STEV.—NUMBER 2S3, »a ia praznike*. VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*dnlikl te Mirani prostori: 16«F Se. Lavmdal* Ara. Offte« e« PMMImMM« 8«. Lavndal* Ara. T*l*ph*a* Lasrndsl« 4MI u VEAR XVIL _JVA «■ _ )R0ŽENE 8IL1 NA SUHEM. jjo rezerv aa priporoča. fuhiagton, D. 0. — Vojni Weeks priporoči, da se o-ju zbor pomnoži na 13,000 ia armada na 150,090 mol. __ia zdaj šteje 12,000 oficir in 118,750 mož. Pomnožena •e razdeli med letalaki xbor, lo topništvo, pehoto, pijo arje in signalni zbor. . Weeks naznanja, da je red trudil, da prihrani v vojn .»v: tmentu, kolikor ae prihrani KTda. Ampak zdaj je prišel čas, (ko je treba m»tančuo pregledati Itbrambne sile. Nastali aa *ačrti, ie državljanska vojska, ki bo ozvana v bodoči vojni, da ae bo-enako izvežba. To ae nanaaa r v prvi vrsti na L'vosbadj«orgaci-mm rezerv v državljanskih [vežbališčnih taboriščih. Za tako \ tti je pa treba denarja. Dokler ngrea ne dovoli denarja, toliko ia ne bo Weeks prevzel odgo-ornosti, ako kateri *dru£ narod pričakovano napade Združene "ive. isprctniki fašizma as bilizirajs svsjs sils. ■ Konferenca opozioijonalnih strank v Milanu znači prihajanje nove dob« v Italiji. |Wan, Italija, t doc. — Tu se je včeraj vršila protifašistična ion/trmkatere soje vdeležijo Tf fRfančtv italijanskega piHa- menta in 9«j predstavniki raznih spozicijonalnih odborov v meetih •evernc Italije. Filippo Turati, vodja aociali JK j« predsedoval konferenci. ™i j«' dejal ,.v svojem govoru, «s umorjeni socialistični poslance Ustteotii bo vedno del civilnc *odovine Italije. Qovornik je da opozicija mora zavreči u^lujjo, katero bi ponudila PusMihnijova vlada v avrho H»rav(. s preteklostjo. '»ni-M govorniki so bili Giovan Aiiicndola, bivši vojni minister, «H<> M a uri; katoliški poslanec, ^vaniii Colonna Di"Ceearo, za-Jtopnik MM iHldeinokratov, socia-I1 Areuoliali in Fsquenetti, ki je . U"<»M n publikaaalM strsnko in f ^sjnzarijo "jjaiia Libcra". /-Wovalci HO M izrekli ^ ne CKmnj"° '"»'laljevanje političnega ""J* .M UKNoliniju iu fašizmu SE OODI TEKSTILNIM delavcem? lektorjev sin pravi, da dobro. *»York, N. Y. — Ko jš Mor-i *'•» senatorja is Mae- ''•». postal predsednik Na društva bombažnih to J'' izrszii, da ee tek* • ve, m godi dobro. 1 shientag, dela veki ■ It /.n ve New Vork, pe po- f(x||„, ♦«rtlj, tilii.in li U. >/ t , iJi* h I- M < <»ktobra je vsska teks kH "služila povprečno * meeecu septembru pe pa zaslutili pov pre«- 1 "rJ«v in tovernarjev '•»se tekstilnim delav '"bro. Ali bi ne bilo "ko bi senatorjev in to-■»'»i sam poizkusil skozi '"ti ob tski mezdi, ds * " dobrotah, ki jih ali »IHevcJT 80 Očimu DVA CIKAUMA. ni. - Meataš koaafcl 1 've Oikažaa*. ki eta ds obogatiš* Sat noč ' "t* UoeUiaffMl " Prvega ee H#a tieo* dolarjev >'" « pet tis*« dolarjev ' "j'»ns ničvredne delni *+ Indukcijo r«*a seeso v I »^jl1 Praglad dnevnih da-godkov. Zadnje saaedanje starega kon greaa otvorjeno v Washingtonu. Stanovanjska mizerija v glav. nem meatu. Veleslepar Koretz prispel v spremstvu policije v Chioago. Pošiljanje fotografij po radio valovih iz Londona v New York je uspelo. Darrow je dejal v debati, da je Življenje človeka brez cilja, t, Jugoslavija. Pašič je vzel pet Hrvatov ^ v vlado z namenom, da odvrne Hrvate od Radiča. Po svetu. Calles prevzel predsedništvo Mehike ob veliki vdeležbi delav-oev. Angleži potlačili revolto v Sudanu in poslali nove čete v Egipt. Opozicija v Italiji zbira vse svoje sile za boj proti fašizmu. Vupejfti poražen v prvi bitki s četami nove kitajske vlade.« Komunistični izbruh v Estoniji. KONGRES JE PRIČEL ZOPET Z DELOM. LA FOLLBTTOVA SKUPIVA TVORI ŠE RAVNOTEŽNO SILO Stanovanjska nizarija v glavnem maat«. PRIBLIŽNO «00 STRANKAM POVI8AJO STANARINO. V mestu je približno 60,000 usluž-benoev, katerim gre trda aa pri meraa stanovanja, t Washington, D. 0. — Pred tremi meseci je najvišje zvezno sodišče razveljavilo zskon za kontrolo hsjemnin. Od tega čase j približno šest tisoč strank v a partmentnih hišah prejelo ob v -sOlo, da se "je^nsjem"iiiWiH»vtnr lu. To je vzrok, zsksj so stranke pričele postsvljsti po robu proti naraščajoči stsnovsnji.i najemnini in so orgsnisirslo svojf) ligo. To je vsrok, zakaj ie neka teri prominentni duhovni .i riva jo, da ne zaidejo v spore, ki jih imajo njih farani. To tudi nula ga, da strsnke napeto pričakuje-jo, kaj stori justični tajnik Stonc, ki se pa ne gane. Ballov zakon je d« ločni, da na-jemniška komisija določi primerno najemnino v Distriktu Kolum-bije. Postava je bila sprejeta v vojnem času. Po končani vojni jc bil rok te postave odča*a do časa podaljšan, dokler jo ni najviš^ sodišče razveljsvilo, češ. ds krši lastninske pravice hišnih poses«.- nikov. 