogometa«. Obvezno je pripisati ime ekipe. Članarina za tekmovanje v veteranski ligi bo določena na podlagi prijavljenih ekip. Pravico nastopa imajo igralci, stari nad 35 let. Najboljše ekipe bodo nagrajene s praktičnimi nagradami. Tekmovalni sistem v posamezni ligi bo določen na podlagi prijavljenih ekip. Termin žreba tekmovalnih parov bo objavljen naknadno. Izpolnjene prijavnice je treba oddati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma na elektronski naslov mnz.ptuj@gmail.com najkasneje do ponedeljka, 9. 11. Prijavnice za tekmovanje najdete na spletni strani MNZ Ptuj. DB, JM, TP petek • 6. novembra 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Konjeništvo • Konjeniško društvo Marsilea V Pacinju deluje KD Marsilea Pisalo se je leto 2009, ko je v Pacinju začelo delovati Konjeniško društvo Marsilea. Na posestvu v glavnem delata te-rapevtka s konji Mojca Janže-kovič in inštruktorica jahanja Vanja Janžekovič. Obe poučujeta mlade jahače, ki so bili v letu 2015 uspešni na pokalnih tekmovanjih, na katerih so dosegli dobre rezultate. Ti so prišli po urah zavzetega treninga v konjeniškem centru, v katerem opravljajo številne programe jahanja. Ti so namenjeni popolnim začetnikom, rekreativnim in tudi izkušenim jahačem. Otroke vključujejo v malo šolo jahanja, kjer jih naučijo, kako je treba skrbeti za konja in se obnašati ob njem. Posebej je treba poudariti tudi jahanje kot način rekreacije ali treniranje tega športa, v katerem so se osredotočili predvsem na dresuro in preskakovanje ovir. V KD Marsilea imajo trenutno v hlevljenju 29 konj. Organizirali tekmovanje v dresuri KD Marsilea je letos uspešno tudi iz tekmovalnega vidika, hkrati pa so v septembru na njihovem posestvu organizirali tekmovanje v dresuri. Udeležilo se ga je približno 40 tekmovalcev, kar je za slovenske razmere veliko. Na domačem tekmovanju sta v kategoriji A zmagala Janja Ivančin in Sevilliano ter v kategoriji LM Teja Delfin in Ronaldo. Dobro so se uvrstili s tretjimi mesti še v kategorijah A in L Taša Rojko in Stella, v kategoriji LM Mojca Janžekovič in Tawiki in v kategoriji A Sara Mernik in Heri. V Pacinju je bila ena izmed osmih tekem za Pokal Slovenije in za uvrstitev na finalno tekmovanje štejejo najboljši štirje rezultati. Taša Rojko se je s Stello Sodelovali so v projektu Hura, proti čas Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Zavod za šport Republike Slovenije Planica tradicionalno v času jesenskih počitnic izvedejo projekt Hura, prosti čas. Ob standardnih športnih aktivnostih, ki so potekale v športni dvorani Campus, je bila letošnja novost spoznavanje konjeniškega športa, ki je potekalo prav na posestvu Mar-silea v Pacinju. Skoraj 90 otrok ptujskih osnovnih šol je pod vodstvom vaditeljev iz RUD Eleja in KD Marsilea preživelo lep dan, v katerega so bile vključene razne igre na posestvu, čiščenje konjev, obnašanje ob konjih in jahanje. Za večino je bila to prva takšna izkušnja, ki je mogoče koga izmed njih navdušila, da se bo začel ukvarjati z zares lepim športom - s konjeništvom. udeležila vseh osmih kvalifikacijskih tekmovanj in se je uvrstila v finale, ki je bilo v Novem mestu. Po uvrstitvi na Dolenjskem in seštevku kvalifikacijskih tekmovanj je Rojkova dosegla v dresu-ri tretje mesto med otroki v tekmovanju za Pokal Slovenije. Ob omenjenih tekmovalkah so letos za KD Marsi- Aleksander in Aleš Ozmec lea tekmovali še Nena Raj-šek, Tatjana Sokolič, Nejc Starič, Rebeka Lea Sajko, Suzana Zevnik, Sara Flac, Mihela Medved, Aleksander Ozmec in Aleš Ozmec. Slednja sta dosegla na državnem prvenstvu v kategoriji A2 v vožnji vpreg tretje mesto. David Breznik Taša Rojko Bodybulding • SP amaterjev v Liverpoolu Futsal • Prijateljska tekma v Ljutomeru (U-21) Dejan Guzej do srebrne medalje Boljši od Madžarov Ravenčan Dejan Guzej, ki trenutno živi in dela na Ptuju, je na svetovnem prvenstvu v amaterskem bodybuildinug, Olympia Amateur UK, v Liverpoolu dosegel odlično drugo mesto in osvojil srebrno medaljo! V Liverpoolu je bilo v minulih dneh tekmovanje v amaterskem bodybuildingu (Olympia Amateur UK), ki ga organizira Mednarodna organizacija bodybuildinga in fitnesa (IFBB - International Fédération of Bodybuilding and Fitness). Nanj se je prijavil tudi Dejan Guzej, ki je v svoji kategoriji (Classic Up to 180 cm) dosegel odlično drugo mesto in s tem osvojil srebrno medaljo. Dejan, ki sicer živi na Ptuju, po srcu pa je še vedno Ravenčan, saj je večino svojega življenja živel na Koroškem, pravi, da pomeni to pravo iztočnico za profesionalni nivo bodybuildinga: »Ko zmagaš tu, lahko greš v profesionalni bodybuilding. V amaterskem področju je to največ, kar lahko dosežeš.« Dejan se s fitnesom ukvarja že od leta 2003, na omenjeno tekmo pa se je začel pripravljati 1. junija letos. Za njim je torej pet mesecev trdega garanja, odrekanja, neprespanih noči, tehtanja hrane in kuhanja. Treniral ga je Marko Zidarič iz Ormoža, lastnik F-fitnesa, sicer bivši bodybuilding prvak, ki mu je sestavljal tudi jedilnik. »Boštjan Renko mi je dal svoj free posing in sem ga na tem svetovnem prvenstvu naredil njemu v čast, saj se je poslovil od tega športa. In ker je bil ta oder njegova velika želja, sem njemu in meni v čast to naredil tudi zanj,« je še povedal srebrni Dejan, ki o Športni napovednik Konjeništvo • Za zaključek sezone martinova dirka v Ljutomeru Kasaški klub Ljutomer in Zveza društev kasaške centrale Slovenije prirejata ob zaključku letošnje kasaške sezone martinovo dirko. Na ljutomerskem hipodromu se bo to nedeljo v štirih dirkah zbralo 38 konjev iz vseh slovenskih klubov. Konji v starosti od treh do štirinajst let bodo tekmovali v sistemu hendikep starta na različnih razdaljah - od 2100 do 2200 metrov dolgi stezi. V sklopu dirk bo izveden tudi krst mošta. NŠ Reprezentanca Slovenije do 21. leta starosti je v Ljutomeru ugnala vrstnike iz Madžarske. Foto: Osebni arhiv Dejan Guzej je na svetovnem prvenstvu v amaterskem bodybuildi-nug osvojil srebrno medaljo. SLOVENIJA - MADŽARSKA 5:1 STRELCI: Čeh (5., 24.), Šturm (10.), Turk (18.), Martič (39.) za Slovenijo, Klacsak (1.) za Madžarsko. SLOVENIJA: Lovrenčič, Mag-dič, Školiber, Koren, Čujec, Šturm, Čeh, Turk, Jamnik, Be- gič, M. Tušar, Romič, Martič, B. Tušar. Ljutomerska športna dvorana ŠIC je gostila mladi futsal reprezentanci Slovenije in Madžarske, ki sta se pomerili na prijateljski tekmi. Pred okoli 200 gledalci so gostje povedli že v prvi minuti, v nadaljevanju pa so prevladovali Slovenci in prepričljivo zmagali. V vratih Slovenije je blestel Tjaž Lovrenčič, sicer igralec malonogome-tnega kluba Benedikt in članske vrste Avto Rajh Ljutomer (3. SNL), za naše izbrance pa sta iz vrst KMN Tomaž nastopila Miha Magdič in Domen Školiber. NŠ profesionalnem bodybuildin-gu trenutno še ne razmišlja, saj pravi, da bo še naprej delal v Termah in učil masaže pri podjetju mojStil. Sicer pa je bilo treba za takšen uspeh trdo garati, saj je Dejan v septembru treniral po trikrat na dan: »Vstajal sem ob petih, ob šestih sem treniral enouro cardia, v mariborskem fitnes studiu Slavija. Jedel sem vsake štiri ure, točno odmerjene obroke, okoli 13. ure sem imel drugi, enourni trening za moč in vzdrževanje mase, potem pa sem šel v službo, kjer sem bil do 22. ure. Nato sem šel domov ter si tehtal in pripravljal obroke za naslednji dan, končal sem okoli polnoči, nato pa sem šel še za eno uro na eliptični trenažer. Zaspal sem šele okoli ene ure ponoči, a le za štiri ure, potem pa se je celoten potek dneva spet ponovil.« -OM Konjeniški šport Skrbijo za ohranitev kulturne dediščine V prleški prestolnici, zibelki kasaškega športa, je bil pred tremi leti namenu predan muzej Ljutomerski kasač, ki je umeščen v sklop KK Ljutomer, hlevov in hipodroma. Zasnovan je tako, da omogoča vpogled na zgodovinske dogodke, ki so se na področju konjeniškega športa zvrstili v Prlekiji. Znano je namreč, da so bile leta 1874 v Ljutomeru prve konjske dirke, že leto kasneje pa so Lju-tomerčani ustanovili Društvo za dirkanje s kobilami v kasu. V KK Ljutomer nenehno skrbijo za ohranitev bogate kulturne dediščine tudi s tem, da sodelujejo s Pokrajinskim arhivom Maribor, ki ga kot direktor vodi prleški rojak Ivan Fras. V vodstvu kluba so se odločili, da bodo tej ustanovi zaupali restavriranje pomembnejšega gradiva, zato je njihov konzervator in restavrator Edvard Harb že poskrbel za obnovo in prenovo štirih publikacij, izmed katerih izstopa Dnevnik zaroda rodovniških kobil s stanjem leta 1934. Gre za prvo jugoslo- Janez Slavič, Edvard Harb in Ivan Fras (z leve) vansko selekcijsko zadrugo za rejo dirkačev v Ljutomeru. Minule dni sta lično gradivo predsedniku KK Ljutomer Janezu Slaviču v klubskih prostorih na ljutomerskem hipodromu predala predstavnika Pokrajinskega arhiva Maribor, Ivan Fras in Edvard Harb. NŠ Foto: NS 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. novembra 2015 Ormož • Mednarodno ocenjevanje vin Naj špricar in mlado vino 2015 Naj spricar jeruzalemcan - 2, mlado vino rumeni muškat 23-članska komisija je na ocenjevanju vin naj špricar in mlado vino 2015 ocenjevala skupaj 76 vzorcev. Strokovna komisija je za naj špricar razglasila jeruzalem-čana - 2 podjetja P&F Jeruzalem Ormož, potrošniška komisija pa urbanski biser iz Vino Cmrečnjak. V turnirju mlada vina pa je slavil rumeni muškat P&F Jeruzalem Konec oktobra je v gostišču Brenholc na Jeruzalemu potekalo zanimivo ocenjevanje vin za naj špricar 2015 in ocenjevanje mladih vin v okviru marti-novanja v Ormožu. Odličnemu vzdušju in delu dveh komisij je poleg prijetnega ambienta prisostvovalo še lepo jesensko vreme. Strokovno komisijo je sestavljalo 10 vrhunskih enologov, potrošniško komisijo pa 13 članov, kjer so bili zastopani vinarji, novinarji in poznavalci vin iz Slovenije in Hrvaške. „Še posebej me veseli, da vina podirajo državne meje, da prihaja do združevanja enako mislečih, skupnega osvajanja tržišča in da gre tu tudi za »špricar« pijačo, ki ima že dolgo tradicijo na obeh straneh meje," je povedal predsednik ocenjevalne komisije doc. dr. Mojmir Wondra. A komisija ni imela lahkega dela. Na ocenjevanje je namreč skupaj prišlo kar 76 vzorcev. V prvem delu ocenjevanja so ocenjevali 26 vzorcev vina za naj špricar 2015. Med njimi je strokovna komisija na prvo mesto uvrstila jeruzalemčana - 2 podjetja P&F Jeruzalem Ormož, na drugo mesto zvrst vinogradništva Leskovar, na tretje me- Komisija je na letošnjem turnirju Naj špricar in mlado vino ocenjevala kar 76 vzorcev. sto pa janževec iz Radgonskih goric. Potrošniška komisija pa je na prvo mesto uvrstila urbanski biser iz Vino Cmrečnjak iz sosednje Hrvaške. Drugo mesto je zasedel haložan iz Ptujske kleti, tretje mesto pa enako kot pri strokovni komisiji - janževec iz Radgonskih goric. „Bil sem prijetno presenečen nad večino vzor- cev, obstajale pa so vsekakor razlike med njimi. Špricar vino ne prenese trpkosti, ne prenese oksidacije in kakšnih drugih napak. Čestitke obema komisija- Foto: Foto Zalar ma. Čeprav so bile ocene ločeno izračunane, pri večini vzorcev ni bilo bistvenih razlik. Obe sta izbrali najboljše, le vrstni red je bil rahlo zamenjan." Drugi del ocenjevanja je bil namenjen mladim vinom. Na turnirju, kjer je sodelovalo 50 vzorcev, je prvo mesto osvojil rumeni muškat P&F Jeruzalem Ormož, drugo mesto laški rizling Stanka Pesrla, tretje mesto pa muškat otonel Vinogradništva Leskovar. „Vsekakor so odraz odličnega letnika, seveda še ne dozoreli, mladostni, vendar pravi predstavniki sortnosti in ekstraktne bogatosti. Deset vin je bilo že v tej fazi vrhunske kakovosti, vsaj še deset pa jih bo to doseglo po zorenju. Veseli me, da je večina predstavljenih mladih vin v okviru dobre kakovosti. Bilo je tudi nekaj napak (bekser, prežveplanje, oksidacija), ki pa se dajo v tem času hitro odpraviti. Ravno taka ocenjevanja mladih vin so temu namenjena," je še dejal predsednik komisije. Slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja Naj špricar in mlado vino bo danes, v petek, ob 17. uri v Grajski pristavi Ormož. Sicer pa sta vini, ki sta se uvrstili v martinov šotor, jeruzalemčan serija 03 (P&F Jeruzalem Ormož) in leskovar (Vinogradništvo Le-skovar). Monika Levanič Ptuj • Meddruštvena razstava malih pasemskih živali 2015 Na ogled več kot 550 malih živali V športni dvorani Mladika na Ptuju je od danes, 6. novembra, do nedelje, 8. novembra, na ogled meddruštvena razstava malih pasemskih živali 2015. Na razstavi Društvo gojiteljev malih živali Ptuj v sodelovanju z gojitelji iz Pragerskega, Maribora, Rač, Slovenskih Konjic, Ormoža, King kluba Slovenije ter hrvaških društev gojiteljev malih pasem-skih živali iz Ivanca in Varaždina predstavlja več kot 550 malih živali. Golobov je 240, kuncev 125, 100 je sobnih ptic, 80 kokoši, nekaj je okrasnih fazanov, rac in gosi. Vsakoletna meddruštvena razstava je njihova osrednja letna aktivnost. Kot pove Franc Štum-berger, vodja razstave, vsakoletnega projekta ne bi zmogli brez pomoči MO Ptuj, letos tudi Občine Hajdina in Taluma Kidričevo, kjer je zaposlenih kar nekaj njihovih članov. Tudi letos se jim je pridružila Biotehnična šola Ptuj, ki bo predstavila svoj najnovejši projekt. Sredi dvorane bo postavljeno kmečko dvorišče z vsemi svojimi prebivalci. Kdor bo želel, se bo lahko posladkal tudi s sladkim medom. Pričakujejo, da jih bo v petek in soboto, ko bo razstava na ogled od 8. do 19. ure ter v nedeljo od 8. do 16. ure, obiskalo čim več ljubiteljev malih živali. Predvsem pa je razstava namenjena otrokom in mladim, saj želijo njim kar največ povedati o vzgoji in skrbi za male pasemske živali in živali nasploh. Odrasli bodo za vstopnino odšteli dva evra, šoloobvezni otroci en evro, predšolski otroci pa si bodo razstavo ogledali brezplačno. MG Foto: Zasebni arhiv V dvorani Mladika na Ptuju je od danes do nedelje odprta letošnja meddruštvena razstava malih pasemskih živali v organizaciji Društva gojiteljev malih živali Ptuj. Prlekija • 50 let Ljutomerskega okteta Pesmi skozi čas Ljutomerski oktet je s slavnostnim koncertom obeležil visok jubilej, 50 let aktivnega delovanja. Njegovi začetki segajo v leto 1965, prvi vodja okteta pa je bil Ivan Vrbančič. Sedem let kasneje ga je nadomestil Mirko Prelog in mu je ostal zvest polnih 38 let. Ob 45-letnici okteta je vloga umetniškega vodja pripadla Dušanu Prelogu, ki skupaj z Bojanom Ferencem, Dejanom Kolaričem, Tihomirjem Babi-čem, Igorjem Golobom, Markom Jurešem, Markom Rusom, Petrom Beznecem in Simonom Marošem tvorijo povsem preno- vljen sestav. Ansambel nadaljuje in skrbno neguje tradicijo poustvarjanja slovenske ljudske in umetne pesmi, posega pa tudi po preostalih zvrsteh vokalne glasbe. Na jubilejnem koncertu so članom okteta besede pohvale in spodbude za nadaljnje delo namenili številni gostje ter predstavniki drugih oktetov in pevskih zborov. Oktetu je ob pol-stoletnem izjemno uspešnem poslanstvu posebno zahvalo podelila županja občine Ljutomer Olga Karba, Mira Rebernik Žižek pa je v imenu JSKD izročila kipec. Osnovno vodilo pri izbiri skladb, ki jih je oktet pripravil za slavnostni koncert, je bilo popotovanje skozi celotni čas delovanja v obdobju od leta 1965 naprej. Ansambel je v čast visokemu jubileju zapel tudi v sestavu prejšnjih in sedanjih članov, poseben gost koncerta pa je bil Slovenski oktet. NŠ Člani Ljutomerskega okteta Foto: NS petek • 6. novembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Leskovec • Šesti gasilski boj Brez sodobne gasilne tehnike so gasilci nemočni Ena zanimivejših, vsekakor pa najnapornejših prireditev ob letošnjem mesecu varstva pred požari na našem koncu države je bila zadnjo oktobrsko nedeljo v Zgornjem Leskovcu, kjer so pripravili že šesti gasilski boj - tekmovanje v spretnosti, hitrosti, moči in znanju, kar vse je potrebno gasilcem, da so lahko uspešni takrat, ko gre zares - ko se borijo za človeška življenja ali za varovanje premoženja. Kot nam je povedal predsednik PGD Leskovec Peter Jaga-rinec, gre za eno najtežjih gasilskih tekmovanj, pa tudi v športu bi težko našli napornejšo disciplino: »Najpogumnejši so na svoji koži skusili težavnost poligona, ki so ga premagovali v popolni zaščitni opremi, vključno z dihalnim aparatom. To tekmovanje je tudi najboljši približek realnim situacijam in nalogam, s katerimi se gasilci vsakodnevno srečujemo pri svojem delu. Na cilju so se manj izkušenim zašibila kolena, ampak vsak, ki je poligon premagal, je po svoje | Novi izzivi PGD Leskovec | Po končanem tokratnem dogodku pa gredo leskovški | gasilci uresničevat nove naloge. »Pred nami je še en | velik cilj: nabava terenskega gasilskega vozila. To je za | naše hribovito območje nujno potrebno, saj nas vsak- | danji dogodki in nesreče postavljajo pred dejstvo, da | moramo biti vedno pripravljeni na posredovanje. Člani | smo kot gasilci usposobljeni, žal pa smo brez tehnike | nemočni. Vozila ne potrebujemo zase, pač pa za vse, ki | jih doleti nesreča. In zahteven haloški teren za posredo- | vanje zahteva terensko vozilo, brez katerega ni uspešne- | ga posredovanja. Zavedati se je treba, da morajo imeti | požarno varnost zagotovljeno ljudje tako v Ljubljani kot | tudi v vsakem kotičku Haloz,« je največjo bližnjo nalogo | in novi izziv leskovških gasilcev predstavil gasilski pred- | sednik Peter Jagarinec. Foto: Črtomir Goznik Gasilski boj je eno najtežjih gasilskih tekmovanj. To tekmovanje je tudi najboljši približek realnim situacijam in nalogam, s katerimi se gasilci vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. zmagovalec, tekmovanje pa je pravi preizkus, iz kakšnega testa je kdo in kaj kdo zmore.