Št. 23. V Ljubljani, 9. junija 1906. Leto II. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za 2 / 5 strani 18 K, za */ 5 strani 9 K, za Vio strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Mesečna priloga: ..Slovenski Tehnik". Starišem v premislek. Bliža se že konec šolskega leta in ž njim doba vsprejemnih izpitov za srednje šole. V mnogih rodbinah že premišljujejo in računajo, ali bi dali sinka v kako srednjo šolo in v katero naj bi ga poslali. In prav imajo: stvar je resnega pomisleka vredna! Žalibog pri nas še nismo tako daleč kot v drugih deželah, kjer ne pošiljajo dečkov v srednjo šolo samo z namenom in željo, da postane duhovnik, kot je to pri nas, ki si večidel ne predstavljamo nič lepšega kot je duhovski stan. Večinoma prihaja to prepričanje iz ozirov na denar, češ: kot duhovnik bo dobro preskrb¬ ljen in še nam bo pomagal. Ne morejo si prav pred¬ stavljati, da je tudi v duhovniški suknji mnogo ne¬ srečnih in nezadovoljnih ljudi, ki so neradi vstopili v ta stan in delajo le pod pritiskom drugih. Za druge stanove se doslej kmetski sloji še ne zanimajo dovolj. Še vedno nam je treba veliko pravništva, zdravnikov in živinozdravnikov, zato nikomur ne odsvetujemo, da pošljejo stariši dečke v gimnazijo. Na realko, iz katere se podjetnemu mladeniču odpira nešteto ugodnih potov, se pri nas le premalo misli, čeravno je njena veljava prav tako visoka kot veljava gimnazije. Manjka nam domačih inženerjev, gozdarskih in rudarskih urad¬ nikov, manjka nam poljedelskih strokovnjakov. Ves narod in v njem najbolj kmet, ki mu je stik z urad¬ nikom, če je tujec, še mnogo težavnejši kot je že sam na sebi, ima škodo od tega, da nam manjka ,domačinov- uradnikov prav v vseh strokah. Opozarjamo poleg realke tudi na strokovne šole in sicer predvsem na poljedelske, obrtne in trgovske šole. Pot vanje vodi skoz meščansko šolo. Iz me¬ ščanskih šol morejo priti mladeniči tudi v u č i t e 1 j i š č a. Sploh pa je izobrazba, kakor jo nudi ravno meščanska šola, za vsakega, tudi za bodočega kmetskega gospo¬ darja, zelo koristna. Ne pretiravamo, da bi si morda želeli za poljedelce kakih učenjakov, a toliko bo pri¬ znal prav vsak, da je tudi za kmetski stan v današnji dobi prav dobra podlaga, če imajo mladi gospodarji več izobrazbe. Z meščanske šole se vrne mladenič lahko domu z dobro in koristno podlago, ali pa gre naprej na kako strokovno šolo ali v učiteljišče ali pa že vstopi v kako trgovino ali obrt. Že zdaj opozarjamo stariše na novo meščansko šolo v Postojni. V interesu našega naroda, ki rabi slovenskih izobražencev vseh strok, v interesu najvažnejšega, slo- venskegn stanu — kmeta, ki potrebuje višje izobra¬ ženega naraščaja, je potrebno, da se stariši v večjem številu odločijo poslati otroke v šole in sicer ne le v gimnazije, tudi v realke, meščanske šole, v učiteljišča, trgovska, obrtna in seveda poljedelska vzgajališča. Seveda priporočamo, da vsakdo poprej resno premisli. Slovenci, žal, še nimamo nobenega zavoda, ki bi dajal pojasnila in pouka v vseh teh vprašanjih. Obračajmo se torej na učitelje, na uradnike in druge izkušene in izobražene može. Vprašajmo za svet ravnateljstva šolskih zavodov, v zadevah kmetijskega šolstva na našo kme¬ tijsko družbo, v obrtnih na obrtniška društva, v trgov¬ skih na trgovska, makari tudi na trg. in obrtno zbornico. V taki važni zadevi se ne strašimo korakov, ki nas privedejo do boljšega poznanja položaja in nam omo¬ gočijo, da odločimo usodo mladeniča premišljeno in resno. Politične vesti. Novo ministrstvo. Posrečilo se je najti novega moža. Sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu Maks Vladimir Beck je sestavil novo ministrstvo, ki je deloma sestavljeno iz voditeljev parlamentarnih strank. Najdalj so se upirali Čehi, da vstopijo v mini¬ strstvo. Slednjič so izjavili, da je za češki narod gotovo Stran 238. NOTRANJEC Letnik II. bolje, če imajo njegovi voditelji vpogled v vse načrte in nakane osrednje vlade, in se odločili, da vstopi pred¬ sednik mladočeškega kluba dr. Bedficb Paca k v ministrstvo kot češki minister-rojak, sekcijski načelnik v železniškem ministrstvu Fort, nekdaj mladočeški poslanec pa da postane trgovinski minister. Tudi Poljaki imajo v novi vladi dva zastopnika. Slovencev, katere vodi dr. Šušteršič, sploh nihče ni vprašal za svet. Vstopili pa so v ministrstvo poleg nemških plemičev tudi 3 iz¬ raziti in odločni Nemci, namreč: nemški liberalec M arh e t je postal nančni minister, nemški načijonalec Prade je nemški minister-rojak. vodja štajerskih Nemcev Dei'sata pa je zasedel važni portfelj železniškega ministrstva. Nemški nacijonalec kot železniški minister, to ne bo nič kaj dobro za Slovence. Vstop Deršate v vlado že sam kaže slovenskim poslancem pot v naj- odločnejšo opozicijo proti novi vladi. Avstrijska poslanska zbornica se je sešla v četrtek 7. t. m. zopet k seji, v kateri se ji je pred¬ stavilo novo ministrstvo Beck. Ministrski predsednik ni v svojem nagovoru povedal mnogo novega. Izjavil je, da bo odločno varoval avstrijske interese proti Ogrom, se izrekel za to. da se cela nagodba z Ogrsko revidira, in da se mora Avstrija, če že mora priti do gospodarske ločitve, s krepkimi sredstvi braniti. Volilno reformo predlaga kakor njegovi predniki in upa, da se bo našla podlaga