1 Preden je bila postava Uveljavljena, je senatni odsek /a Diatrikt Kolumbije poročal v »e-secu msju, da zv**4 z<'m!jiicnih trgovcev vporablja izmiiljeca posojila, da teko povišuje vrednost hiš in zemljišč, ker seveds drsži stanovenja. V mestu prebivs o krog pet in šestdeset tisoč zv*z nih uslužbencev, ksterih mezde so povprečno tsko visoke kot 10,000 uslužbencev distriktne vlad« »n kongresa. To je okrog *l,400 ne leto. Večina teh uslužbeuetv ne more dobiti primernih stanov njr akih prostorov za mo četrtino letnega zaslužka. Najemna je post sls oderušks, ker »o bila pc »o ji Is pretirsna. To Potrdi fskt, da je bilo 33 hiš prodanih ze $12,^00,000 .na ksterih jf bilo po lojenih več ko ttDflOOS™ partmentna hiša, v kateri je b.lo osemdeMt spsrtmcntov, je wis preračunjena na r.W,(XW v me secu eprilu 1921. V aieereu maroa 1924 je bilo na nji ženeg. dolge, tode ne hi je bila prodana le sa $31 JiO V tej hiši se je organizirsU l>«fa stanovalcev, ko so bile izrečene grožnje, da bodo stranke -»rrfj akim p«tom postavljene »* »T-Htanovsln sereda n»ae hoteli ple-teti pretirane najemnin r Htenovslci obdržavajo protest, ne Bbode v hišnih veiah. desir^-ne oskrbaiki nastopajo proti U kim shodom Liga stanoesle« v na glglmiu. ds jc aa- rlnik W**hmf1<*-ekega drnštvs hišnih poecetnihoi bi oaMaikov torekel teka g^ vore, de organizacije sns«®P* a gSijOOO.OOO lastnin« m de r migu t orna. da j' bili I«™1' Lempertove prrdloga se kon (Dtalj^oa S. atraai.) Predsednikova poalanioa bo pra-Čitana v sredo. Prva allka paalana H ftrazžično čaz morje. *V*ogaflje po radija ao prakora-Šile ooean v 90 minutah. Kdaj pridejo filmi na vrsto. CALLES USTOLIČEN OB OGROMNI VDELEŽBI. Washington, D. 0. — Kongres se je sešel včeraj, nakar je bila seja odložena do srede is spolto-vanja do članov kongreea, ki so umrli ob času, ko je bilo kongresno saaedanje odloženo. 8enat bo zboroval aopet v aredo, zbornica pa ima aborovati tudi danea. Predsednikova poslanica se pre Sita v obeh sbornieah v sredo Predsednik ne bo navzoč v osebi. Za to poslanico bo predložen predsednikov proračun, najbrl le v četrtek. Tako bo pot odprta sa kongrea-no delo. V političnih krogih govore, da pride najprvo na vrsto predloga glade Musole Hhoalaa. Tukaj bo precej obširne razprave in upanja menda ni, da ae večina iareče, da vlada prensame obratovanje tega važnega podjetja. Ta predloga je bila fte pred kongresom, preden je kongres odšli na počitnice. • Benkirji, podjetniki in drugi bogatini žele, da se prekliče po* stava, ki določa, da sa objavijo vplačila direktnega dohodninskega davka. Ta poetava ja zelo «0 nrn* privatnim bizniškim interesom, i?er je objava davčnih vpla-čil od;trla ljudstvu oči, da vidi, ksko visoki se profiti korporaeij in bogatlsov, ki stokajo, da ae morejo znižati oen blagu in boljše plačati svojih delavcev. Na dnevni red pride tudi Mor Jtadden-Pappazjeva predloga, ki fcSTtt. revidira bančne postave. O predlogi bo treba spregovoriti obširnejše, kadar pride na dnevni nd. Predsednik je vetiral predlogo za povišanje mezde poštnih uslužbencev. To se je zgodilo tik pred zsključkom zasedanja. Ta vetira-nd predloga pride znova na dnevni red in kOngreaniki in eenatorji bodo imeli priliko pokazati, koliko jim je pri sreu dobrobit pošt nih uslužbencev. Progresivni senatorji ln kon--grešniki bodo zahtevali, da pride na dnevni red Howell-llerkleyje-va predloga, ki odpravlja železni ški dela veki odbor. HUrini bodo napeli najbrš vse sile, da ta pred loga ne pride na dnevni red. Ako pa tega ne bodo mogli preprečiti, se potrudijo, da ne bo sprejeta Železniški parlamentarni zgkulie-niki «0 ie ns delu in pripovedu jejo, da bi bila velika nesreče za deželo, ako bo predloga eprejets Mogoče bo kongres tudi debeti-rsi o od pomoči zs farmarje. Mne nje farmarjev je, da eedenji fermski biroji ne prinaiajo nobe nih koristi farmarjem, ampak I« bogatim farmarjem, ki so fsr fsrmsrji le zs stafažo ali po ime nu. In težko je zdej povedati, eko se bo kongres oziral ns želje fer marjev, dasi so bile v volilni kam panji storjene velike < bljube fsr mer jem. La Follettova progresivna sku pine bo tvorila še vedno silo nt v notcŽje. K tem dejstvom muršjo starini rsčuniti. Ta skupins ne uo molčala .kadar pojde sa koriti farmarjev in delavcev, revnotek« ne bo mirovela, kader bodo h^ti nasuti polne jasli privetnim bis-niškim interesom. London, I. dee. — Prva demonstracija praktičnega pošiljanje fotografij po araftnih valovih is Anglije v Ameriko je bila iavrše aa včeraj s lepim uapehom. Is vršena ja bila v tukajšnjem Radio Houau a pomočjo nove naprave katero je iznašel R. Hi Ranger na ialenirskem oddelku Radio kor-poracije v Ameriki. Šestnajst fotografij je bilo radioniranih. Transmlaija ja trs jala oaem uri vsaka alika je vse U 20 minut sa prekoračenje Atlantika. Brzina, s katero potu jejo alike po araku, bi bila lahko poloviao večja, toda demonatrs-tarii ao raj« delali bolj počasi v svrhe boljšo jasnosti slik. ti. 8. WMtmore, šef Maroonijevega ko munikacijskega biroja th N. F. Ward, inženir Radio korporaeije, sla vodila demonatracija. Fotografija ameriškega posla nika Kellogga v Londonu je bila prva poelana in 20 minut posneje reproducirana v New Yorku. Nato so aledile slike predsednika Coolidga, princa Waleaa, premi jerja Behvina, zunanjega minietre Chamberlaina, kraljice Mary in nekatere najnovejše fotografije dogodkov v Londonu. New Vork je sporočil ,da