« Tekmovanje obsega sedem preizkušenj, ki jih morajo tekmovalci premagati v popolni gasilski zaščitni opremi ter opremljeni z masko in dihalnim aparatom: preplezati ali preskočiti zid, se splaziti skozi tunel, Zgornja Polskava • Noč čarovnic v polskavskem dvorcu TD Vinicar skuril carovnico Vsako leto ob 31. oktobru tudi na Zgornji Polskavi preganjajo čarovnice. »Pravzaprav smo za nekaj uric čarovnice postali tudi mi. Toda bili smo prijazne čarovnice,« je povedala Petra Borec iz turističnega društva Viničar, ki je organiziralo noč čarovnic v dvoru na Zgornji Polskavi. »Pod odlično ter milo taktirko 'glavne' čarovnice Janje Goričan, njenih pomočnic ter pomočnikov smo z otroki pri- čarali čudovite izrezljane buče, poiskali skriti zaklad, se naučili čarovniškega plesa, si sami izdelali čarovniški klobuk, čarobne napitke, zlobno čarovnico pa, za vsak slučaj, skurili na grmadi. Najčudovitejša buča in njene prijateljice so bile pa nagrajene,« je povedala Borčeva. Ob vseh naštetih aktivnosti so pekli še kostanje ter se sladkali s palačinkami. Dan so zbrani otroci zaključili v trdnem mraku s prižigom sveč na zapuščenih grobovih pokopališča. »Seveda nas ni bilo niti malo strah, saj smo pred odhodom preverili, ali je zlobna čarovnica zagotovo opravila na našem kresu,« je še dodala Petra Borec iz turističnega društva Viničar. MV Foto: TD Vinicar Foto: arhiv PGD Leskovec Foto: arhiv PGD Leskovec Barbara Belšak in Timi Kme-tec, člana PGD Leskovec, zmagovalca v mešanih dvojicah povzpeti se na 6 m visoko zgradbo, nanjo povleči breme in se z vrvjo spustiti z nje, prenašati protipoplavne vreče (10 vreč po 25 kg), prenesti lutko ponesrečenca (masa je 80 kg) na razdaljo 20 m, povleči pnevmatiko z vrvjo prek sistema škripčevja na določeno mesto ter na kon- Zmagovalca v kategoriji A Timi Kmetec in Davorin Potočnik, PGD Leskovec, sta dosegla najboljši čas med vsemi tekmovalci v vseh katergorijah. cu raztegniti dve gasilski B-cevi, polni vode, v dolžino 20 m in s curkom vode podreti tarčo, oddaljeno 10 m. Tekmovalci so razdeljeni v šest kategorij; v prvih petih kategorijah tekmujeta po dva gasil- ca, v zadnji pa štirje: kategorija A - moški do 30 let (povprečna starost obeh tekmovalcev mora biti manj kot 30 let), B - moški od 30 do 40 let, C - moški od 40 let naprej, D - mešana ekipa ( moški - ženska), E - ženske, F - ekipno (tekmujejo štirje tekmovalci, ne glede na spol in starost). Tokrat se je v Leskovcu pomerilo 40 ekip s 94 tekmovalci. Rezultati po posameznih kategorijah: kategorija A (17 ekip): 1. Rdeča fasada Leskovec (Timi Kmetec, Davorin Potočnik), 2. Trbovca (Rok Vozel, Matevž Baj-da), 3. Videm 1 (Jože Šmigoc, Stojan Muršek); kategorija B (5 ekip): 1. Trebuška amaterja (Matej Obrekar, Renato Kofol), 2. Ni las, je pa stas (David Fras, Danijel Murko), 3. Dabo team (David Prelog, Boštjan Vemo-var); kategorija C (2 ekipi): 1. PGD Videž 1 (Damijan Selinšek, Boštjan Vemovar), 2. PGD Le-skovec 4 - Senešci (Peter Jagari-nec, Hinko Šoštarič); kategorija D (6 ekip): 1. PGD Leskovec 6 (Barbara Belšak, Timi Kmetec), 2. M&M Team (Mateja Vindiš, Matej Obrekar), 3. Vroči dream team (Nina Zaplotnik, Renato Kofol); kategorija E (3 ekipe): 1. PGD Leskovec 7 - Destrnik (Barbara Belšak, Tanja Potrč), 2. Fedre (Katarina Vemovar, Jadranka Gabrovec), 3. Trmasti dve (Nina Zaplotnik, Mateja Vindiš); kategorija F (7 ekip): 1. Ekipa 112 (Damjan, Tomaž, Boštjan, David), 2. Bad boys (Davorin Potočnik, Janez Vnuk, Timi Kmetec, Andrej Kozel), 3. PGD Ivančna Gorica 1 (Klemen Knez, Rafael Radelj, Tomaž Hro-vat, Janez Pečnik). In kako rezultate komentira Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec: »Tekmovalci iz našega gasilskega društva so posegli po najboljših mestih v več kategorijah, nekajkrat pa smo le za nekaj sekund zaostajali za najboljšimi. Več kot zadovoljni smo, na tekmovalce pa ponosni!« jš Ptuj • Ob Dravi po novem sejemski prostor Priložnost za ugoden nakup V četrtek, 12. novembra, bo na Ptuju zaživelo novo sejmišče. Sejemski prostor bo na lokaciji občinskega parkirišča na desnem bregu reke Drave, pri prodajalni Eurospin. Ponudba bo zelo bogata in raznolika. Razstavljavci bodo ponujali tekstil, obutev, igrače, suho robo, sadje in zelenjavo, sadike, pekovske izdelke, mesnine, med, izdelke domače obrti ... Cene ponujenih izdelkov bodo nižje, kot so sicer v redni ponudbi na trgovskih policah. Obiskovalci sejma se bodo lahko ob hrani in pijači okrepčali, za najmlajše bodo na voljo tudi igrala. Organizator sejma želi, da bi prostor med Ptujčani in okoličani postal priljubljena lokacija za druženje in trgovanje. Na prvem sejemskem dnevu, ki bo prihodnji četrtek, organizator pričakuje prihodnje na Ptuj vabil vsak četr- okrog 40 ponudnikov. Sejemski tek med 8. in 17. uro. prostor z bogato ponudbo bo v MZ SEJEM NA PTUJU Vsak četrtek, od 8. do 17. ure, pri Eurospinu. Vljudno vabljeni. Informacije: 070 548 690, Marjana Potrč s.p. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 6. novembra 2015 Pomagajmo si . Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka -predstavitev dejavnosti Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka na Ptuju je bila ustanovljena leta 1979. Smo šola, ki je locirana v Mestni občini Ptuj in s svojo dejavnostjo pokrivamo širše ptujsko področje. Foto: Črtomir Goznik Na šoli izobražujemo učence od 6. do 26. leta starosti, ki so glede na posebne potrebe razdeljeni v dva programa: 1. Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom: od 1. do 9. razreda osnovne šole. V program se vključujejo otroci od 6. leta do 15. leta. Po zaključeni osnovni šoli s prilagojenim programom se učenci vpišejo v nižje poklicne programe. 2. Posebni program vzgoje in izobraževanja: od 1. do 6. stopnje, kamor se vključujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami od 6. do 18. leta, z možnostjo podaljšanja do 26. leta. Ob zaključku izobraževanja se vključujejo v Varstveno-de-lovne centre v bližnji okolici. V okviru teh programov imamo zaposlene strokovnjake, ki pokrivajo različna področja delovanja. Pri nas so zaposleni: specialni in rehabilitacijski pedagogi (de-fektologi), logopedi, socialni pedagogi, delovna terapevtka, psihologinja, tiflopedagoginja, pedagoginja. Naše učence učijo še učitelji strokovnih predmetov (likovni, glasbeni, športni pedagog, učitelj tehnične vzgoje ...). Vsi ti strokovnjaki sodelujejo pri delu z učenci na različnih področjih: • specialni in rehabilitacijski pedagogi na področju učnih težav, razvoja na vseh področjih, • logopedi pri težavah na področju jezika in govora, • socialni pedagogi na področju vedenjske problematike, • delovna terapevtka pri razvijanju grobih in finih gibov ter razvijanju samostojnosti, • psihologinja, ki je vedno na voljo učencem, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje, izvaja individualne obravnave, diagnostične postopke in svetovalne razgovore z učenci in starši, izvaja poklicno usmerjanje, svetuje pri učenju, • tiflopedagoginja sodeluje pri delu z otroki z okvarami vida. V okviru naše šole izvajamo tudi mobilno specialno pedagoško službo v osnovnih šolah in vrtcih. Na osnovnih šolah ter v vrtcih na širšem Ptujskem so prisotne specialne in rehabilitacijske pedagoginje ter logopedinje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za učence. Strokovnjaki vam bodo skušali z drobnimi nasveti pomagati na poti razvoja vašega otroka od malčka do mladostnika. Ker se zavedamo, kako zelo pomembna je zgodnja obravnava pri otroku in kaj vse lahko z zgodnjo obrav- navo dosežemo, smo se odločili, da bomo v prihodnjih prispevkih predstavili predšolsko obdobje ter nasvete različnih strokovnjakov iz naše ustanove. Kasneje bodo sledili nasveti in koristne informacije, povezane s šolarji ter različnimi težavami, s katerimi se le-ti soočajo. Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj mag. Lidija Hameršak Marin Tačke in repki . Kuzek je slabo poraščen z dlako Slaba poraščenost z dlako oziroma redka dlaka na koZuščku je v jesenskem času teZava, ki moti kar nekaj lastnikov psov. Precej pisem je prispelo s podobno vsebino, z vprašanji lastnikov psov, kako lahko vplivajo na boljšo in gostejšo dlako pri svojem kosmatinčku, saj prihaja zima in se bojijo, da bo njihove ljubljenčke zeblo. Gostota dlake in poraščenost živali je odvisna od letnega časa in prav najgostejša dlaka mora biti v zimskih mesecih, saj le tako lahko zagotavlja ustrezno zaščito živali pred dežjem, mrazom in snegom. Kakovost same dlake, njena gostota, njeno izpadanje, lesk in barva so odvisni predvsem od zdravstvenega stanja živali, prehrane živali, bivališča živali, saj ni vseeno, ali kuža živi v stanovanju na toplem ali na mrazu na prostem. Vsako bolezensko stanje živali se najprej manifestira na kakovosti dlake, ki izgubi lesk in intenzivnost barve, začne izpadati, pogosto se žival začne tudi praskati ali gristi po telesu. Zelo pogost vzrok slabe poraščeno-sti z dlako je tudi pomanjkanje določenih vitaminov, predvsem vitaminov skupine B, E, mikroelementa selena in ustreznih ma-ščobnih kislin, predvsem omega 3. Alergijska stanja, povezana posledično s praskanjem in grizenjem kože, so nezaželena in vsekakor potrebna zdravljenja pri veterinarju, saj lahko v nasprotnem primeru pride kot posledica alergij do bakterijskih infekcij kože z vsemi mogoči- mi komplikacijami, ki jim pa je skupno močno izpadanje dlake. Tudi hormonalne bolezni, predvsem hipotiroidizem, ki pomeni zmanjšano delovanje žleze ščitnice, je pogost vzrok slabi poraščenosti živali z dlako. Pri tej bolezni lahko dlaka popolnoma izpade, prepoznavna je predvsem po tem, da ima pes popolnoma goli rep, imenujemo ga tudi podganji rep. V fazi nastajanja in napredovanja bolezni pa se dlaka izrazito zredči po telesu. Vsekakor je treba tako Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. žival peljati k veterinarju, ki bo po postavitvi diagnoze ustrezno ukrepal. Bolezen je popolnoma ozdravljiva, saj manjkajoči hormon nadomestimo z rednim dajanjem hormonalnih tabletk. v k Foto: osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Kot lahko vidimo, je kakovost dlake odvisna od najrazličnejših dejavnikov. Tudi vsaka motnja v delovanju organizma se takoj pozna na kakovosti dlake. Zato svetujem vsem lastnikom psov in mačk, ki imajo kakršnekoli težave z dlako, z njenim izpadanjem, s srbenjem kože in praskanjem po telesu, da vsekakor obiščejo veterinarja z izkušnjami v der-matologiji, ki bo poskušal odkriti vzrok težavam in na tak način težave tudi uspešno odpravil. Lastnikom slabo poraščenih psov priporočam, da v teh mrzlih dneh svoje pse oblečejo v topla pasja oblačila, katerih ponudba na trgu je zelo pestra. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Ko strese stres Besedo »stres« slišimo zelo pogosto. Stres doživljamo v službi, doma, na cesti ... Dnevno se torej srečujemo z dražljaji, imenujemo jih stresor-ji, ki sprožijo stres. Kljub temu pa smo na stres po mnenju strokovnjakov danes slabše pripravljeni, kot so bili ljudje nekoč, ker živimo z idejo, da nam pripada nenehno dobro počutje, da nas ne sme nič boleti in nič skrbeti. Stres je čustvena, duševna in telesna napetost, ki jo oseba občuti ob soočanju z izrednimi okoliščinami. To so lahko pozitivni ali negativni dogodki, osebe ali predmeti, npr. okužba, zastrupitev, mraz, vročina, mišični napor, rojstvo, upokojitev, finančna stiska, izguba partnerja, izguba zaposlitve idr. Enakih okoliščin ne dojemajo vsi ljudje kot stresne. Tudi vedenjski in telesni odziv se med ljudmi zelo razlikujeta. Stres je vnaprej pripravljena reakcija organizma, ki nam v izrednih razmerah pomaga preživeti. Zato rečemo, da je stres tudi pozitiven, saj mobilizira organizem na način, da se učinkovito spopade s težavo oz. stresorjem. Če pa stres traja dalj časa ali se prepogosto ponavlja, to slabi telo in psiho in čez čas lahko privede do resnih zdravstvenih težav. Simptomi in znaki stresa so psihološki (čustveni), telesni in vedenjski. Nastopijo v nekaj minutah po stresnem dogodku in praviloma trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Kako se bo oseba odzvala na stresor, je odvisno od njenega psihofizičnega stanja, od preteklih izkušenj in od okolja. Isti dogodek je lahko za nekoga spodbuda in motivacija, za drugega pa stresor. Na stresne dogodke se ljudje odzovemo z močnimi čustvi. Pri pozitivnih dogodkih je to sreča, pri negativnih pa strah, žalost, zaskrbljenost, jeza in tesnoba. Ljudje se zelo razlikujemo glede na to, kako reagiramo na stres, kako hitro okrevamo po stresnem dogodku, koliko stresa prenesemo oziroma kako odporni smo nanj. Prav zaradi tega so za stres značilni zelo številni in različni znaki. To so: - tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost - potrtost, občutek nemoči, depresija - razdražljivost, jeza - nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, pomanjkanje samospoštovanja - nedokončanje nalog, težave z zbranostjo, neodločnost, neučinkovitost in neuspešnost - pozabljivost - nespečnost - razbijanje srca - motnje v prehranjevanju - mišična napetost - glavobol - mrzle in potne dlani - pospešen utrip srca - prebavne motnje, slabost - težave z dihanjem - pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov - motnje v spolnosti - težave v odnosih z ljudmi, težave v komunikaciji Za obvladovanje stresa je na voljo veliko priporočil. Vključujejo predvsem nefarmakološke ukrepe. Prvi korak je identificirati vzrok za stres, kar pogosto ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Zahteva namreč analizo človekovih navad in odnosov. Ljudi tudi zmede dejstvo, da se stres kaže telesno in teh znakov najprej ne povežejo z vzrokom njihovega nastanka. Univerzalna metoda za spopadanje s stresom ne obstaja. Vsak mora najti svoj »recept«, ki mu prinese občutek udobja in nadzora nad situacijo. Predlogi so naslednji: - Fizična aktivnost; vadba sprošča endorfine, ki dvignejo razpoloženje. Fizična aktivnost sama pomeni odmik od dnevnih skrbi. - Tehnike sproščanja. - Druženje; komunikacija daje občutek varnosti in razumevanja. - Izogibanje nepotrebnemu stresu; nekateri stresorji so predvidljivi. Ko jih človek ozavesti, se jim lahko izogne ali pa spremeni svojo reakcijo nanje. - Spremembe komunkacije; primer - izrazi svoja čustva, ne jih potlačiti; sprejemaj kompromise. - Načrtno upravljanje svojega časa. - Prilagoditi se stresorju; redefinirati problem; pogled od daleč; spremeni svoje standarde. - Sprejemanje stvari, dogodkov in oseb, ki jih ne moreš spremeniti. - Vzeti si čas za zabavo in sprostitev. - Spremeniti življenjski slog v zdrav življenjski slog: zdrava prehrana, zmanjšaj kavo, sladkor ipd., izogibaj se kajenju, cigaretam, drogam. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 6. novembra 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC SESTAV GLASBENIKOV CEREMONIJA NAŠ ŠPORTNI \Vl NOVINAR SOZVEDJE, RIMŠČICE PTUJSKA PEVKA TOV. ZABOJ KAMIONA PODZEMNI RASTLINSKI ORGAN MESNA PRIKUHA STRAO-KELTSKI SVEČENIK PITAN PRAŠIČ FARMSKE REJE LJUBIMEC BOGINJE AFRODITE POKLON, DAR RDEČI KRIŽ 100 m2 100 m2 100 m2 URNA BREZVLADJE PREBIVALEC NANOSA LJUDSKO STRUNSKO GLASBILO LEKOVO ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM OLGA REMS PREBIVALEC SODRAŽICE VOJAŠNICA RAŽENJ, REŠETKA INDIJANSKO OROŽJE POSLANKA VONTA NEVARNA SLABOST SISTEMA PRECEP DOMOVANJE BOGA IZDELOVALEC TLAKA PERZIJA RALLY VELIKAN JANEZ DOLINAR MORSKA RIBA SODOBNIK KELTOV KMEČKO POSLOPJE, SENJAK MODEL DACIE AM. VESOLJ. UPRAVA JO JE SESTAVIL BISTVO DOJETJA GR. BOG SONCA HIŠNA ŠTEVILKA PISANA PAPIGA NEM. FILOZOF (GEORG) SULEC (LJUDSKO) HRVAŠKA HUMORISTKA ERŽIŠNIK NEOMEJEN OBLASTNIK SONJA LOKAR NAŠ SLIKAR (JOŽE) INDIJ NAŠA ENDEMIČNA RASTLINA OSOJNI PROSTOR, OSOJINA MORSKI OŽIGALKAR ZAPRT BALKON HUDIČ, VRAG UGANKARSKI SLOVARČEK: DRUID = starokeltski svečenik, EDEM = oteklina v tkivu, GRADELA = raženj, rešetka, MAUKO = slovenski športni novinar (Dani), MODRAK = morska riba, NOEMA = bistvo dojetja, OPREKELJ = slovensko ljudsko strunsko glasbilo, ROT = ljudsko naziv za rečno ribo sulec. 'nvivs Vnvhv 'vnvao» Vroso 'viiNsoa ivisani 'oiavnoA 'avaviA Vi3N 'sh 'NOlOdV 'viaibon 'laa 'oav 'viiNas MvaaoiAi 'ar 'Nvai 'a33Vd3i 'VS393N 'VNvaviva '»on 'vi3ava9 'Nvzvaaos 'navado MiNavm 'Noiao 'ovinviAi 'aaaao 'vaaoo :ouabjopoa -BviNVziavi 31 Aansaa Nagradno turistično vprašanje . Ptujsko iskanje „povezovanja in sodelovanja" V teh dneh ne gre brez martinovih prireditev, mošta in mladega vina ter martinovih kulinaričnih dobrot. Martinovanja si na Ptujskem in širše kar podajajo roko. V teh dneh pa tudi ne gre brez grenkega priokusa. Praznični konec oktobra in začetek novembra, ko se spominjamo vseh umrlih, je v mesto ob Dravi privabil številne turiste in Ptujčane, ki sicer živijo drugje. Ni jih bilo malo, ki jih je zanimalo, kaj se bo v mestu trte in vina dogajalo v martinovih dneh. V TIC-u na Slovenskem trgu žal ni bilo še nobenega programskega lista ali zloženke o letošnjih martinovih dogodkih, ki se začenjajo danes. Ni jih bilo niti v gostinskih in drugih lokalih, kjer so ne glede na praznika delali, a bi bili zelo dobrodošli, saj ti opravijo pomemben del ptujske promocije med domačimi in tujimi obiskovalci. Tudi sicer na uradnem plakatu MO Ptuj propagirajo zgolj dva dogodka, 7. novembra in 11. novembra oz. dogajanje na mestni tržnici in na Slovenskem trgu, četudi se uradno v vseh govorih in razpravah Ptujčani „povezujemo in sodelujemo ter iščemo sinergijske učinke", da bi bili naposled uspešnejši v svojih turističnih prizadevanjih. Na Hajdini npr. vabijo na največje slovensko martinovanje, ptujsko dogajanje teh ambicij nima ne glede na tradicijo vinogradništva in vinarstva, ki sta to mesto v pomembnem delu tudi izgradila. So pa se na drugi strani v projektu Pubec - Štajerska mlada vina našli štajerski vinarji, ki pridelujejo mlada vina, da bi promovirali Štajersko kot glavno destinacijo za mlada vina. Nagradno turistično vprašanje Koliko let bo v letu 2016 stara Ptujska klet? Ime In priimek: _ Naslov: Davčna številka: Če je politika umetnost predvidljivega, bi se to moralo poznati tudi pri projektu ptujskih korit, ki še naprej burijo duhove. Ni bilo nobene nuje, da bi se ta čez noč odstranila v najbolje obiskanem mestnem predelu, če še ni bilo celovite- ga projekta urbane opreme in virov, da bi do zamenjave lahko prišlo po takojšnjem umiku neželenih korit na celotnem mestnem območju. Z desetimi litoželeznimi koriti se videz urejenosti mesta ni v ničemer izboljšal, saj je mesto izgubilo sloves enega najbolj ocvetli-čenih mest v Sloveniji, četudi je sezonsko cvetje raslo v neuglednih koritih. S pravilno zasaditvijo se je ta neuglednost v kratkem času zamaskirala. V večini korit, ki so še ostala, so v teh dneh posadili mačehe, Foto: Črtomir Goznik Od vinskega prestola se bo v martinovih dneh poslovila peta ptujska vinska kraljica Urška Polanec, ki se je dve leti trudila za promocijo vin VTC 13 in Haloz ter za več vinske kulture. kot tudi v ptujskem Evroparku, kjer so konec oktobra izobesili tudi nove zastave. Četudi ptujsko mestno jedro letos ni bilo prepoznano kot eno najlepših v Sloveniji, to ni nobena škoda. Iz letošnje ocene komisije Turistične zveze Slovenije pa bi morali povzeti najmanj tisto, kar je še vedno največja cokla v mestu - pomanjkljive pojasnjevalne oz. informativne table. Problem je toliko večji, ker se s temi vprašanji v mestu ukvarjajo že vrsto let, a izboljšav ni. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Amalija Gostan, Zgornja Hajdina 174, ki je pravilno odgovorila, da je nova ptujska ura nameščena na stavbi MG Ptuj v Murkovi ulici nad gledališko kavarno. Danes sprašujemo, koliko let bo v letu 2016 stara Ptujska klet. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 13. novembra. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. novembra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (3.) Kulturni šok!!! Po indijskih ulicah že razdalja nekaj kilometrov predstavlja izziv. Res pa je, da kompliciranje in pretirana skrb za čistočo odpade že na začetku. S prvim delovnim dnem se je moje dojemanje sveta in okolice, v kateri sem se znašla, močno zaostrilo. Doživela sem šok, se prestrašila, počutila izredno nelagodno, predvsem pa drugačno od vseh, ki sem jih srečala. Želela bi si, da bi znala z besedami orisati oziroma izraziti občutenja, ki so se pojavila, ter naslikati podobe, ki ostanejo v moji glavi tudi zvečer, ko se trudim zaspati. Že kakšno uro čakam na ulici pred stanovanjem. Prva lekcija: Indijci vedno zamujajo. Posredovana mi je bila registrska številka, torej so pome najverjetneje poslali rikšo ali taksi. Izpušni plini mi mašijo pljuča, najraje bi se do pisarne odpravila kar sama, če bi le poznala smer in vedela, na katerega izmed razmajanih avtobusov sesti. Namesto pričakovane ri-kše ali taksija pred mano ustavi luksuzen avtomobil, ki se nikakor ne sklada z okolico. Je mogoče, da so pome poslali avtomobil s šoferjem? In to v Indiji? Zraven šoferja in gospoda, za katerega še vedno ugotavljam, kaj natančno počne, saj že lep čas prebira časopis The Hindu, je v pisarni zaposlen še strežaj. Ne bi me tako pretreslo, če le-ta ne bi venomer stal za steklenimi vrati z namenom, da motri vsak moj gib. Ko sem izpraznila ponujen kozarec vode, ga je napolnil, še preden sem se zavedla! Vsako uro me povpraša, če želim kavo ali čaj, tako da postaja resnično neprijetno. A je to tukaj normalno? Da te strežejo? Za zajtrk sem si prinesla mango, za katerega niti slučajno ni dovolil, da ga razrežem sama. Postaja vedno bolj groteskno. Popraskam se. Šef pozvoni na zvonec, ki naj bi priklical strežaja ter mu istočasno, s povzdignjenim glasom, v lokalnem jeziku preda naročilo. Vsaj tako predvidevam. Čez slabih deset minut se strežaj vrne z električnim odganjalcem komarjev. Ljudje spijo na ulici, otroci so lačni, jaz pa imam strežaja, ki mi povrhu vsega še kuha? Sploh ne morem dojeti ... Zmedena in pretresena doživljam t. i. kulturni šok. Stanje, ki ga ne znam razložiti, se še poglobi po večerji, na katero me je povabil novi šef. Pogled na ulično revščino skozi okno prestižne restavracije, v kateri sem bila po-strežena kot še nikoli v življenju, bi verjetno pretresel vsakega izmed vas. Občutek krivde me je Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Nekaj časa se sploh nisem zavedala okolice. Malo je bila verjetno kriva utrujenost od dolge poti, malo dejstvo, da živim z mladimi iz vseh koncev sveta na prvi pogled dokaj normalno življenje. Še stanovanje je za indijske razmere odlično, zato večjih problemov z navajanjem nimam. OVEN VM^ J (21.3. - 20.4.) Sreča v ljubezni bo plod pravilnih odločitev. Skrbno boste preučili situacijo in si ustvarili svoje mnenje. Tkali boste tudi nevidno nit diplomacije, ki vam bo koristila na delovnem mestu. Odprle se vam bodo nove poti in vendarle hitite počasi. Narava bo naravni eliksir mladosti. BIK (21.4. - 20.5.) Fizična energija bo dobro skrita tujim očem. Vztrajnost lastnih načel vam bo v pomoč. Seveda se boste morali zadev lotili iz pravega zornega kota. Pretirano vztrajanje se ne bo izplačalo! V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo oaza sredi puščave. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) AJ h. Prijetno bo. Svežina vas bo čakala pri pogovorih in izmenjavi mnenj. Pomembno bo, da boste svojo energijo znali usmeriti in tako narediti prerez, kaj je za vas pomembno in kaj ne. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Ne pozabite si vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli. CD" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Po zvezdnih namigih bo pred vami čas povečane ustvarjalnosti. Čustvena skladnost bo prinesla določeno ravnovesje in umirjenost. Popaziti boste morali v komunikaciji in vedite, da beseda ni konj. Kocke usode bodo prinesle ugoden preobrat na delovnem mestu. Iz majhnega raste veliko. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Foto: Mateja Toplak razjedal. Zmedenih misli komaj čakam, da se vrnem v stanovanje. Indijska gostoljubnost na eni strani in beda na drugi me vržeta iz tira. Bogati ljudje dobesedno izkoriščajo reveže, da jim strežejo, kuhajo, perejo in čistijo. Tudi v stanovanju imamo gospo, ki za nami čisti tla in pospravlja posodo. Danes zjutraj sem jo srečala. Torej sem v bistvu enaka kot oni? A s svojim delovanjem celo podpiram dejanja, ki me spravljajo v jok? Sedim v prestižnem službenem avtomobilu, okna so odprta. Gneča. Približa se fantek, star kakšnih pet let. Umazane rokice prestrašeno stegne proti meni. Verjetno se me želi le dotakniti ali me prositi za nekaj rupijev. "Ne dotikaj se je," ga šef, še preden uspem odreagirati, grobo nahruli. Na bruhanje mi gre. Imam vse, oni nimajo ničesar. Sem zato 'vredna' več? Ko skušam skriti solze, ki mi stečejo po licu, se obrnem stran. Stran od vsega. Stran od Indije. RAK i® Simbolika tedna bodo intuitivni prebliski. Odgovorno boste stopili naprej po svoji poti. V veliki meri vas bo spremljala drznost. V ljubezni bo treba pogledati na zadeve iz svetle plati. Tiste reči, ki jih ne boste mogli povedati glasno, si pač zapišite. Pričakovati je literar- I)- RH LEV f (23.7. - 22.8.) Narava bo vaša zaupnica in vir navdiha. Spremljala vas bo tudi sreča. Romantično bo na področju ljubezni in ujeli se boste v val strasti. Odkriti bo treba, kaj bi lahko še spremenili. Nekaj več ustvarjalnosti in kreativnosti se bo pričakovalo v povezavi s službo. DEVICA (23.8. - 22.9.) Jesenska narava bo za vas čas preobrazbe. Mnogo zadev boste želeli spremeniti in jih postaviti na svoje mesto. Zelo dinamično se boste počutili doma in v krogu družine. Primerno vlogo bo imel tudi pogovor. Pričakovati je, da se bodo v osnovi zadeve odvijale v vašo korist. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Namesto v šolo delat na ulico. % Foto: Mateja Toplak RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H Magnetična vam bo koristila. Napredovali boste postopoma korak za korakom. Obdajali vas bodo različni ljudje in postopoma najdete svojo izgubljeno moč. V ljubezni bo nekoliko več prilaganja in nihanj. Pogovori bodo prinesli čarobne spremembe. Služba: zabavno bo. STRELEC (23.11. - 21.12.) Brezpogojna ljubezen vam bo v pomoč. Jasno bo, da boste v tem tednu imeli v rokah škarje in platno. Tako boste zadeve izoblikovali po svoje in pri tem imeli tudi paleto navdiha. S svojo odločnostjo lahko korak za korakom napredujete v službi. Sprostili vas bosta joga in O R O v rak ^ KOZOROG (21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.) ' Simbolika tedna bodo ^ Pred vami bo zabaven teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev. Na delovnem mestu se bodo zadeve sprva spreminjale in kasneje rešile v vašo korist. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najpogumnejšim. S K VODNAR (21.1. -18.2.) __y' Pozitivno razmišljanje vam bo podarilo krila. Prijatelji vam bodo stali ob strani. V pomoč vam bodo tudi najrazličnejši nasveti. Niti usode se bodo razplete v pozitivnem smislu na področju ljubezni. Odkriti boste morali neko novo pot. O P m?