za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem in vs,eučiliščnega vprašanja na Moravskem. Novi obrtni red naj se prav kmalu vsprejme in uveljavi. Severna železnica naj se kar hitro mogoče podržavi. — Ministrstvo se je oziralo torej le na nemške, češke in poljske želje. Nobeno slovensko vprašanje se ji ni zdelo vredno najmanjšega ornenka. Klerikalni slovenski poslanci so se izrekli, da hočejo napram ministrstvu delati politiko ,,svobodne roke“. Seveda v odločno opo¬ zicijo iti od vladnega korita jim. ni prijetno ! Ogrski državni zbor je že vsprejel rekrutni zakon. Vlada hiti, da reši vse državne „potrebe“, — pri tem jo ovirajo samo slovaški in rumunski poslanci, ki pogumno odkrivajo madjarska nasilstva, ki hočejo vse pomadjariti. Pri tem pa se izjavljajo zvestim pristašem samostojne ogrske države proti Nemcem in Avstrijcem. Proti Nemcem. Grozeča nevarnost pred napre¬ dujočim nemštvom bo prej ali slej povzročila trdno zavezo vseh Slovanov z Madjari in Italijani seveda le v enem vprašanju, namreč v odporu proti nemški pre¬ moči. Te dni so potovali madjarki časnikarji in dijaki na poset v Beligrad, kjer so jih Srbi vsprejeli prav pri¬ jazno. Skupaj so se navduševali proti Avstriji in Nemčiji. Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Daljo.) . Z menoj ni težko, nadaljuje drhtečim glasom Uršula, stopivši predenj, črešenj zobati, če si pošten, če pa mi kdo zahrbtno plete zanjke, pozabim da imam žensko glavo, a voljo imam močno, močnejšo kakor gospod Batori, prvi sodnik ogrske krone. Več kakor 100 let že prebivajo Heningovci na Susjedu in Stubici, in več kakor 100 let so že ondi gospodarji. Poglejte ono žensko sliko, ki visi nad pečjo — to je nesrečna Dora iz stare hrvatske rodovine Arlandovcev, ki se je omožila z Andrijo Ileningom prvim, in zapustila svojim potomcem Susjedgrad in Stubico, a njena vnukinja Katarina, mati mojega moža. se je omožila z gospodom Tajfenbahom, na katerega je prešlo ime, in imetje Heningovcev. Dosti sva se moj soprog in jaz trudila in potrošila denarja, da rešiva Susjed in Stubico iz razbojniških rok veli- kašev, ki so na nepošten način izsilili od novega kralja Ferdinanda darovalno pismo. Izrinili smo srečno iz deiiščine vsiljenca Španjolca don Pedra de Laza, na¬ silnega škofa Simona Erdedija, lutrskega barona Ivana Ungnada in generala Kacijanarja; ko pa je temu izda¬ jalcu knez Nikolaj Zrinjski po pravici razklal glavo, se je polastil vsega premoženja kraljevi fiskus, iz čegar krempljev smo težko izvili komaj Susjed in Stubico, a Želin smo morali pustiti v tatinskih rokah Bakača. Toliko trpljenja smo prestali, toliko izgubili, sedmero otrok sem nosila pod srcem in toliko se trudila, sina jedinca izgubila, izgubila moža, a od šestih hčera so se omožile še le tri, uboga sem vdova — sedaj pa se šopiri po našem starem gnjezdu skobec in hoče izpod¬ riniti mene sivo revico, ubogo vdovo — kdo? Moj sorodnik, prvi sodnik ogrske krone — Andrija Bator. Gorje deželi, kjer je pravica v takih rokah. Toda pišite, gospod Palfi, svojemu gospodarju, da računi slabo, pišite mu, da ima stara Heningova trdo glavo, da je Henin- gova proučila vse svoje pravice, katere so shranjene v oni srebrni skrinji, da ve za vse vaše latinske finte, kakor kak prokurator, in da je ne boste peljali žejne preko vode, recite mu. da so na moji strani junaki zeti Mihael Konjski, Matej Kerečen in Štefan Gregor- janec, sin podbana Ambroža. Če pa preostaja Batom poleg vojevanja s Turki še časa za boj z žensko, dobro, potem pa bo tudi Uršula izstrelila bombo v to nepo¬ šteno sodniško mero, ker je hči Mekniceja, k raj iškega vojvode. Ali čemu se prepiramo tu. Jaz sem že lansko leto vložila dve tožbi. Jedno je oddal moj zet Mihael na Martinovo banu Petru Erdediju proti Batorovcem, a drugo proti Jurju Vsesvetničku sem lastnoročno po¬ slala na dan svete Jelisave, kraljevi svetlosti v Požun. Kralj je odredil preiskavo. Naj odloči najpreje sod, potem pa, če treba puška. Plemenitemu gospodu Palfiju je bilo čudno pri srcu. ko je taka ploha lila iz ust Heningove na njegovo glavo. Z izbuljenimi očmi je zrl v to čudno ženo, kije Letnik II. NOTRANJEC Stran 239. Nemški cesar Viljem II. je prišel 6. t. m. na Dunaj obiskat našega cesarja. Pri tej priliki sta vla¬ darja utrdila prijateljsko zvezo nemške države z Avstro- Ogrsko in brzojavila italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu, da vstrajata v trozvezi z Italijo. Italijanski kralj je takoj odgovoril, da ostane „zvest prijatelj.“ Ruska „duma“ je v neprestanem boju z vlado. Poslanci jo poživljajo, da odstopi, ker ni mogla izposlovati oproščenja vseli političnih zločincev. „Duma“ in vlada sta se izrekli za odpravo smrtne kazni. Atentat na španskega kralja. 31. maja se je poročil 21 letni španski kralj Alfonzo z batenberško princezo Eno, ki je rodom Angličanka. Ko sta se peljala iz cerkve, je vrgel neki anarhist bombo v cvetličnem šopku z drugega nadstropja neke hiše proti vozu. K sreči se je voz z mlado-poročencema bil zaradi navala in hrupnega pozdravljanja ljudi, za trenotek ustavil, da je padla bomba med zadnja konja in prvi kolesi. Ubitih je 24 ljudi, ranjenih pa 50. Kralj in kraljica pa sta nepoškodovana. Policija je zasačila par dni pozneje morilca, ki pa se je pred aretacijo ustrelil. Bil je član mednarodne družbe anarhistov, ki načelno nasprotujejo vsaki vladi, zakonom in državnemu redu. Za anarhistični položaj mislijo največ doseči, če morijo visoke glave — ministre in vladarje. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Dobri zobje so za vsakega človeka nekaj zelo važnega. Saj vemo vsi, kako nerodno je kazati svojemu bližnjemu prazna usta ali pa — škrbine. Prikupljivost, na katero mora brez dvoma gledati vsak. posebno dekleta, zahteva lepo, zdravo zobovje, — Glavna naloga zob je prežvekovati hrano. Kdor nima zadostnega šte¬ vila zob, ne more zavživati marsikaterih bolj trdih jedil, a če jih uživa, pridejo v želodec v premalo razkosanem stanju. To je tudi mnogo krivo, da ima dandanes toliko ljudi pokvarjena prebavila, ki so nemalokrat vzrok ne¬ varnih želodčnih bolezni, prezgodnje smrti. — Zdi se, da smo pri nas na kmetih, kakor v marsičem, tudi v tem oziru še za petdeset let nazaj. Koliko je ljudi, ki zaupajo kakemu mazaču, če tudi jim ne izdere bolnega, temveč, kar se je že večkrat zgodilo — zdravi zob ! Kako malo gledajo v tem oziru naši stariši na srečo svojih otrok! Kako malo skrbi pri nas odrasla mladina, da si ohrani zdrave zobe; spomni se jih navadno le takrat, ko ji zobne bolečine ne dado spati celih noči. — Bodimo odslej drugačni. Skrbimo vsak po svojih močeh, da si ohranimo zdrav ta veliki božji dar. Naj bi ne bilo Orpovršča, ki bi ne dal preiskati zobovja zobozdravniku. Zapomnimo si, da se tudi zoba, ki razžarelih lic, sevajočih oči hitro korakala po sobi, v kateri so se čule samo gospodinjine stopinje po kame- nitem tlaku in težko dihanje njene razjarjene duše. Hipoma se Madjar nečesa domisli. Vaša milost, pritrdi kratko, žal mi je od srca, da sem Vam dal nehote povod le tolikemu razburjenju. Vi ste poštenjakinja, vdova, mati ste. Krivica Vas boli, in to je tudi prav. Govorili ste važne, težke besede, našteli velike krivice, in ker cenim vaš plemeniti gnjev, nočem o njih dvomiti. Moj milostljivi gospodar mi je natanko razložil, odkod pride in čigava je pravica na Susjedu in Stubici. Čeprav se vse krivice, katere ste doživeli tu, ne morejo prištevati na rovaš mojega velemožnega gospodarja, marveč v veliko večji meri neredu, ki je zavladal v kraljevini in v Ogrski po nesrečnem porazu pri Mohaču, priznava in obžaluje gospod kraljevi sodnik, da je tudi on morda nekoliko kriv, a ne iz zlobnosti, ampak kriva je veliko bolj razburjena in pokvarjena doba in lažnjivo poročanje ničvrednih služabnikov. Žal mu je in trdna je njegova volja vse popraviti. Jaz sem zato poslanec miru in prosim Vas, milostljiva gospa, da me nekaj časa mirno poslušate. Palfi je umolknil in čakal, kaj mu odgovori Uršula. Govorite hitro, kratko! odvrne žena, ne da bi kaj pogledala poslanca, prekriža roke in začne gledat skozi okno na ravnico. Nato doda Madjar: Imetje, o katerem govoriva, je Susjed in Gornja Stubica, veliko je in plodno. Razprostira se od vasi Stenjevca do štajerske meje na Sotli in od Stupnika blizo do Bistrice. Tu so njive, livade, vinogradi, gozdi, pašniki, pristava, kleti, mlini, dve trdni grajščini in veliko število močnih, delavnih kmetov. Ni zato čudno, če so se že mnogi tega premoženja polakomnili, sicer pa ni dvojbe, kdo ima do njega pravico. Po nasledstvu pripada polovica Heningovi, polovica pa Batorovi rodbini, ker je pokojna gospa Katarina bila rojena Rozgonj, a mati gospoda kraljevega sodnika je bila v daljnem so¬ rodstvu s Heningovci. Sicer pa se je to nedvojbeno pravo silovito kršilo, kakor ste sami rekli, v onem nesrečnem času, ko sta se Ferdinand Habsburški in Ivan Zapolja bojevala za ogrsko krono, dočim je med tem po kraljevini Turčin pobiral davek. Težko je v taki nasilni obraniti tudi najgotovejšo pravico. Kadarkoli poseže vladar po novi kroni, mu je vedno prva skrb, pridobiti si kolikor več močnih pristašev, in v njihovo korist in svojo hoče brez reda iztrgati kak list iz knjige pravičnosti. Ni mu mari sredi takega strankarskega boja, kaj je pravično, bolj se drži načela: „Dam ti, da mi daš“. Moj gospodar je bil pristaš Ferdinandov, kakor tudi pokojni gospod Andrija Hening, ali kakor se je preje imenoval po svoji obitelji Tajfenbach, kar je pa tudi popolnoma naravno, ker je bil nemškega pokolenja. Toda kralj Ferdinand je poklonil premoženje svojemu konjarju, kar ni nič čudnega. Španjolec je jezičav pri¬ liznjenec in vedno poleg kralja. Potem gaje dal Simonu Erdediju, zagrebškemu škofu; tudi to ni čudno. Erde- dijeva rodbina je bogata, mogočna, junaška, a malokateri izmed njih je bil toli trd in nezlomljiv, toliko vstrajen in drzen, kakor pokojni škof Simon, glavna podpora Ivana Zapolje v Hrvatski in tudi Ferdinand bi mu bil Stran 240. NOTRANJEC Letnik II. nas še nikdar ni bolel, lahko že oprijemlje nalezljiva gniloba, ki jo more odpraviti le veščak. Tak zob ozdravi zdravnik mnogo lažje, kakor onega, ki ti je že priza¬ dejal bolečine. „Saj zdravnika bi že plačal, a pot v mesto preveč stane“, bode oporekal marsikdo. Res je tako. Črnovršci smo precej zapuščeni od vsega sveta. Če kdo pri nas nevarno zboli, gotovo umrje, predno dospe zdravnik iz oddaljene Idrije, Vipave ali Logatca. — Ali kako potreben bi bil v Črnem vrhu zdravnik! Ko bi imeli vsaj brzojav, da bi mogli koga hitro priklicati! Po Koroškem je telegrafična postaja skoraj v vsaki vasici! Pa