so slike prihajala v najlepšem redu in popolnoma jasne. Radioiranje slik je sdaj dose žena,etvar. Bodoča poskušnja, k pride, bo pošiljanje filmov po sraku. PoŠiljalni aparat obstoji trnaaportnega bobna, ki ja dva čevlja dolg in en ' Aevfij v pee-f L bobna ia Miima. lodj modna luč v loku. Fotografijo sa pritrdije na zunanjo stran bobna ki se počasi vrti. ftkatja s foto električno eelioo in lečami so po makne ene 64-ino palca v času, ko se boben obrne ss polovico. Koto grafija js v formi, in ko se od tiene skozi leče na fotoelektrišno celico, ee avtomatično pretvori brezžične žarke, ki gredo svojo pot, kamor su poslanci, v oblik pik in črtic kakor se pošiljajo na vadite brzojavke. Ko pride sliks na prejemni aparat, ee reprodu-eirs na papir pod direkcijo radije, ki avtomatično dele obris s peresom ali svinčnikom. Hew Tork, V. T. — Hlika predsednika Coolidga In druge slike, ki so bile v nedeljo prvič poslane iz Londona v New Vork brezžičnim potom, so as odtisnil* v pre-jem^em epsrstu v uradu Radio korporaeije v dvajsetih minutah. Mike eo bile lepe in jaane. BALO« /I rOOlL Sa $17,000 plina iifibljcaage. fteottfleld. 01 — Zračna vreče armad n* zračne ladje "TC-6" e» je rezpobila in iz nje je ušlo $17.000 helija. Ko so vlekli ladjo iz hangarja, ee je vreča nataknile na žriezni tram in je dobila luknjo Udje je imela odpluti proti SpringfieUla, III. Poikodo ven ni bil nik!*. Vseio bo najasanj dva tedna, da se izvrše potrebne popre vila Chieago ia okolica: V sredo d«Uasa «Mečoo NaraŠiaaj* tem peratnr* H^sec izide ob S:«f, ea-ide ob 4» 1 * DELODAJALCI BO EA DELO Pailč Ja vzal Hrvata v vlada. Stari lisjak namerava 1 tem ko. ■ rakoen nokoaati Radiča ori • nsieso »s« s volitvah. Dunaj, 1. dee. — (Poroča A. R. Decker.) — Nikola Pašič, jugo-slovanski premijer, jc pod vpil« vom kralja Aleksandra vzel pet Hrvatov v avoj kabinet, llrvatakl ministri pa aiso Radlčovl republikanci, temveč obratno nacionalisti in Badičevi nasprotniki. Med temi ja dr. Ojure Hurmln, profesor na zagrebški univerzi. 8 to poteze namerava Paši! pla« Krati nezadovoljne Hrvate ia oditi Badtšu v prihajajoči volilni kampanji. Radič N vodi kampanjo avoje republikanske ke stranka, in sicer pismeno la ieneve v Hvioi, kamor ae je zatekel, ko je padla Davidovlčcva vlada. Anglaika Hiti ia vadaa odhajajo v Egipt Allaahjr parola, da ja MU imdaa-ska revoHa udušena v »obolo, ia sioar • lapovi, 1. dec. — Zunanji nasnanja. da je nova egi| vlada sprejela vse pogoje vi Britanija. Kriza, ki ji ^m radi umora angleškega | la Htaeka v Kairu, ja a tem čana. .,■■'.v London, 1, deo. Allenbjr poroča dsuee U Ki ja zdaj mir v Kgiptu. l'o| a novo egiptovsko vlado gladko In za4nje agiptoi so zapustile Budan, kjer molta * Bov Tork, V. T. — l>mšt*o krojaških tovarnarjev, ki ee sdaj pogsja z organizaeijb krojaških detaveev, v kateri ee organizirani krojaški delavci, ki isdelajeja šea-lilo oM*ke. nsen^e, da se is tiene Vri U* delavcev veš dela. eke so pla šani od koaa. Delavci so akl*nili, vala da ae bodo opirali lemn priganja « eieteasa. ki koristi 1 ^fcidš^a ps JLJe. Lik.ihd jaških Mt; Dijaki V ksandriji deloma še stavkaj Rsvolta v Hudanu je bila čena v soboto. Ko 10 deli, da ne bodo a samimi eami take hitro ušugsll 1 čmopoltnih vojakov, ki ao aa zabarikadirall v bolnišnici Khartumu, sa zašsli streljati v | slopje f granatami ll svrho, da ga porušijo in jo relMle v razvalinah, padlo par granat, so re!» zali belo zastavo. Okrog j« bilo v r*volti, ki j* trajala; dni. Dva sngleška lastnika ata bila ublU in oseia Angležev je ranjenih. Jto so Angleži prHU v bolnišnico; is našli 11 mrtvih upornikov. Oibraltar, L dee. - Transport-ni parnlk"*'Neurajla" ja daaaa odplul 1 novimi šotami proti Mpta. Kairo, Egipt, 1, ll*'*« «*§Wl lisšs, bivši pr*»ijar in vodja egiptovskih nacionalistov, ja vzel poml list ia Kvropo. Meada gre v Francijo aU Italijo. ■jUgleške oblaetl ea všeraj prenehale z aretacijami naelonellatov. AU BO RM TAK01 I D O. (fed. Praea.) C V Beli hiši ao odkrili, da D* . «res kat podprsdsednik ae ba pri-hsjsl h kabinetnim sejam. Obe. nem pa njegovi prijatelji govo-re, da bo skušal poetat! v lato Mrl* preda, kaadidet ae glede na to, ako se bodo sa kaadidet uro poganjali Hoov*r, Borab in e*lo ('oolidge. On š*ll ostati proA od kabinetnih aej. Ta njego. va izjava sloni na tem, her je prišel V v rlik« zadrego. Pokojni predalnik llsrding Ji pi.aMno izjavU mala pred svajo smrtja, da so se o sahtjuška gUde olja vaS-krat raagovarjall na kabinetaik sejah, katerim je prieoetveval tudi Coolidge, Perta, I. 4e* - V*Ukl sa*šoal viharji divjaj* danee pa valjem I KMAIII Saitrtr vfjh ®• s^^me^^mpa * OwM«l L. U.. *' ' " -' Advrrtiaing rit« OB PROSPERITETA KOT SE SAMA UDEJSTVUJE V«* IN KAŽE. i™ Volitve io končale. Ljudstvo ee je izreklo za starine, kar pomeni, da se politika starinov nadaljuje, Wall Street bo določal gospodarske smernice, kot se zde njemu primerne. Ljudstvo ni glasovalo samo za starine. Ampak od-glasovalo je tudi za miljone in miljone dolarjev javnih del. Država Illinois je dovolila sto miljonov dolarjev zA javne ceste. Ljudstvo v drugih državah je odglasovalo tudi za ceste in druga javna dela. Lahko se reče, da je bila najmanj ena jniljarda dolarjev, ki se potroši v prihodnjih dveh letih. Tukaj je posojilo Franciji, Nemčiji, Italiji in mogoče tudi drugim državam in sicer pod pogoji, ki jih narekujejo mednarodni bančni diktatorji v New Yorku. To je podlaga, na katero gradi velika denarna motnja prosperiteto zase in ne za delovno ljudstvo. Ako prično graditi razna javna dela, tedaj potrebujeja razli 5en stavbinski materija!