>, ribi (19.2. - 20.3.) Po zvezdnih namigih se obeta zelo delaven in natančen teden. Sprejeti boste morali več pomembnih odločitev in ločiti zrno od plev. Razrešiti bo treba tudi tiste reči, s katerim ste odlašali. Prožnost vas bo spremljala v ljubezni. Prisluhniti boste morali glasu svojega ne izzive. srca. petek • 6. novembra 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prireditvenik Petek, 6. november 8:00 Ptuj, Športna dvorana Mladika: Razstava malih živali, pasemski golobi, kunci, morski prašički, sobne ptice, vodna in okrasna perutnina, do 19:00 9:00 Majšperk, Športni park: 5. mednarodni martinov balonarski festival, martinovanje, do nedelje, 8. novembra 9:00 Ormož, klet: 23. martinovanje, ogledi kleti P in F Jeruzalem Ormož za organizirane skupine, med 10. in 12. uro vodeni ogledi gradu in grajske pristave Ormož in gradu v Veliki Nedelji, ob 10.30 v grajski pristavi delavnica Vino - nevarnost in priložnost 11:00 Lenart, knjižnica: pravljica in delavnica coprnička Marička in coprnica Mica, tradicionalni kostanjev piknik, do 15:00 14:00 Ormož, Hardek, martinov zabavni šotor: odprtje razstave pridnih rok, predstavitev zbornika ob 50-letnici društva kmečkih žena in podelitev priznanj za potice 14:00 Pristava, turistična kmetija Kozarčan: dan odprtih vrat, martinovanje, krst mošta na šaljiv način 15:00 Ormož, Hardek, razstaviščni šotor: 23. martinovanje, sejem Kovito in Martinova tržnica, festival vina in degustacija 15:30 Ormož, Hardek, martinov zabavni šotor: svečano odprtje martinovanja in sejma Kovito, ob 16.00 zabavni program s krstom mošta, zabava z glasbo 16:00 Majšperk, prostori občine: predaja skulpture Haložanka v krožišču 16:00 Sv. Trojica, Zg. Verjane 14: martinovanje, slovesno odprtje vinotoča Pri Betki 17:00 Grajena, Dom krajanov: srečanje ob martinu, kulturni program, odprtje razstave jedi ob martinovem, Društva kmetic MO Ptuj, blagoslov mošta, predstavitev letnika 2015, izvolitev kletarja, martinov ples 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: odprtje razstave del likovno literarne kolonije Malek 2015, razglasitev zmagovalca turnirja Naj špircar in mladega vina 17:00 Podlehnik, Sedlašek 97 a, kmetija in vinogradništvo Cestnik Vaupotič, pušlšank, martinovanje 17:00 Ptuj, Kino: Sam svoj mojster, polna omara, ustvarjalna delavnica z Anjo Milošič, popravi in predelaj svoja stara oblačila 17:00 Videm, Vidova klet: osrednje martinovanje občine Videm, kulturni program, vino in kulinarične dobrote 17:00 Zgornja Hajdina, dvorana DU: III. skupinska likovno-fotografska razstava članov Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina 18:00 Lenart: proslava ob občinskem prazniku in podelitev priznanj 18:00 Podlehnik, kulturno-turistični center: večer ljudskih pesmi in muzike Ustavite se tam, kjer pojo!, pevke ljudskih pesmi Trstenke 18:00 Ptuj, kegljišče Deta center: praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v kegljanju, ŠD Gerečja vas 18:00 Strmec pri Leskovcu, vinogradniki Strmca: Martinovanje Strmec 2015, srečanje vinogradnikov, krst mošta na šaljiv način 18:00 Zg. Hajdina, šotor pri PSC: 16. nagradna revija, Štajerska frajtonarica, KD Valentina Žumra Hajdoše 19:00 Ptuj, Park hotel: Festival KPŠ Vino ni voda, degustacija vin Marof, dobrodelna licitacija vin, glasbeni program Piazzoleki 19:00 Sv. Trojica, bar Frenki: martinovanje v ogrevanem šotoru, dalmatinska klapa Leut 20:00 Ptuj, Dom kulture, Muzikafe: koncert Ulike Tropper in Gregor Hernach, glasba, od jazza do popa 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Mošt postane vino 20:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: stand up večer s Tadejem Tošem Sobota, 7. november 8:00 Ptuj, Športna dvorana Mladika: Razstava malih živali, pasemski golobi, kunci, morski prašički, sobne ptice, vodna in okrasna perutnina, do 19:00 9:00 Ptuj, Narodni dom: seminar za mentorje otroških plesnih skupin 2015, Preplet plesa in glasbe, Martina Dobaj in Andrej Hrvatin 9:00 Središče ob Dravi: martinovanje, kulturni program s pevci, godci, folkloro, krst mošta 10:00 Leskovec, pred prostorom TD: martinovanje v Leskovcu, krst mošta, Haloški muzi- kanti, kulinarika in vino 10:00 Ptuj, Mestna tržnica: Martinovanje na Ptuju 2015, Frajkinclarji in Štajerski fakini, vinogradniške igre - špricar pong, do 23.00 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava zaljubljeni žabec, Lutkovno gledališče Fru-fru, ob 10.00 in 11.30, za abonma Kresnička, Zvezdica in izven 12:00 Sveta Ana, pred občinsko stavbo: voden ogled po Postičevi vinogradiško-učni poti, ob 14.00 na pokriti tržnici, tradicionalno martinovanje, krst mošta, snetje klopotca in druženje 13:00 Cirkulane, pred rojstno hišo Vladimirja Bračiča: martinov pohod po delu Bračičeve planinske poti, PD Cirkulane 14:00 Mali Okič-Slatina: pospravljanje klopotca na cesti klopotcev, TD Cirkulane, sekcija stari običaji 14:00 Podlehnik, Gorca: pospravljanje klopotca, TD Podlehnik 14:00 Zgornji Leskovec, Skorišnjak: blagoslov mošta, martinovanje po skorošjaško, društvo Kocil 15:00 Zg. Hajdina, cerkev sv. Martina: 17. občinski praznik, Iz mošta vino - pridi na Hajdino s kulturnim programom in krstom mošta, ob 16.30 osrednja prireditev ob prazniku občine, podelitev priznanj in družabno srečanje 16:00 Sveta Trojica: martinovanje, pokušina mošta pri stari preši, ob 18:00 koncert Pihalnega kvinteta PULZ in sopranistke Lidije Kožar v cerkvi sv. Trojice, ob 19:00 krst mošta pri stari preši, ob 20.00 v samostanski kleti, blagoslov mladega vina 16:00 Velika Varnica: martinovanje v Veliki Varnici, blagoslov mošta, kulturni program, pogostitev 17:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: družabni večer ob martinovem, kulturni program, imenovanje kletarja - Naj Martina XI. in šaljivi krst mošta, ob 18.30 večerja in družabno srečanje ob glasbi 17:00 Ptuj, Slovenski trg: festival KPŠ Vino ni voda, martinovanje in mladinski vinski sejem, vokalna skupina Melos, NOX Acoustic, Cheecha in Co. DJ Nedelja, 8. november 9:30 Podlehnik, sv. Trojica v Halozah: zbiranje mošta in blagoslov, TD Podlehnik 10:00 Draženci, ribnik: občinsko prvenstvo v ribolovu - pari, RD Žejne ribice 10:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: slavnostna maša ob prazniku sv. Martina, srečanje krajanov v šotoru 10:00 Jurišna vas, Dnevi kulturne dediščine: Ančnikovo gradišče danes 10:00 Ptuj, izpred Mestne hiše: martinov pohod do preše na Mestnem vrhu, od 12. do 18. ure predstavitev vin 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Lev in Miška, Lutkovno gledališče Tri, ob 10. za abonma Kresnička in ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven 10:30 Cirkulane, cerkev sv. Ane pri Borlu: blagoslov mošta in pospravilo klopotca, malica, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze 14:00 Ptuj, Športni zavod, Dravska ul. 18: dokumentarni film Fenomen Bruna Groninga, Krog prijateljev Bruna Groninga 14:00 Videm, Dravci 4: pospravljanje klopotca, krst in blagoslov mošta, malica, KTD Klopo- tec Soviče-Dravci, DOD Haloze 15:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: tradicionalni živžav DPM Ptuj, Okoli sveta, za otroke in starše 16:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: 11. obletnica delovanja skupine KD Ljudske pevke Jezero 18:00 Destrnik: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2015, Radio-Tednik Ptuj 18:00 Hajdina, telovadnica OŠ: Prijatelji, ostanimo prijatelji - muzikal z izvirno Avsenikovo glasbo; režija Jože Ekart, izvedba Kulturno-glasbeno društvo Ptičica 20:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe: koncert Harmelogic Ponedeljek, 9. november 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, Mini teater Ljubljana, za šole in izven, ob 9.30 in 11.00 17:00 Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Kulturni dom: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih goric 18:00 Ptuj, Osojnikova 3, klet: predstavitev Benjamina Crema, britanskega slikarja in ezoterika, O stanju v svetu in pogledih svetovnega učitelja Maitreje na ključne izzive, Transmisijska skupina Ptuj 18:00 Skorba, Dom krajanov: pušlšank V Štajerski glas naše dežele^ Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Lenart Lenart: • MERCATOR, Partizanska 1 • PETROL BS, Industrijska ul. • KLASEK, Partizanska 14 • SPARSM, Karigherjeva 30 Benedikt: • MERCATOR, Nasipna ul. 1 Cerkvenjak: • MERCATOR, Cerkvenjak13b Sveta Trojica vSlov. Goricah: • MERCATOR, Mariborskac. 5 SvetaAnavSlov. Goricah: • MERCATOR, SvetaAna 17 i c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se ni www0foidMlkogi www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. novembra 2015 Hajdose 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 [ TOP/fl 1/TOMOBIU VOZILA Z GARANCIJO^ im^ig^iÄ, ßMiunnrnD m =i w i d J 11 ! i ud i j M wra O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA audi a4avant 2.0 tdi 2010 12.990 2.last. črna bmw 318d limuzina e90 efficency dyn. 2011 12.490 1.last, odličen srebrna bmw 320d touring 2010 11.990 1.last., odličen več barv bmw 320d touring 2011 12.390 1.last., vsa oprema bela citroen c4 grand picass01.6 hdi avt 2009 6.990 1.last., 7.sedežev srebrna cimoen c4 grand picass01.6 hdi 2010 8.290 1 .last., 7.sedežev modra citroen c51.6 hdi 2011 9.990 1.last, kot nov črna hyundai santa fe 2.0 diesel 4x4 2006 5.290 2.last, top oprema siva mercdes c 220 cdi 2006 6.790 2.last., odličen zlata opel insignia 2.0 cdti cosmo 2013 12.990 1.last., odličen več barv peugeot 407 2.0 hdi 2007 5.390 2.last., vsa oprema siva skoda octavia combi 1.6 tdi 2013 11.290 1.last., top oprema srebrna vwg0lf1.9 tdi plus 2007 7.990 1.last, odličen siva vw passat 1.9 tdi variant 2000 1.790 oprav. vel. servis bela vw passat 2.0 tdi var. nov model 2012 12.490 1.last, top oprema več barv vwt0uran 1.6tdi vec m0del0v 2012 11.990 1.last. več barv Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA ■ ÎA0AVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravograd 10:50 Utrip Ormoža, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL - šport mladih, 5. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:25 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 18:40 Glasba za vse, 21. oddaja, pon. 19:10 Po zdravje: Zdravilec, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Cista umetnost, 49. oddaja, pon. 20:55 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 21:35 Preverjanje ekip prve pomoči 2015, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Glasbena osmica (slo), 62. oddaja, pon 22:55 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Vidnost pešcev, pon. 9:40 Utrip Ormoža, pon. 10:45 S KL, šport mladih, 5. oddaja, pon. 11:15 Šport(no), 32. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Irrfokanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse, 22. oddaja 19:00 Sekvenca, 39. oddaja 19:20 Cista umetnost, 49. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predan 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Dan spomina na žrtve prometnih nesreč, pon. 20:35 Povabilo na kavo: mag. Sonja Purgaj, pon. 21:20 Ustna higiena in zdravje zob, pon. 21:40 Delo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Kmečki shod na Ptuju, pon. 9:35 Martinovanje 2014, pon. 10:05 Obzornik TV Dravograd 10:35 Glasba za vse, 22. oddaja, pon. 11:05 Prihodnost mladine, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca, 39. oddaja, pon. 18:45 Glasbena osmica (tuja), 61. oddaja, pon. 19:15 Sport(no}, 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, 7. oddaja 20:40 DeTo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 20:55 TV Gorišnica, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Komedija Lolita, pon. 23:25 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 20 let Plesnega centra Mambo, pon. 10:00 Športno), 32. oddaja, pon. 10:35 SKL, šport mladih, o. oddaja 11:05 Martinovanje na Ptuju 2014, pon. 11:35 Rimske igre 2015, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:00 Predstavljamo vam: Begunci med nami, pon. 13:15 Info kanal 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Povabilo na kavo: Branko Kumer, pon. 19:00 Sekvenca, 39. oddaja, pon. 19:20 Glasbena osmica (slo), 62. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, 7. oddaja, pon. 20:45 Po zdravje: Zdravilec, pon. 21:30 Dan spomina na žrtve prometnih nesreč, pon. 21:45 Glasbeni predah 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal ^ece 1 www.ece.si * k Čisto priročno ^ čisto blizu. V^ Za lažje sledenje porabi energije iz elektrike in plina smo razvili posebno aplikacijo ECEmobil. Omogoča vam neposredno komunikacijo ter preverjanje najnovejših ponudb po vaših željah. Več na www.ece.si ali na 080 2204. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4JHI0 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen| Oprema Barva fiat punto 1.4t-jet 16vsp0rt 2009 5.250,00« SERV. KNJIGA kov. Črna volkswagen beetle 1.9tdi 1999 2.550.00C KLIMA kov. črna renault megane 1.5 dcidinamique coupe 2009 7.590.00C prvi last. kov. opečna kiavenga1.416vexcup 2010 8.200,00C SERV. KNJIGA kov. črna peugeot206 2.0hdixt 2003 2.200,00c avt. klima kov. zelena opel astra 1.616v essentia 2008 4300,00 c 98.000 PREV. kov. srebrna volkswagen passat 1.8c0mf0rtline 1999 1.250,00C avt. klima kov. srebrna renaulttwing01.216VTREND 2011 5.250,00c prvi last. KOV. RJAVA renault modus1.2 6v expression 2012 7.490,00c 9.000 PREV. kov. Šampanjec mercedes-benz b 200 cdi 2006 7.500.00c SERV. KNJIGA kov. srebrna renault modus 1.216V expression confort 2005 3.980,00c SERV. KNJIGA zelena renaultclio 1.416v exception 2007 3.890,00c avt. klima kov. siva audi a6 3.0 tdiquatrr0 limuzina 2004 7.500.00c SERV. KNJIGA kov. črna ford galaxy 2.0 tdcitrend 2010 10.900,00c SERV. KNJIGA kov. črna renaulttwingo1.2 expression 2010 4300,00c 70.000 PREV. k0v.vanilija ma wenga1.416v motion 2011 8.400,00 € SERV. KNJIGA bela volkswagen passat 1.9tdi trendline variant 2006 5300/10 c SERV. KNJIGA kov. t. modra renault 7 sede2ev scenic .9 dci privilege 2004 2.900,00 € avt. klima kov. modra citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5350/10 c avt. klima kov. siva renaultvelsatis 2.0 dci expression 2007 3.990/10 c avt. klima kov. siva Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info®petv.tv, www.petv.tv Tïte/ijjfcî O '4- PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ....... Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišnica 21:30 Za vaše zdravIje-v živo j 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 Otroški program 08:30 ŠKL 09:00 Dan Oš H ajdi na 11:00 35 let petja, viž in plesa v Dolera 13:00 9. Abllimplada Slovenije: 2.del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika ¡z občine Destmik 19:30 Oddaja Iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani Energija prihodnosti SiP 08:00 Klcar poje In igra; l.del 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:15 ŠKL 11:40 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Klcar poje In igra: 2.del 21:00 Ujemi sanje. Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siplv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 20 let delovanja Aktiva žena D nje na 09:00 SKL 09:30 Polka In majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 35 let petja, viž In plesa v Dolenl 20:00 Klcar poje tn Igra: 2,del 21:00 Oddaja iz občine Markcvci 23:00 Video strani Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se v torek, 10. novembra, ob 18.00 v Kulturni dvorani Gorišnica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zavrč vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Zavrč. Vidimo se v sredo, 18. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Zavrč. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Majšperkvabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Majšperk. Vidimo se v četrtek, 19. novembra, ob 18.00 v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. petek • 6. novembra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRIDRUŽITE se Oriflame! Kontaktna oseba Laura Debelak. Tel. št. 030 333 063. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884. Več na www.enekas.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. VRTIČKARJI, POZOR, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02/ 720 81 08 ali 031 273 577. DRVA, mešana, kratka, 20-30 cm, suha, za podkuriti ali štedilnik, cena za 3 m3 z dostavo je 130 EUR. Info 031 208 904. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91. PRODAM mešan gozd (bukev, hrast) v Sp. Leskovcu (Strmec) v izmeri 30 arov. Cena po dogovoru. Inf. na tel. 041 467 851. PRODAM pujske, težke od 27 do 30 kg, in prašiče od 180 do 250 kg. Tel. 031 410 209. PRODAM dva prašiča, težka okrog 180 kg, krmljena s kuhano domačo hrano. Tel. 051 715 710. PRODAM vrtavkasto brano znamke Marguč, širina 2,30 m. Tel. 031 732 288. PRODAM suha orehova jedrca. Tel. 051 412 481. PRODAM odojke, Stojnci 130, tel. 031 845 522 ali 041 355 469. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. KUPIM telička, starega okrog 14 dni. Tel. 041 288 325. PRODAM prašiča domače reje, težkega od 120 do 150 kg. Tel. 031 530 498. PRODAM visoko brejo telico simental-ko. Tel. 031 713 160. PRODAM pet ovc. Tel. 766 3761 in 031 473 100. KUPIM traktor in traktorske priključke ter kultivator Gorenje Muka z grebenom. Telefon 041 235 349. PRODAM dve svinji za koline Prva je težka 250 kilogramov, druga 160 kilogramov. Obe svinji sta domače reje. Telefon 051 209 045. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanje, 74 m2, v pritličju v Kidričevem, Čučkova 13. Tel. 031 496 584. ODDAMO v najem poslovni prostor (opremljena pisarna) v velikosti 30 m2. Pisarna je ogrevana s talnim gretjem, internet, etažne sanitarije, klima, parkirni prostor, na lokaciji Zgornja Hajdina. Kontakt 041 399 234. DOM IN STANOVANJE V MAJŠPERKU oddam opremljeno sobo z mini kuhinjo in sanitarijami, po želji tudi hrana. Cena 130 € + stroški. Tel. 041 681 166. MOTORNA VOZILA SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. ZAPOSLIJO dimnikarja. Telefon 040 428 011. www.laboratorijski-sistemi.si. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE »V nebesih sem doma, tam Jezus krono da; tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom!« (Bl. A. Martin Slomšek) SPOMIN 7. novembra 2015 mineva 20 let, odkar je Gospod življenja poklical k sebi v večni dom mojo drago in nadvse dobro mamo Otilijo Grandošek S PLACARJA 57 Iskrena hvala vsem, ki se je za njeno dobroto v hvaležni molitvi spominjate, prižgete svečko ter jo razveselite predvsem s cvetjem medsebojne prijaznosti. Hčerka Irena ter sestri Anika in Rozika z družinama NAGRAJENCI KRIŽANKE EVITE L Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 30. oktobra 2015, je bilo: EVITEL TELEFONIJA. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence: 1. Samo VRŠIČ, VITOMARCI, 2. Ivan RAJ H, ORMOŽ, 3. Simon ČEH, PTUJ. Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem torbice za telefon v trgovini Evitel prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o. iz PE Olandia Ptuj. Čestitamo! Mestni kino Ptuj Petek, 6., in sobota, 7. november: 16:00 Ribbit; 18:00 Kamenje v mojih žepih; 20:00 Spectre. Nedelja, 8. november: 16:00 Ribbit; 17:30 Spectre; 20:00 Kamenje v mojih žepih; 21:30 Šiška deluxe. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prijatelju v slovo. Ne premoremo besed, ki bi lahko omilile bolečino ob izgubi dragega prijatelja Franca Zorka, Franc je bil ustanovni član sekcije Koranti Rogoznica pri Kulturnem društvu Rogoznica ter s tem začetnik organiziranega ohranjanja pustnih običajev na območju četrtne skupnosti Rogoznica, Dolga leta je bil tudi vodja sekcije ter kasneje vodja oračev, organiziranih v tej sekciji. Spominjali se ga bomo predvsem kot dobrega prijatelja ter člana, ki je s svojo zagnanostjo, izkušnjam i in dobro voljo vplival na delo v sekciji, njen razvoj ter nenazadnje na dobre in sproščene odnose med člani. Kruta usoda ga je mnogo prehitro odtrgala od nas, zato nam ob slovesu ostane le še beseda zahvale. Hvala ti, Franc, da si nas združil v takšno skupino, kjer se člani počutimo dobro in z veliko zanesenostjo obujamo kulturno dediščino naših prednikov. Ves ta čas si bil pravi prijatelj in zgleden član. Hvala za vse pustne norčije in preživet čas z nami. Koranti Rogoznica Tišina je v hiši, vse mirno okrog, povsod pa vidno delo tvojih pridnih rok, pred hišo na klopi več te videti ni, le misel na tebe spomine budi! SPOMIN 30. oktobra so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek, brat in svak Janez Mihelič Z MESTNEGA VRHA 106 Hvala vsem, ki prižigate sveče, in hvala vsakemu, ki z dobro mislijo postoji ob njegovem grobu! Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata in svaka Alojza Šalamuna diplomiranega pravnika v pokoju IZ FINŽGARJEVE ULICE 4, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem, ki ste z nami delili bolečino, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Z žalostjo v srcu njegovi najdražji ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil oče in dedek Simon Kolarič IZ SPUHLJE 64 A Zahvaljujemo se za darovane sveče in sv. maše, vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Hvala govornici Ančki, pevcem, teti Anici za molitev, duhovniku za opravljen obred, PGD Spuhlja za udeležbo na pogrebu, DU Spuhlja za pozdrav s praporom, godbeniku za odigrano Tišino, sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Marjana Megliča. Žalujoči: sinova in vnuka Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen opustošen za nas, odkar te več med nami ni (S. Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in prijateljice Milice Emeršič roj. Bratušek IZ MEDRIBNIKA 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter svete maše. Hvala tudi. g. dekanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Lesjaku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Strojne šole Ptuj, Arrive Ptuj in ZUDV Dornava za izrečeno sožalje in darovane sveče. Vsem še enkrat hvala. Otroci z družinami Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 Moja dežela lepa in gostoljubna 2015; 110-letnica Turistične zveze Slovenije; Podelitev priznanj občinam; Nastopajoči na prireditvi: Ansambel Saša Avsenika, vokalna skupina Fortuna, Georg Krajnc - pianist, Ana Lekše - plesalka, FS KUD Otona Župančiča Sora, Otroški zbor Nova Gorica. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Strnišče pri Kidričevem • Damjan Škafar ogorčeno sprašuje: Čigavo je strelišče in zakaj so streljali tudi na dan mrtvih? Sredi tedna smo v uredništvo Štajerskega tednika prejeli ogorčeno pismo Damjana Škafarja iz Strnišča pri Kidričevem, ki nas je opozoril na strelišče v bližini svojega naselja; posebej ga je motilo, ker so na njem streljali tudi na dan mrtvih. V daljšem elektronskem pismu nam je naš bralec Damjan Škafar napisal: »Ob lokalni cesti Strnišče-Župečja vas je pri odlagališču Taluma (»kicverk«) umeščeno strelišče. Na tem, verjetno civilnem strelišču se že dalj časa izvaja streljanje, predvsem ob nedeljah dopoldan, včasih pa tudi ob sobotah v poznih večernih urah. Na 1. november letos sem se peljal mimo tega strelišča in na njem opazil tri osebe v civilnih oblačilih ob dvignjeni rdeči zastavi, ki se dvigne v času streljanja. Ustavil sem se in trojico vprašal, da verjetno na ta dan - dan mrtvih - ja ne bodo izvajali streljanja. Dobil sem osoren odgovor, da so streljanje že končali. Vprašal sem jih, ali se jim zdi etično na tak dan streljati, pa sem dobil ponovno osoren odgovor, da jim tega nič ne omejuje. Na to je lahko bil moj komentar zgolj »sramota«, pa je bil njihov odgovor, v bele-žnico pa so si zapisali registrsko številko mojega avtomobila,« je zapisal ogorčen Damjan Škafar, nato pa nadaljeval še s posebej zanimivimi dejstvi: »Še vedno presenečen nad dogodkom sem takoj ob prihodu domov klical na 113 ter zadevo prijavil in podrobno opisal. V pičlih osmih minutah sem dobil klic s 113, s katerim me je policist seznanil, da imajo vsa dovoljenja Foto: M. Ozmec Športno strelišče v neposredni bližini Strnišča pri Kidričevem je po zagotovilih vodstva SD Kidričevo opremljeno po vseh pravilih in ima tudi vsa potrebna dovoljenja. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO S O RS Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO: ter da z mano ne bo razpravljal, ker da je strelišče vojaško, oziroma policijsko. Ker delam sam v SV, vem, da to strelišče ni vojaško. Ravno tako še nikdar do sedaj nisem videl nobene uniformirane osebe, ne vojaške in ne policijske, na tem strelišču. Zato sem hotel pridobiti kaj informacij o tem strelišču na internetu. Začuden sem, da nisem odkril popolnoma ničesar. Razen na eni spletni strani, povezani s Strelskim društvom Kidričevo, kjer sem našel lokacijo zunanjega strelišča brez imena (v geografskih - stopinjskih koordinatah), ki pa kažejo skoraj kakšen kilometer na drugo lokacijo, kjer ni ničesar. Ob vsem tem se mi močno poraja dvom, tako v resničnost izjav policista (113) o samem strelišču (lastnik oziroma upravljavec) kot tudi, da imajo vsa potrebna dovoljenja za izvedbo streljanj. Sam sem prišel do zaključka, da je to verjetno civilno strelišče, večino civilistov pa verjetno predstavljajo policisti, ki tam v privatnem času trenirajo za strelska tekmovanja. Sporno se mi zdi, da se pri nas lahko s tako lahkoto izvaja takšna vrsta aktivnosti na takšen praznik, kot ga predstavlja 1. november. Ravno tako si ne znam predstavljati, kakšni so ti ljudje, ki to počnejo. Res sramotno. Prosim vas, ali lahko v okviru svojega novinarskega poklica in kodeksa raziščete, kaj se tam in zakaj se dejansko dogaja ter jim vsaj malo potrkate na vest, da se podobno ne bo več ponavljalo, recimo za božič. S spoštovanjem!« V SD Kidričevo trdijo, da imajo vsa potrebna dovoljenja Da bi razjasnili okoliščine tega neljubega dogodka in identiteto strelišča, smo na občini Kidričevo izvedeli, da gre v tem primeru za strelišče Strelske družine Kidričevo, zato smo poklicali njihovega predsednika in zakonitega zastopnika Gregorja Kmetca. Ta nam je zatrdil, da ve za omenjeni dogodek, da vedo tudi za avtorja pisma, ki smo ga prejeli, in da bo na naša novinarska vpraša- nja odgovoril v pisni obliki. Po elektronski pošti smo na zakonitega zastopnika SD Kidričevo naslovili več vprašanj: za kakšno strelišče sploh gre, kje in kako je registrirano, kdo ga lahko uporablja in kakšne vrste streljanja na njem izvajajo, kakšna dovoljenja imajo za to, komu in pod katerimi pogoji je lahko izdano dovoljenje za streljanje s strelnim orožjem in končno, ali so imeli tudi za 1. november izdano dovoljenje za streljanje. In na vsa ta vprašanja nam je predsednik SD Kidričevo Gregor Kmetec odgovoril v enem sklopu: »Gre za klubsko strelišče Strelskega društva (SD) Kidričevo, za katerega imamo zemljišče v najemu. Strelišče je namenjeno za trenažni proces in ga lahko uporabljajo izrecno samo člani SD Kidričevo. Poudarjam, da naše strelišče ni civilno strelišče, urejeno je po veljavnem zakonu o orožju (ZORO) in streliščih. Določbe zakona (ZORO) o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču. Streljanje na tem strelišču se je in se bo tudi v prihodnje izvajalo po urniku, ki je objavljen na spletni strani SD Kidričevo. Zakon ne omejuje izvajanja športnih dejavnosti na dan praznikov. Če pa gospoda ta dejanja motijo iz osebnih razlogov, se mu opravičujemo v imenu SD Kidričevo. Ne vem, zakaj se gospod ni obrnil na mene kot kontaktno in odgovorno osebo SD, saj smo mu odgovorili na njegovo e-pošto, kasneje pa od njega ni bilo odgovora. O vsem, kar ga v zvezi s streliščem zanima, lahko pri nas dobi vse podrobnejše informacije, saj želimo, da je naše delo transparentno!« K temu velja dodati le še dejstvo, da je strelišče SD Kidričevo ob robu nasipa nekdanjega odlagališča bližnje tovarne aluminija, tako rekoč sredi njivskega kompleksa in je od prvih stanovanjskih hiš oddaljeno vsaj 1,5 km. Pa tudi na dejstvo, da je med streliščem in naseljem Strnišče še pas gozdne površine, zato je možno verjeti članom SD Kidričevo, ki so prepričani, da pokanje ob streljanju z malokalibrskim športnim orožjem za stanovalce naselja Strnišče ne more biti posebej moteče. M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo v Ce pred Martinom zmrzuje, i pred božičem povodenj. Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do okoli 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Razmeroma toplo bo. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. V višinah se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje topel in suh zrak. Prevladovalo bo sončno vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.