kaj, Slovenci smo; našemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu se ne zdi vredno, pospešiti še tolipotrebno nastavo poštnega sela in poštnih nabiral¬ nikov. O, če bi bili mi kaki gornještajerski Nemci, kaj bi že vse imeli Črnovršci! Nadučiteljje pisal v Ljub ljano izvrstnemu zobozdravniku, naj bi prišel za par dni tudi v Črni vrh. Upamo, da se bode odzval gospod doktor vabilu za¬ nesljivo. Zavednega Črnovršca dolžnost bode, da si magari od ust odtrže ter pripravi denar za lepo pri¬ ložnost. Dan in kraj bomo naznanili pravočasno v „Notranjcu“, pa tudi pred domačo cerkvijo. še več dal kot Susjed in Stubico, samo da bi ga pri¬ dobil za Habsburško stranko. O generalu Kacijanarju je mislil, da je zmožen in močan, da izžene Turke, dokler se ni izkazalo da je podkupljen od Turkov. Povsod se je vprašalo, kdo je koristil novemu vladarju, nikakor ne, kdo ima večjo pravico. — Naposled so zopet pre¬ magali Batorovci in Heningovci vse vsiljence. Leta 1559 je potrdil kralj Ferdinand v Linču Batorovi in Henin- govi obitelji posest Susjeda in Stubice. Da, doda gospa Uršula in krene malo z glavo, vsaki obitelji polovico dohodkov in to, dokler bo kaj moških in ženskih potomcev. Kako pa se je to napravilo, kdo je to dosegel, plemenita gospa? I Batori i moj pokojni soprog, oba objednem. Resnica, odvrne Palfi, i Batori i Andrija Hening sta predložila kralju prošnjo. A to zmago Vaše pravice — oprostite mi Vaša milost — je prinesel v prvi vrsti ugled vrhovnega sodnika kraljevine Ogrske. Moj gospo¬ dar želi, da sedaj, ko je kralj Ferdinand premagal Ivana, ostane pravo rodbine trdno in stalno, niti na misel mu ne pride dotakniti se one polovice, ki pripada rodu Heningov. Tako je, pravi gospa in se obrne, imetje je ne- razdeljno in rodbinsko, dohodek in užitek se ima med naši rodbini po polovici razdeliti. Tak je smisel kraljevega darovnega pisma, tako se je tudi dogovoril moj ranjki gospod z Batorom v Stubici. Da, da, odvrne Palfi nekoliko vznemirjen. (Dalje prihodnjič.) Domače vesti. Vilharjev spomenik se slovesno odkrije v ne¬ deljo, dne 12. avgusta t. 1. Za to priliko se pri¬ pravlja v Postojni velika slavnost z ljudsko veselico, ki jo prirede postojnska in razna druga okoliška na¬ rodna društva. Priprave za to slavnost, ki obeta biti največja, kar se jih je kdaj priredilo na Notranjskem, so že v najboljšem tiru. Čisti dohodek je namenjen skladu za Vilharjev spomenik. Nadejati se je, da se bodo z dohodki te veselice pokrili vsi stroški za spo¬ menik. Cenjena narodna društva se vljudno prosijo, naj na dan 12. avgusta ne prirejajo svojih veselic, marveč se naj raje udeleže odkritja Vilharjevega spo¬ menika v Postojni ter s svojo udeležbo povečajo sijaj slavnosti. Kakor čujemo, se nameravajo Vilharjeve pesmi, ki so že popolnoma pošle, izdati v II. izdaji. To je prav pametna ideja, zakaj vsak Slovenec bo pač rad segel po pesmih notranjskega slavca. Odkritje Vilharjevega spomenika, ki se ima v Postojni vršiti dne 12. avgusta, že sedaj zanima vsa slovenska narodna društva, med njimi pa seveda najbolj naša notranjska vseh strok. Na slavnosti bi pač ne smelo ne jedno društvo manjkati. Prijatelj našega lista nam v tej zadevi piše : „Vilhar je bil prireditelj prvega slovenskega tabora na Kalcu, kjer je na tisoče mož vseh slojev, večina pa kmetov zahtevalo enakopravnost slovenskega jezika. Postojnska slavnost naj bi bila pravi ljudski tabor izključno narodnega značaja. Vsa naša društva naj bi se je udeležila korporativno. Vsi sloji naj prihite častit najboljšega sina. Posebno kmetje iz vseh krajev naše Notranjske naj bi se je udeležili. Po vseh cestah, ki vodijo v našo Postojno, naj bi se vrstil na jutro odkritja voz za vozom kmetskih mož in fantov, ženh in deklet. Slovenska zastava na vozu naj kaže, da roma ta vesela družba poslavit Vilharjev spomin. 11 Vilharjevemu spomeniku v Postojni v korist je priredilo del. pevsko društvo „Slavec“ v areni ljub¬ ljanskega »Narodnega doma“ dne 3. junija na binkoštno nedeljo veliko pomladansko veselico, ki je v vsakem oziru krasno uspela. Prostrani restavracijski vrt in obsežna arena sta bila do zadnjega kotička zasedena. Zabave se je udeležnikem nudilo kar največ. Poleg izbornega zborovega petja pod vodstvom vstrajnega pevovodje g. Benišeka nam je posebno omeniti soliste gg. Dražil, Kranjc in Rus. Šaljiva pošta, umetalni ogenj, srečolov z nebrojnimi krasnimi dobitki, vse to je po¬ večalo sijaj kakor tudi gmotni uspeh te prireditve. Skupna preplačila so znašala 40 K 20 vin. Ilirsko-bistriški Sokol namerava prirediti dne 15. julija t. 1. veliko ljudsko veselico z javno telovadbo s sodelovanjem raznih sokolskih in pevskih društev iz Sušaka, Reke, Opatije, Volovskega, Podgrada, Postojne itd. Da se toraj ne bi priredila ta dan kakošna druga veselica na Notranjskem, prosimo društva in druge slavnostne odbore, da se ozirajo pri svojih prireditvah na to že določeno veselico v Ilirski Bistrici. Letnik II. NOTRANJEC Stran 241. Iz postojinske okolice. V zadnji številki „Notranjca“ smo v poročilu o izletu košanskega pev¬ skega društva v Orehek pomotoma pozabili omeniti, da je nastopal tudi orehovški mešani zbor pod spretnim vodstvom tamošnjega nadučitelja g. A. Turka. Ta zbor je istega popoludne prednašal s preciznostjo in čuvstvo- vanjem mnogo pevskih točk. Žel je pri navzočih zaslu¬ ženo priznanje ter moral na splošno zahtevo več točk ponoviti. Posebno humorja polna pesem „Potrkan ples“ je zelo ugajala. Toraj čast — komur čast. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani letošnja velika skupščina se bode vršila najbrže v Logatcu prve dni meseca avgusta. Kakor se nam poroča od tod se je vsestransko z veseljem pozdravila ta družbina namera v seji odborov obeh tamošnjih podružnic, koje seje so se tudi vdeležili zastopniki občinskih odborov Gorenjega in Dolenjega Logatca ter vseh narodnili društev. V Dol. Logatcu so čutili potres v nedeljo zvečer t j. 3. t. m. ob 9. uri 5 min. Zblaznela je 37 let stara Helena. Žagar, službu¬ joča v hoteju pri ogrski kroni in doma iz Fare na Kočevskem. Prepeljali so jo v deželno blaznico na Studencu. Požigalec. V soboto je pogorela hiša g. Ivana Lampeta v Črnem vrhu nad Idrijo do tal. Škode ima Lampe 2000 K, gostač Blaž Rupnik iz Zidišča pa 500 K. Zavarovalnica znaša pri Lampetu 1600 K, pri Rupniku pa 200 K. Ker je gostač Jernej Čuk iz Koševnika jako sumljiv, da je zanetil ta ogenj, so ga izročili sodišču v Idriji. V Starem trgu pri Ložu je upepelil dne 2. junija 1.1. požar, katerega so povzročili najbrže otroci, desetim gospodarjem 26 poslopij tekom ene ure. Poslopja so bila večinoma s-slamo krita. Močan veter, ravno pred nevihto, je onemogočil uspešno gasilno akcijo. Zgorelo je skoraj vse orodje, obleka in oprava. Škoda znaša 93.000 K. Posamezniki so le za majhne svote zavarovani. Darila in podpore naj se pošiljajo občin¬ skemu uradu v Starem trgu pri Ložu. Iz Zagorja. Vol poškodoval se je Jožetu Sedmaku iz Zagorji na paši tako, da ga je moral ubiti. Bodel se je namreč z drugim volom, ki ga je sunil v neki podmol. Pri padcu si je zlomil križ. Vol je bil vreden 400 K. — Vojaki bodo imeli letos pri nas vaje in sicer pridejo 28. t, m. domobranci iz Ljubljane ter ostanejo menda en mesec tukaj. Polk bode razdeljen v Št. Petru, Zagorju in Knežaku. Iz Št. Petra. „Notranjec“ št. 21 ima neko poslano, v katerem se je tukajšni mesarski mojster g. Franc Zaplata nekam zaletel, brez da bi bil dopis iz Št. Petra v „Notranjcu“ št. 20 dobro prečital in premislil. V dopisu se čita: „Vedno je bilo pri nas veliko pomanj¬ kanje vozov. Sedaj sta si oskrbela g. Matija Zafred in mesar g. Zaplata nove vozove." Stem je hotel dopisnik le popotnike opozoriti na to, v korist imenovanih gospodov. Dopisnik pa tudi omenja, da sta bila v Št. Petru preje dva mesarja, ker je pa eden odšel, in je ostali prevzel mesnico, pa diktira sam ceno, kakor se mu ljubi itd. Gospod Zaplata, sami morate priznati, da je vest, katero je prinesel „Notranjec“, popolnoma ute¬ meljena in vse, kar je poročal dopisnik, je resnica. Res je, da ste takoj po odhodu mesarja, Matija Gam v teku tedna dvakrat ceno mesu povzdignili, kajti 1 kg mesa je stalo preje 60 kr. Zvišali pa ste ceno na 64 kr. in zopet čez kakih 5 dni na 68 kr. in to je 1 K 36 h. Gotova resnica je pa tudi, -ako je v kraju samo jeden mesar, da bode tako priliko izkoristil. Gospod Zaplata, prepričani ste lahko, da Vam tukajšnje občinstvo čisto nič ne zavida te ugodne prilike pri obrtu. Vedite pa, g. Zaplata, da se od trgovca zahteva uljudno in potr¬ pežljivo obnašanje do odjemalcev, ako hoče dobro iz¬ hajati. Pomisliti je pa tudi treba, da v Št. Petru pre¬ biva tudi veliko takih, ki ne gledajo le na ceno, ampak več na vrednost in snažnost blaga. Ne mislite pa tudi, g. Zaplata, da bodo Šentpeterčanje meso jedli kakoršno- koli bode. Uže čez trideset let sta bila v Št. Petru po dva mesarja, zatorej bodeta tudi zanaprej dva mesarja s primerno ceno'izhajati zamogla. Iz Št. Petra. Za binkoštne praznike se je odprla v Št. Petru še druga mesnica, kjer se seče meso po 1 K 28 v; znamo torej ne samo predbacivati ampak tudi delati! G. Zaplata pravi sedaj baje, da bode sekal on meso po 1 K 20 v, iz česar se vidi, da on noče imeti konkurence in da je govoril vsled tega v „izjavi“ neresnico. Prosveta. Slovensko sokolstvo. Lani se je ustanovila zveza slovenskih sokolskih društev, ki ima nalogo po enotnem načrtu okrepiti slovensko sokolsko organizacijo. Vkljub sporom, ki so malo ovirali ustanovitev, je „Zveza“ izvršila svoje prvo upravno leto prav častno. V Brežicah, kjer se s pomočjo vlade še drži nemčursko gnjezdo kot trn v slovenskem telesu, je imela o bin- koštih občni zbor. V „Zvezi“ stoječa društva so se okrepila, v Kranjski Gori in Domžalah sta se ustanovila nova „Sokola“, čule pa so se tudi tožbe, da nekaj društev spi in da treba pritegniti učiteljstvo in dijaštvo sokolskemu delu. V „Zvezi“ je zdaj 22 sokolskih društev in eno žensko telovadno društvo. Vaditeljski zbor se je na znotraj uredil in uvedel nadzorstvo nad telovadbo v zvezinih društvih. V „Zvezni“ odbor so izvoljeni: starosta brat dr. Ravnihar, podstarosta brat dr. Ry- bar, načelnik brat dr. Murnik. Prihodnji občni zbor se vrši najbrž v Trstu. Binkoštni pondeljek se je iz¬ vršilo razvitje zastave brežiškega „Sokola“. Zbranih je bilo 500 Sokolov, nešteto pa občinstva — največ kmet¬ skega stanu iz brežiške okolice. Prišlo pa je tudi 1000 Hrvatov. Prvič so v Brežicah vihrale slovenske zastave in se javno glasila slovanska pesem, sokoli pa so korakali z razvitimi zastavami skoz mesto. Nemci so le iz kotov zabavljali in žvižgali. Stran 242. NOTRANJEC Letnik II. Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev, ta krepka organizacija našega učiteljstva, je o binkoštih zborovala v Šoštanju. Na lepo uspelem zborovanju se je na novo utrdila. Po predavanju nadučitelja Ši- janca je vsprejela „Zaveza“ predlog, ki pozdravlja misel o nerazdeljenem šolskem pouku, po katerem naj bi bila šola le dopoldan, zato pa malo dalje kot sedaj, popoldan pa ostani prost. Utemeljilo se je to stem, da popoldanski pouk vsled utrujenosti učitelja in otrok ne izda mnogo. Ljubljanski občinski svet je sklenil v svoji seji z dne 6. t. m., da bode vse svoje uradne listine kolekoval z 2 vinarskim narodnim kolekom „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 4 '. Kdaj sledijo temu vzgledu naše notranjske občine na čelu jim narodna Postojna? Narodno gospodarstvo. Občni zbor kranjske kmetijske družbe se je vršil v četrtek 7. t. m. ter se ga je vdeležilo okrog 90 družabnikov. Natančno poročilo smo morali radi obilega gradiva odložiti za prihodnjo številko. Delovanje avstrijskega mlekarskega odbora. Predlanskem se je vršil na Dunaju več dni trajajoč mlekarski shod, ki je med drugim izvolil stalni mle¬ karski odhor, ki naj se od časa do časa sestaja in ukrepa o vseh možnih potrebah avstrijskega mlekarstva. Ta odbor naj bi tudi dajal ministrstvu in drugim oblastem prepotrebne nasvete in priporočila. Pretečeni mesec je zopet zboroval. Važna točka, ki tudi nas zanima, je bila razprava o takozvanih mlekogledskih društvih. Pisali smo že v našem listu o njih in dejali, da so ista najboljša opora danskega mlekarstva in da je njihova prva naloga nastavljati mlekoglede. Pri seji mlekarskega odbora se je poročalo o delovanju in o uspehih avstrijskih mlekogledskih društev, ki so šele v prvih začetkih razvoja in menda skoz in skozi le poskusi. Po daljšem razgovoru se je sklenilo kar najbolj podpirati ustanavljanje mlekogledskih društev. Kjer že ni možno upeljati popolnih mlekogledskih društev, naj se uvede vsaj stalne mlečne poskušnje. Poživlja se ministrstvo, da stvar podpira. Tečaji za molžo in živinorejo. Na mlekarskem shodu se je govorilo tudi o tem, kako bi se razširil pouk o molži in živinoreji. Sklenilo se je pozvati kme¬ tijske družbe, da prirejajo 6—8 in kjer le mogoče 14 dnevne tečaje za molžo. Kozam je treba krmo dajati v manjših šopih, po 7 do 8 krat na dan. Če jim pokladamo preveč na¬ enkrat, rade izbirajo in puščajo polne jasli. Ko pa dajemo po malem, vidimo, da kozam nič ne ostaja in da se dobro nasitijo. Volneno obleko, ki je zmečkana in nagubana, poravnamo, ako jo obesimo za nekaj časa v klet. Močno pomečkane dele je treba poprej pomočiti s cunjo, kakor pred likanjem. Zmečkane, volnene obleke ne smemo likati, ker postane lahko mastna in se sveti. Novo sredstvo zoper peronosporo rabijo na Francoskem in v Švici, ki se imenuje nevtralni ocetno- kisli baker. To sredstvo se v vodi raztopi in ga zato priporočajo, ker mu ni treba primešavati apna ali sode. Na sto litrov vode se dene tri četrt do jednega kilo¬ grama zgoraj omenjene tvarine, katera se v vodi takoj raztopi in lahko tudi takoj rabi. Kilogram nevtralnega ocetno-kislega bakra stane 1 K 60 h. Črnilo se spravi iz perila, ako se položi del z madežem za 5—10 ur v vročo vodo, kateri se pri- dene bencina. Nadalje se spira, kakor navadno perilo. Z bencinom je treba oprezno ravnati, ker se rad vname. Vliti ga smemo šele, ko smo vodo odstavili od ognja. Najboljša voda za zalivanje je deževnica, ker je čista in je sprejela mnogo zraka. Deževnica z lahkoto sprejema snovi, ki jih rabijo rastline za hrano. Kjer je le mogoče, naj se nabira voda, ker je dragocen pri¬ pomoček za gojenje rastlin. Posebno posejane grede in mlade rastline naj bi se zalivale z deževnico. Izvrstno sredstvo je deževnica za napravljanje onih tekočin, ki nam služijo za uničevanje mrčesov. Milnica (žajfnica) se navadno zlije proč, ko se opere perilo, ker ljudje ne vedo, da se da s pridom uporabiti. Prav dobro nam služi milnica za pognojenje sadnega drevja, trt in travnikov, kakor tudi za uniče¬ vanje glist v gredah in cvetličnih posodah. Ko se po¬ lijejo grede ž njo, pridejo gliste na površje, kjer jih lahko odstranimo. Milnica prežene tudi gosenice, bolhe in uši z rastlin, ki se škrope z njo. I. avstrijski zadružni shod. (Izvirno poročilo.) V zadnjem desetletju se je začela tudi v Avstriji razvijati po nemškem vzgledu zadružna misel in danes imamo okoli 4000 zadrug najrazličnejše vrste. Da se pogovore o skupnih težnjah, da si napravijo skupen načrt za bodoče in da končno sporoče v resolucijah želje in zahteve oblastem, so se zbrali pretečeni torek in sredo zastopniki avstrijskih kmetskih organizacij na I. avstrijskem zadružnem shodu. Prostrana dvorana nižjeavstrijskega deželnega zbora je bila malone natla¬ čeno polna. Na predsedniških mestih je sedela cela vrsta mož, ki so zastopali te in one oblasti, v dvorani pa so sedeli kmetje poleg graščakov, baronov, visokih urad¬ nikov. Ti so bili ene misli: Pomagati zadruž¬ ništvu na boljše noge. Udeležilo se je priredbe največ Nižjeavstrijcev, kar je že z ozirom na kraj zborovanja čisto jasno. Videli pa smo, da so se to pot udeležili sboda tudi Čehi, kateri nimajo navade sodelovati pri takih „avstrij- skih“ manifestacijah. Izredno veliko — 30—40 — je bilo navzočih tudi Slovencev, za katere pa ni tako čudno, da so se udeležili; saj imamo ravno mi poseben talent delati „štafažo“ povsod tam, kjer se gre za kako patrijotično avstrijsko stvar, pa naj je že ista gospo¬ darskega značaja, ali pa veteranska parada. Letnik II. NOTRANJEC Stran 243. Splošen utis, ki ga imamo od shoda, je še dosti dober. Navadno smo šli s takih „avstrijskih“ shodov poparjeni in kakor osleparjeni. Vedno smo čutili, da so nas Nemci zopet na novo „potegnili“. Tukaj pa so bili cel čas gospodarji v zbornici — Čehi. Kar so oni hoteli, to se je sklenilo. Njim se imamo tudi Slovenci zahvaliti, če bomo sadu tega shoda vsaj nekoliko ude¬ leženi. Sicer smo se Slovenci sami na tem shodu po¬ polnoma blamirali. Eni — neklerikalni zadružniki — sploh niso ničesar govorili. Zadovoljili so se največ s tolažbo, da so oni v marsičem daleč pred Nemci. Drugi — klerikalni Slovenci — so posegli dejansko vmes in hoteli na jako slab način poučevati drugo- rodne zadružnike o dobrotah konsumov. Pri tem so naleteli na nepopisen odpor in spravili še druge Slo¬ vence v čudno luč. O vspehih shoda se danes ne more še veliko go¬ voriti. Gotovo je, da se bo vlada, ki je bila zastopana po ministerijalnem svetniku dr. Ertlu, ozirala in upo¬ števala mnenja, ki so se na njem izražala. Notranjci se pa moramo že naprej zavarovati, da se našega zadružništva ne meče v isti koš s konsumarskim; kajti popolna blamaža, ki so jo doživeli konsumarji na Dunaju, niti najmanj ne sme škodovati dobremu imenu slovenskega zadružništva. Ena najvažnejših resolucij, ki so bile na shodu sprejete, je ona češkega voditelja Jana Sedlaka, ki zahteva zadružni pouk v maternem jeziku od ljudskih do visokih šol. Povdarjamo, da je bila njegova resolucija enoglasno sprejeta. Agrarni Nemci so z njo oficijelno pripoznali opravičenost narodne avtonomije v kulturnih vprašanjih. Zanimivo je bilo poročilo o zadružnem nakupu in prodaji. Dr. Turk se je potegoval za deljenje dela v tem smislu, da naj je kreditno zadružništvo od drugega kmetijskega zadružništva strogo ločeno. Poročevalec Kerbler je predlagal, da naj se zadružnim potem kupuje in prodaja le tam, kjer treba iztrebiti nepošteno in oderuško trgovino. K tej točki govori še ravnatelj »Zadružne zveze“. Skoraj neverjetno se nam zdi, kako ga je mogel dr. Krek spustiti v javnost s takim po¬ ročilom. Ker se hočemo z njegovim nastopom še po¬ drobneje pečati, omenjamo danes le, da je bil njegov predlog, ki je priporočal konsume, skoraj enoglasno odklonjen. Dr. Weden iz Prage poroča o vprašanju pokritja izgub pri zadrugah z omejenim poroštvom. Zahteva visoke deleže, skrb za trdne rezervne zaklade. V pra¬ vila pa naj se sprejme določbe, ki omogočujejo pred- stojništvu, da se še po nastopu insolvence izognejo konkurzu s tem, da zviša občni zbor zadružne deleže. Ustanovitev centralne avstrijske zadružne blagajne, kakoršno so si želeli Nemci na Dunaju, se je na predlog Čehov odklonila. (Dalje prih.) Po svetu. Ali ima solnce kak vpliv na ljudi P Profesor Lugeon je skušal s pomočjo dolgotrajnih raziskavanj odgovoriti na to vprašanje. Opazoval je prebivalce ob reki Reni in dognal, da prebiva na solnčni strani 34.000 duš, na senčni 20.000. Zanimivo je, da se pre¬ bivalci na obeh straneh med seboj močno razlikujejo. Na solnčni strani so ljudje veliko bolj izobraženi in tudi bolj premožni kot na nasprotni strani. Teh last¬ nosti se ti »solnčni plemenitaši" jako zavedajo, ter smatrajo prebivalce na senčni strani za manj vredne in neradi ž njimi občujejo. Vozove za bolnike so upeljali na pruskih želez¬ nicah. Vozovi so jako praktično urejeni in služijo sicer kot navadni vozovi. Le v slučaju, da se ima peljati bolnik, se voz zanj primerno preuredi. Vanj se postavi mehka postelja, umivalnik z vsemi pripravami, vrč za vodo itd. Poleg tega se vozijo v vlaku posebej za to določeni uradniki, ki imajo v oskrbi oddelek za bolnike. Tudi na južni železnici bi ne škodovalo, ako bi se upeljalo kaj takega. Velikokrat se namreč pripeti, da bolnik ne dobi niti svojega kupeja in da ga kratkomalo potlačijo med druge, kar pa ni v korist niti bolniku, niti drugim potnikom, še manj pa v čast železnici sami. Metrski merski sistem uvedel se je v Ameriki. Tudi na Angleškem in v angleških kolonijah ga utegnejo uvesti. To bo za svetovno trgovino znatna olajšava. Darovi za Vilharjev spomenik. Gospod. Milan Žnideršič v Mateniivasi: kegljanje 3 K 50 h; popust na ceni kozliča mesar g. Žnideršič 3 K; vesela družba pri igri 1 K 52 h, skupaj 8 K 02 h; v gostilni gospe F. Mislej v Po¬ stojni nabrano 4 K 03 h; g. gimn. prof. Perušek v Ljubljani 5 K; g. nadučitelj Pavčič v Kostanjevici 2 K; g. Avgust Bele, Unec 5 K; g. Anton Čeč, žel. mojster, Gor. Ležeče, 2 K; g. dr. Alojzij Kraigher, Bovec, iOK; gosp. Može Ivan, Vipava, 10 K; g. Pegan Al., c. kr. notar v Idriji 10 K; g. I. & A. Majdič, Trata, 5 K; g. dr. Ipavec Benjamin, Gradec, 10 Ii; g. Žagar Ante, Prezid, 2 K; g. dr. Tuma Henrik v Gorici 10 K; g. Dekleva Leopold v Košani 10 K; gosp. Dekleva Janko, Britof, 5 K; g. Flis Anton, Vrhnika, 5 K; g. dr. Mayer Ernst, Logatec, 2 K; slav. bralno društvo v Orehku 10 K; g. dr. Gregorič Viktor, Senožeče, zgubljena stava 5 K; g. Ileršič Ignacij, c. kr. poštni oskrbnik v Opatiji 10 K; g. Kremenšek Janda, c. kr. okr v glavar, Logatec, 5 K; g. Guttman Emilja v Gorici 5 K; g. Stekar Štefan, Ajdovščina, 6 K. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Tržne eene v Ljubljani. Semena: Stran 244. NOTRANJEC Letnik II. Loterijske številke. Dunaj. 2. junija. 21 19 59 64 1 Gradec, 2. junija. 78 7 86 53 29 JVIala naznanila. Vsaka vrstica y teli oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Žitočistilnik še dobro ohranjen in ena kopirna stiskalnica za urade se ceno proda. Več o tem pove Jože Šibenik, klučavničarski mojster v Postojni. Sirar, samec z večletno prakso išče službe.. Več pove uprav- ništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg št. 12. Slikarskega učenca sprejme Josip Inocente, slikarski mojster v Postojni. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Dekleva v Postojni. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. Trgovska pomočnica, z najboljšimi spričevali, stara 22 let, išče druge službe. Kdo? pove upravništo ,,Notranjca‘' v Ljub¬ ljani, Breg štev. 22. Velika kovačija z enim mehom, ležeča ob okrajni cesti med Rakekom in Prezidom (Hrvaško), odda se takoj dobremu kovaču s stanovanjem vred v najem. V bližini se'nahaja graščina Sneperk, ena parna in več drugih velikih žag. Za dobrega ih pridnega kovača toraj zaslužka vedno dosti. Poleg kovačije ima tudi kolar svojo delavnico. Natančneje pogoje pove Ferdo Wigele, učitelj, Štaritrg pri Rakeku (Notranjsko). Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Napravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh, Del-Linz, načelnik. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Aparat za proizvajanje plina za 14 m'\ h kateremu spa¬ dati 2 peči, 16 svetilk, 7 kandelabrov in več drugih stvari, ki se rabijo pri plinovi v razsvetljavi, je po nizki ceni na prodaj. Več o tem pove Jože Šibenik, ključavničarski mojster v Postojni, Parni kotel preskusen za 7 atmosfer pritiska. Poleg kotla je tudi erpalnica in 500 kg starega železa ceno na prodaj, kakor tudi 2000 steklenic (butelk). Več o tem pove Joše Šibenik, ključavničarski mojster z Postojni. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in po¬ štenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. izvrsten sir, prve, druge in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. i 1 1 er\^ Vožnja iraja~-— , _.—, dni g dni P ri|l kaza pofovS£J jn os ^ ne _ znajnovejšimi leta 1805in 06zqraienimi velikanskimi parniki tenila dajezastopnilg R-.gcUnig, Jjpš^J^jlodvons^e-ulice štv. 28 Odhod izjjubljane vsaki ponedelek . torek in četrtek v tednu. i V hiši gospe Helene Oreseli v Postojni ® zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 # 1 / I. SEVDL \ % izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pr>ed Škofijo 3 priporoča • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen 0 kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen PT po nizkih cenah. ’^p| Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. Letnik II. NOTRANJEC Stran 245. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. } Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. < S y ,-v Y vvvv VVYWY VYYVYY > Notranje! berite, širite in naročajte = „Notranjca“! Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urar in trgovec zlatnine in srebernice, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashtltte. "\cs>r\ p^-agr\ar r^pr^ viAP r\£p/s ory s c at/u awa» UV»OwwW C POZORI BERITE! Najceitejša in najhitrejša vožnjo v flmeriho ji s parniki ..SeiBronemškega Llnpda" iz BEf£113fl l lEl-VDRH MARS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotografični atelije. KI KI M Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.«, „Kronprinz Wilhelm«, »Kaiser Wihelm der Grosse«. Preltomorslia vožnjo trojo somo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARDU TAVČARJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in VVashington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kokuubo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 246. NOTEANJEC Letnik II. Živinski semenj se vrši v Ilirski Bistrici 11. junija 1906 - (ponedeljek po Binkoštih). - n d /"vi 41“\ i Trn L v Ir n rv n a l w rvvA n m m n I /) a _/ 1 — K obilni udeležbi vabi kupce in prodajajalce županstvo. j • • • C Proda se Bobenčkovo posestvo na Glincah pri Ljubljani — Proda se pod jako ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja že nad 50 let stara dobro obiskana gostilna. Poleg je lep senčnat vrt, hlev in velika vinska klet, posebno pripravna za kakega vinskega trgovca iz Vipavske doline ali od drugod. @ s @ - . Proda se tudi vinska posoda. - 1 - a a a Pojasnila daje lastnik Egid Jeglič v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 13. % far Pivovarna „G. /MJEP-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo .— v prid družbe sv. Cirila in Metoda. ■ il!a Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh - . ■ - (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). ■ _ E Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 41|2 0| Q brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila po 6 °| 0 - . na osobni kredit ali proti vknjižbi. Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndl ob drnzlh delavnikih. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.