« Delavci, ki bodo pripravljali tfi stavbinski materijal in gradili javna dela, potrebujejo obleke, živila in drug« življenske potrebščine. Torej bodo pričeli delati tudi v drugih tovarnah. Tujezemska posojila se dandanes dajejo na način, da morajo države, ki dobe posojilo,, naročiti gotove produkte v Ameriki. Kak-ini so ti produkti, je seveda stvar pogodbe. Zadnji gospodarski obtok v kapitalističnem gospodarskem sistemu se je bližal svojemu koncu ob Novem letu. Letos proti Novemu letu se pripravlja nov gospodarski obtok, ki je preračun jen za dve leti saj po zna menjih, ki so nam vidna. Kapitalisti so se za ta gospodarski obtok dobro pripravili. Pri volitvah so zmagali. To pomeni, da bodo. tudi lahko dobro pestili delavce, ako bodo nezadovoljni s tako prosperiteto, ki pride po volitvah. Draginja ostane. Pravzaprav so se življenske potrebščine po poročilih Statističnega biroja delavskega de-partmenta še podražila. Torej imamo večjo draginjo, kot smo jo imeli pred volitvami. • \ i Rezati so pričeli tudi delavske, mezde. In sicer so pričeli najprvo pri tekstilnih delavcih, ker tam bodo za-poelili kmalu delayce, da bodo izdelovali blago, ki je namenjeno delavcem. To je blago hajcenej? vrste in slabe kakovosti. Vmes se bo izdelalo tudi nekaj boljšega blaga. Več družb je že znižalo mezdo tskstilnim delavcem. Zdaj je prišla tudi lastnica tovaren v Lancastru, Mass., in pravi: "Delavci, ako hočete delati, morate sprejeti 10-odstotno znižanje mezde. Ako to storite, prične obrat v tovarnah s prvim decembrom." Gospodarski obtok pričenja. Delavce bodo zopet po-klicali v tovarne, ampak prejemali bodo nižjo mezdo, draginja pa* ostane. < ,. . Tako se udejstvuje in kaže nova prihajajoča proape-riteta. Delovno ljudstvo si jo je samo izbralo. Zbalo se majhne grožnje denarnih mogotcev v Wall Streetu, pa j« zopet prodal9 svoje prvenstvo sa skledo leče. Ako bi ljudstvo poznalo gospodarski položaj, kako •e vrše gospodarski obtoki v kapitalističnem gospodarstvu, bi gotovo ne glasovafo za take razmere. Ampnk če hoče ljudstvo poznati gospodarski sistem, se mora tid di zanimati zanj, ga študirati, da bo lahko odgovarjalo, kadar se bodo priklatili najeti agitatorji velike denarne mošnje in ga atrašili z goepodarako krizo. Ako denarni mogotci ne bodo našli kakšnega Izhoda, tedaj pride gospodarska kriza prav zaneeljivo v dveh letih, ki bo pa večja in bolj učinkovita, kot je bila seda-nja. Denarni mogotci se bodo seveda potrudili, da jo odvrnejo. Ampak tega ne store iz usmiljenja do delov* ncUa ljudaUa, temveč ,1« nr Akreditira kanila 1 talilni gospodarski eiatem. Vaaka goepodartka kriza odpira ljudstvu oči, poeeb-no ako ae goapodareka kriza pojavi, kadar je ueoda dežele v rokah tistih, o katerih je Wall Street s svojimi podporniki prav glasno kričal, da jo ne bodo, ako jim bo poverjena ueoda dežele. Me N pravi zločinci? Velikanski preobrat aa je dovršil v svetovni vojni ne samo v materialnem osiru ampak tudi v duševnem pogledu. Kar si je pro letariat prej dobrega pridobil, to mu je vzela vojna. Pa fte to kar mu je ostalo je kot pena. Daaes ima službo, zaaluži toliko, da šivi komaj kot človek slabie sorte, a ne ve, če bo tudi jutri tega dele Sen. Vaa k kip ga lahko odslovi jo in pošljejo počivat v senco. Si gurnost, ki jo je imel pred vojno, mu je blslila njegova čustva in ga utrjevala vedno bolj v krepo *tnem življenju. Stalen zaslužek mu ja takorekoč zatiral vse, kar se v človeku porodi slabega is revščine in pomanjkanja. A vas ta sigurnost je aedaj izginila, kajti današnja kapitalistična družbe skrbi za varnost in udobno življe nje tistih, ki kaj imajo, ne pa za tiate, ki iive v bedi; ne za tiste torej, ki ao potrebni, ampak m tista, ki imajo vaega v izobiiici. Da je beda na svStu, vidimo in občutimo vsi, ki nismo rojeni v mehkih pernicah takozv. gospode. Vsi, ki smo se rodili v revnih hlevčkih, smo priča te bed* od pr vega trenotka življenja. Trpimo mi in s nami nepregledna mnoli ce. Zdi se nsm» da smo zašli v temni trajev gozd ia ob rojstvu ia le redko se komu poereči nsjti drugi dal tega gosda, kjer je svetlo in ni trnja. Tam tema in trnje, tu svetloba in veselje, tam beda, tu raskošje. V temnem delu gozda se plazijo iasuffene, trudne postave, ki ss dan za dnsm trudijo, da bi ušle iz tega atrašnega kra ja. Tisti dal človeštva, ki Jhodi po svetlobi, si je nadel "sveto" nalogo, da zatira in izkorišča vee ostale, da zamore sam živeti čim udobnejše in razkošnejše. Zati delu človeštva pridiga moralo in mu stavi vso mogoče maje in zapreke, ker ae boji, da ne bi ta del privel v njihov raj in razkril njihovo moralo, na tisto, ki jo pridiga zatiranim, ampak ono, po kateri on šivi.. Iz tega stališča dvojne morale gospodSrjev in satiranoev moramo proučav^ti. razmero v današnji drušbi, ki ja ustvarjena po ka pitaliatičnem načrtu. Njihovd fce-»lo jat Kar smem storiU jaa, ki r sem kapitalist, ker sem bogat;tte smeš storiti ti, ker si proletarec, moj sušenj! Zločine, ki jih de lam. jsz nad teboj ao svati in častni, če aa pa upiraš ti sušenj proti svojemu izkoriščevalcu, ja to Ira motno ter kazni vredno. Rešiti moramo najprvo na kratko vpraiartja: odkod beda in na drugi etrani toliko razkošje f Ta dva iahajata iz krivičnih šoeial nih razlik v človeški drušbi. Na eni strani samo delo in trud, na drugi pa brezdelje in ušivanje. Kdor dela in aa trudi, ne moro in ne sme uiivati aadu svojega dela, smpak mora s tem svojim delom roditi tiste, ki nič ali pa aelo malo'delajo. Ta vrste družabni red razdeljuje človeštvo v dva razreda: v sužnje in v gospodarje, to je v proletarče in kapllsllil^ flj pa hoče tisti,ne dela, iiveti dobro in raskošno, mora jemati tU h t ••mu, ki dela; kajti v današnji dobi se pridobivajo vsa sredstva zs ti vi jen je edinole s delom. Na ta način se torej ustvarja beds in razkošja. Kratko lahko označimo ves ta proces s sledečimi besedami : l>ij»kc postave. N« najde} na njih sleda dele ia trpljenja, »ama brezskrbnost in veselje jih $fe. Veselijo ae sveta in sdi se nam, da se tudi ves svet njih veseli. Soln ce se jim prijazno smeje in lahna sapiea ae vedno igra z njihovimi da nisi umrl od lakote ti, tvoja iona ia vajini otroei 1 Kljub jasnosti teh Izvajanj ven dar današnja kapitalistična družba preseja drugače to vprašanje Ona ne išče toliko vzrokov zločinom, kako in zakaj so nastali, ampak vsa njihova pozornost je obrnjena v to, da izslede osebo, katero so sami pripeljali do zločina! Ne zakaj, ampak kdo je etoril zločin, to je njihova vodilna misel! Kdor pa ravna tako pospešuje na "popolnoma jasen način zločinstva. Radi tega jih pa nič ne teži vest in tudi tu, kot pri vsaki stvari skušsjo napeljati vodo na svoj mlin. Žive namreč v prepričanju, da je njihovo rasi košno življenje mogoče le tedaj, ako zatirajo svoje sužnje in jih tišče v bedi in siromaštvu. Res je, da trenotno lahko drže a tem bičem zatiranja ubogo ljudatvo pod svojo železno pestjo. Toda kakor hitro se bo ta maaa dovolj okrepila in zavedla jasno svojega položaja, tedaj bo napočil dan, ki si ga toliko |ele vse satirane množice sveta! Zatorej oklenite se delavee in kmet tista stranke, ki hoče uničiti tiste, Jd ao pravi zločinci!—'Delo'. sme dišečimi kodri! A ti ubogi pro-etaree, povej mi, kedo čustvuje i teboj, povej 1 Ali se ti ne zdi, da ae ti porogljivo smeje solnoc, ko prilezeš iz podzemskih rovov, vee »trt in truden t! AU ne vidiš, da Ite zasmehujejo tudi luna in nebeške zvezdice? Kdo čustvuje s t c boj t Orom in blisk, šrni oblaki in strašne nevihte, ti so tvoji prijatelji, ti imajo tudi nekaj sr-ca zate! Nič kar je lepega in svetlega ni dano tebi, vse kar je temno in strašno, vse to je tebi odmerjeno! Saj še sama smrt se nsjraje mudi v tvoji sredi. Toda pojdimo iz nebeških višav nazaj v zemeljski raj. Oglejmo si vsaj eno najvažnejših posledic bede. Dan na dan beremo po kapitalističnih liatih o raznih zločinih, ki jih naredijo po večini ubogi sužnji, proletarci. Redko boš pa videl časopis ki bo odkrival sločine kapitalistov. Rad bi vedel, koliko jih je izmed nas proletarcev, ki smo kdaj videli peljati u klen j enega kapitalista! Mislim, da še nobeden 1 Vidi se torej vsa zadeva tako, kot da bi bili zločini doma samo med pro-letarei, a pri njih da jih nI! Kali o to, ali so oni res taki poštenjaki! Življenje v bedi živečega Človeka daje mnogo predpogojev za zločinstvo. Njegova notranjost je razburkano morje. Ko ao mu tilniku pod slsmnato atreho pre neprestano gode krivice zgubi po- Vfg ^hitfflJ Vesti iz Jugoslavije. Ogenj v lendavskih goricah. — Dne novembra je izbruhnil ogenj v dolnjelendsvskih goricah, ki je vpepeUl šest lesenih vinskih hramov okolilkih Slovencev. Ogenj je naatal valed neprevidno sti nekega posestnika, ki je v šte- Kdor dola ta strada, kdor ao dela ta js! Opisovati bedo mislim, ds nI treba nikomur izmed proletaroev, ker jo vaak ssm dobro pozna. Na vidi in razuma pa vsak njene sadove in poaledice. Stopimo »amo v takosv. delavska predmestja — kajti o delavskih mestih današnja kapitaliatična druiba na govori, ker delavec ne spada v mesto, kot ne pea y hišo, ampak v "ku» io" privezan a verigami Na ull-eak. -vidimo umazane in blede o-braaa otrok, matere izsušenih grudi, akrivljene ia tresoče sa sUfike,' itd. itd., kajti nepregled-nt so poslediec bede. Zdi ae mi, da je ni na evetu bolj rodovitna •tvtri kot je beda. Skoraj bi sa človeku uailila mieel, da sam bog hlagoelavlja njeno rodovitMWt j^i_________ va ao njihova »tanovanja, »Ira%i i« močni so njihovi otroei ia nji naš« kapitalistični gospodarski aistem delovnemu Ijud- MPShhb ..... hove ao naravnost »lUn lagoma. tudi on vso vero v pra vičaoet, ki edina zamore dati družbi pravo in emotreno Življenje. Če opazuje tak človek svoje Življenje, ki ni drugega kot večno trpljenje in beda in povrhu tega še zatirajo na vse druge moffcče načina in vsi mogoči ljudje, pade v njem še vaaka druga plemenita miael. Koliko bi. tu lahko naredila vzgoja, a poglejmo če ja v stanu bedna proletaraka mati vzgajati svoje otroke. Koliko ti soČev izdajo kapitalisti za vzgojo svojih otrok. A še vodno se jim no zdijo dovolj dobro vzgojeni. Nikakor torej ne moremo zahtevati od uboge in neizobražene proletarske žene in matero, da bi S pomočjo svoje večne bede vzgo-jila svoje otroke. To pa še tem manj, Če taora mati sama tudi služiti kruh izven doaiače hiše in prepuščati otroke same sebi ali drugim nesaneeljivim osebam. Tako otroci zaidejo v slabo to-varlšijo, nauče se vsega slabega, a dobrega navadno nič ali pa zelo malo. Zanemarjajo šolo in pouk. že v mladih letih jih okuži alkohol, tista zver, ki nam kratic zdravje in nas pahne v marsikatero nesrečo! Tak nesrečnež vidi torej povsod samo sovraštvo, nameato ljubezni do bližnjega in enakosti. Se celo tisti ga sovražijo in ga poniluje-o, ki trdijo, da so namestniki Cristusovi 1 Tako začne tudi sam soVrsžiti soljudi in popolnoma logično je, ako ae njegov srd v prvi vrsti obrsča proti tistim, ki ga najbolj satirajo in ki žive od njegovih žuljev v razkošju in razuzdanosti Tako se vedno bolj in bolj razvijajo v njem VSO.Složno sti in pogoji, da se sposabi nad svojim bližnjim in postane zločinec. In vse to jo sad nebrzdsne-ga kapitalizma, ki v delavcu ubija Človeka in goji v njem Žival. Rasne statistike nam jasno ka Sejo, da se sgodi salo veliko zločinov tam, kjer jO največ brezpo selnosti. Tej pa nujno sledi be da, katera, kot smo prej videli, daje vse možnosti, da salda človek na pot sločiaatva. Ker je pa brezposelnost posledjea konku renče kapitalizma, ja torej jasno, da zločince neposredno nstvsrja jo kapitalisti. Ninmjo torej ns vesti samo bede tiaočev in tisoč«v delavcev, ampak tudi vee poeledi ee, ki is nje isvirajo. Krivci ao torej oni in ne tisti, katetre beds prisili, da store kak sločin Kakšne ao pa posledice kolje, v katerem *1 ve kapitalisti, amo deioau videli tekom raspra va. Kdor hoče Živeti v raakošju mora imeti sredstva v to svrho. A kdor n* drla. ta n, pridobi v« sato pa mora jemati sredstva tistemu ki drla in U "tisti1* ja da lavee proletaree. Ker ga pa pltalisti oropajo in ker je ropanje sločinstvo, so oni torej krivi zlo činov bednešev in obenem sam sločmei, ker ropajo delavce. Za pomni al torej revii peoktaree kd neposredni okoliei Sarajeva strašen zločin. Mati in sin sta ubila o četa. Stvar se ja odigrala ponoči. Hankinja Drezac, stara 40 let, je živela s i ojim 60 let starim možem dobra 25 let v zskonu. Ves ta čas sta se mož in žena prepirala, psovala in preklinjala. Miru božjega ni bilo v njuni hiši. Če je bil miren Omer Brezac, ni dala pokoja Hankija in narobe. Pretepala sta se, si pljuvala v obras in bila ▼ pohujšanje mladim in sta rim. Končno ae je ženi večno prepiranje uprlo, da je sklenila konča ti sebe ali moža. Priložnost se j je ponudila za slednje. Vendsr pa sama ni imela dovolj poguma, da bi Omerja spravila aa oni svet. Za to jo pridobila za peklenski načrt svojega brata Alija in sina Haaa na. Oba sta se izkušnjavk} sprva ustavljala, naposled pa sta pristala. Ženaka jc oba nesrečneža podkupila s 500 dinarji nagrade Omer se je vrnil truden s pot in je legel k počitku. Žena, ki je to opazila, je poflala nad moža sina in brata. Prvi je prijel očeta za glavo, drugi pa sa nojfe. Hsn kija je segla po polenu ter zamah nila s vso silo. Hotela je udarit rnožs po glavi. Toda Omer je v tem hipu odprl oči, pogledal sina in vprašal: "Kaj pa jat?' Mesto odi govora je dobil udarec s kolom Hsakiaja, je mahala dalje in n prestala, dokler ni bil mož mrtev Nato je velela odneeti truplo hiše ter ga je pomagala poMi] na kup aena, katerega je potem H>Kal Hassn. Ogenj je švignil vi-ooko proti oblakom In kmalu ufc na mestu požara zbralo pol va si, ki je kmalu izvohala, da iror truplo. Kmetje so izvlekli ožgane-r* Omerjs iz plsmenov ter nazna nili stvar orofništvu, ki je etvar preiakalo. - Hankija je priznala umor ter povedala, kdo ji je pri zločinu pomagal. Kot vzrok dejanja ja navedla mržnjo do moža, ki je ime dO lat, dočim sa ona kljub avojim 46 letom čuti Je mlado. Sstftaa koea V splošni bolnici v Ljubljani jo umrl po dolgem trpljenju v starosti 49 let trgov- torija, so z ozirom na med potrebnimi pokopuliS kompleksi in veliko mortalB tako tehtni, da povaetu jasno! kazujejo potrebo kremstJ Obsor" je prepriesn, da kJ mostna uprava lotila te inutitJ je, ki se ji bo v par letih izplaj la in jo znatno razbremenila. J no je, da bo to vzbudilo io prei borbe, toda enako jssno je t| da bo ztaagal zdrav razum Ljubeznivi rojaki. — V p0( fradcu, občina Plač ob severnil iavni granici ae je pred nekaj ti naaeiilo več hrvaških rodbin, ilive med aeboj v smrtnem sovri tvu. Kadar nanese prilika, zmerjajo med seboj prav z K* čevimi izrazi, potem se pa toi radi razžaljenja časti. Pred ne dnevi pa je prišlo, do spopadu bi laliko imel težke posledice, je bil Peter Drodjan pri Tomu vačiču na obisku, mu je njegi "prijateljica" Eva Balun pri vila neprijetno presenečenje, čakala ga je za oglom z Ion kropa, v katerega je vsula a; in pep^l in z njim obiila do gredočega Drodjana. Poikodov, mu ni samo obleke, ampak mn pošteno opekla ves obraz, trepalnice in ustnice. Zadeva bo končala pred sodiščem. Smrtna nesreča. — V Arcli pri Vojniku je povozil svto no deklo Heleno Felicijsn. To; poškodovano so prepeljsli v j no bolnico v Celje, kjer ps je legla poškodbam. Dva poakušena samomora. -sredo zjutraj je izpila pred narjevo gostilno na Zaloški v Ljubljani kleparjeva soproi 36letna Frančiška Reš, stanu, v Zeleni jami v samomorilnem menu večjo količino lizols. P< je po nekaj trenutkih v neza Mimoidoči passnti, ki so ne« nico opaziti ležati na tleh, «o prenesli v, bolnico, koder so ji prali želodee, tako da je sedaj izven nevarnosti. — Kmalu za so pripeljali v bolnico mlsdegs nančnega stražnika, Rasa Pe Bagrova, ki se je na Kslea iz srečne ljubezni do nekegs de ta pognal kroglo v trebuh. Nj vo stanje je opssno in je le upanja, da ostane pri življenju. Aadl ploaa je prišlo dne 27. I nuarj*. t. 1. v Zgornjem Pobreš pri Kokarjih med precej alkoho ziranimi kmečkimi fanti v gost ni Marijo Meiavc do prepira, kom katerega je skočil 241etni p sestnikov sin Alojz Zsjc, njeg< brat in Še par drugih fantev Ignaca Žiraka. Spodili so gs gostilniške sobe, obdolženi Alo Zaje ga je pa zasledovsl Še z l ao kosili aa travnik a neMJ ,b Msrij Fran« tki potnik Adolf Gustia. — V lo-jt. I. ao koaiu na Saški Slatini je preaUanl v torek potnika, ki jih je eoeler v SS. letu starosti Lom Potošaik.1 | " J"' " w k de poeoetnik. blagajnik dri adravi-ka lišča v pok. in mnogoletni tamoš-nji občinski odbornik. Aole K let stara je umrla v Trbovljah Eliea Od lasek. roj. Porte, hčerka znane narodae Fort rje ve rodbine la Trbovelj. Sa spotltev ki wIlirija v Sa- pledlrs "Obsor" v I jan je postavk stil ter jim t odi dal Pffl^ več pijače. Na >o- ališali prepevati fcaeee.J" ^ U na eoeedovem travk« T' kar je takoj | Ugi, ki govorijo aa telesnih poškodb OSee^ Martin travvfter kjJ 1elJ pretepa na dva F"* r*- Sar l « DECEMBRA, 1924 PROSVETA iatelj rtjocijri je | opernih tklndb je 5)egel operaciji. j. tleč. — Oincomo | znani komponist, jo v ao- unirlvtukejiuji bolnUniei, V ■j? bil preti nekaj dnefi opc- grlu, v katerem je iuicl ,ior javile jo iz Kima, je Ua-Ea vlada naznanila, da pla- Ite popre ba. GJo, IU. — V čikalkem a«n gledaliiču »o v soboto p,li «• Tosco", ko je priSla [Ji jc Puocini, avtor te opere, er. Občinstvo, ki je kot po na-napolnilo gledališče, je bilo ■bdo o izgubi velikega umet-K posebnim naznanilom z in potem je orkester zaigral jvo mrtvaško koračnico. Jjaeomo Puocini je bil eden opularnejlih italijanskih »kla-PV za Verdijem, v Njegoše mj pojejo po vsem sVetu. olj znane ao "La Tosca", i Boheme" in "Msdame But-Iv", katero je predelal po ■ki drami z enakim neslo- KALIFORNIJA PLAVA V ŠKANDALIH. [taktih krogih ne morejo iiva-ti brea njih. [Lh Aofelss, Oal. — Kbraaj je rmjalo padlo zlTfenim ikanda iz bogatih krogov, lo priče nov škandal, ki pokazuje mo do stran paržsitičnega razreda, > precej gosto naseljen v solne Kaliforniji. ij je policija naila uinorje Fred W. Ferrerja, kemičar-tovarnarja za perfume v erahimu. Bil je zaboden več-it z nožem in znamenja v sobi govorila, da se je odigral hud »j. Poleg trupla je lelal nabit Itokres. Ferrerjevem žepu so našli cjo nogo, kar govori, da je bil vražjeveren. k INDUSTRIJI ZA LONČKI* IZDELKE SO ZAPOSLJENI OTROCI. Isto 10 pa tudi proftti tovarnar-jsv zelo lepi« ko zadov i j ni. V 1('"» 1923 so v tej industriji na delavskih mezdah ».*'Hi,:i()8. Všteti so tudi isučeni Pv< ' Ta mezda se je razdelila MM5 oseb. Dobiček tovar l*v znala «34,07S^40. Odbite J" nadene ,,lač«5 goapodarjev in V letu 1921 jc bilo za--s,458 delavoev. Profit jj*zn, K' I v l cm letu $23,634.001. taf^l tovaren, ki ao poročale sa 11'Ji'J. so jih nahaja 102 v dr-P1 Ohio. r,3 v državi New Jer L'" ,Jfv'-t tovaren v Indiani |*«Mdwlnik n?k.lkr re-•snel i^reijalko, ki ge ko j« govoril prtfti kie- »VfM rtea Miguelu, Ouans- J" govoril, naenkrat adrla Urcijelke -. "Zi |kraljl" ' pa odgovorih "živijc 1 "'joasr! Živijo KrM ■ kralj. Dno vi r.u kra-'» ^«lno midili. Žirijo Kriat pri ja teli uboi. "v. ;»rijat#|J **nrad a ni h novcev t". . r'k« utihnila. '»nd»tvo ' lllt-oas. Ia rvvcirm vtuML a raroLAVioo. ŽIVLJENJE JE BREZ OOJA, PRAVI DARROW. V debati s socialistom Nearingom v New Torku je rekel, da člo vek so ne more UpremenitL New Tork, H. T. — CUreuce Darrow, *nani kriminalni odvetnik, ki jo segovarjal Leopolda in Locba, je imel v nedeljo debato o Scottoni Nceringom, tudi snanim socialistom in profesorjem, v mestni dvoreni. Debata je bila o vpralanju: "Ali je vredno delati za izboljlanje človeškega rodu?" Ncaring je zastopal stališče, da je vredi)o, Darrovv pa nasprotno sta lilče, da ni vredno. Nearing je dejal, da je ruska rcvolucija mejnik nove* dobe, ki prinese boljie človeltvo. Darrovv je pa rekel, da bi rad videl uspeh boljševikov ,toda on ne verjam* da bo kaj uspeha. "Iz človeka .ne boste naredili nič drngega kot človeka — sebič-nega, zavistnega, napadalnega, tiranskega in predsodnega. Tak je človek in še slabši. Izprcmeniti človeka je absolutno nemogoče. Dajte mu rasmere kakršnekoli hočete, to ga ne izpremenl. Dednost, ne rasmere, dela Človeka in človeštvo. Človek je lak, kakršen je rojen. Življenje nima ne na mena, uiti cilja. Če bi vedeli kam gremo, bi si izbrali pot. Ali kolikor more pokazati znanost, filozofija in zgodovina.- ne gremo nikamor in nikjer ni ne cilja in ne namena," je dejal Darrow. V dvorani je bilo. okrog 1700 poslušalcev., POLOŽAJ NA KITAJSKEM. Vupejfu topen v prvi bitki s novim režimom. Sangaj, 1. dee. — Čete generala Vupejfuja, ki so se včeraj padle v prvi bitki s četami no ga pekingsksga režima, ao bile ralene v centralni Kitajski, se je vršila v provinci Hunan. klngska vlada je poslala 50, mol v centralno Kitajsko. To i dokaz, da se Tuančijui-nč bo gajal s Vupejfujem, pač pa hoče popolnoma uničiti na Iču. Iz Pekinga je prilla vest, bivli cesar Hsuan Tung po i* hOe, v kateri so ga stl vojaki krlčanakega generala! ga. Zatekel sc je v japonhko po alaniltvo in proeil salčito, čel, da se boji za svoje življonje. Fen« BANKIR DAUOHEETT IE PO. 8TAVLJA PO EOBU. Washington, D. 0. — Mal 8 Daugherty, bankir is Washing< ton Court Housa, Ohio, in brat bivlega justičnega tajnika Daug Wishington, D. 0. — V indu lončene izdelke in por-Ijttftte produkte je/zaposljeno poročilu Statističnega biroja le-^vilo otrok. Ako se profiti i tovarnarjev iz lete 1021 pri-r^jo z dobički is leta 1921, te-U M mora reči, da so tovarnarji *«rtyja, je vložil na viljem zvss- nem sodilču vlogo, v kateri odgovarja na apel 'justičnega tajnika, ki nastopa kot odvetnik senata in zahteva, da njegova banka predloli svoje knjige Wheeler-Brookhartovemu preiskovalnemu senatnemu odseku. Daugherty trdi, da je aodnijska prepoved, katero je isposloval na sodilču o-kraja Fayette v drlavi Ohio, le v veljavi proti Wheelerju in Brookharta in je ne more motiti vilje aodilče. On meni, da senat nima moči priailiti priče, ki ne-če pričati, da priča. On poleg is-javlja, da ima pregledovanje knjig namen, obtožiti njegovega brata I!arryja. Končno iijavlja, da preden lahko senat in sbornl-ca na legalen način sahtevete, da ae priča predstavi, morata senat in sbornica sprejeti resolucijo, v kateri morata speci jalisirati, kaklne informacij« se iMcjo in v kakinc namene, Njegova upornoet proti kongro-au je dovrtene. On savzeme tako stališče, kakrlnega je preje sa-vzel Herry »incleir. tELESNlAKI D1LAV8KI OD- BOR JE NADA MAONATA! New Tork, N. T. — Jullus Kruutschnitt, predsednik ekseku-tivnega odbora julne paeifične lelesoice, stavi vse svoje upe na lelesnilki delavski odbor v sporu, ki ga ima lelesnilka družba s 6,-500 strojevodji. Želesnilki msgnat napada v dolgi isjavi delavce, ker govore o stsvki, napada voditelje unije, ker nočejo prisostvovati zaslilanju pred odborom in udriha po Barkleyjevi zakonski pred-logi, ki odpravlja priliks sa odbor, da služi Želesnitkim lastni-kom. Železnilki magnet je podal svojo izjavo 1« newyorlke pižame. REPUBLIKANCI iN DENAK. New Tork, N. T. — Driavni komitej La Follette-WheeUrjeve koalicije je sporočil drlavnemu departmentu, da je potrolil v volilni kampanji $7,508. Dslavei in farmarji naj sdaj to vsotico primerjajo s $400,000, o katerih je poročal republikanski driavni komitej, da jik je potrolil v driavni volilni kampanji in vedeli bodo, sekaj jfi v tej drlavi prejel Coo-Udge veČino glssov. Ampsk če bi delavci in farmar* ji saupali v svojo moč, sami v se« be, bi tudi ta denar ne opravil ničesar. Zaupanje v samega aebe, v svojo moč, je močnejte kot denarna mošnja I Dunajska itarka-morllka 15 let. dobila Dunaj, 1. dee. - Frančilka Prussa, 54-letna vd dela le le pet tisoč delavcev, de- ' j« iirekel. rol tiaoč jikJf j»lPm r »>r.,. ia^, ,.dlH| ravno ao jim i 1 'KTr.a», p ^tM jda j*.čnodelatte 1 - to %Ail.L » 1 »klavci "Ali je videl, je čull" Je vpra-žel tresoč se ln vea bled. "No vam ... Ne vsrjamem ..," je odgovorila goepa Larto. "Morda ee je samo delali kakor Stooo SMRTNIM NEIOOD LETO. NA ««Mv < viseli ceni. da je l ltW »ič n»a..j «h1 S4.HO0 ljudi v Združen Hi drlevek agu-bilo življenje vsled neegod. Trei- ■ M jiae icmed otroci pod 11. ae da soditi Is sseot, ki vodijo tudi po atodoetii otroci piskih predstavljajo 91 ase4 okupnege lievila Itiev. prijatelji f jezen." "Vi veste, .agovarj«! kot povelja. Cecilija In Vene sta se spo-gledale v začudenje Ur ss uetre- "AM jas ..." )e sačd Vsaa. •Kaj vi, ali vam Bi pravf Ia Pvaato cuu Zdralihrasi odbori i Praak AM, SIS4 So. Crawfaed Avo., CMeege, IU. Jožko Ovoo, JS3S W ISlk II, CbUoA. iu. Of%mm Ca•« Cfta^paflttal^MPVH^i^ VNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kava. SSSS Si. CUlr Ava., Cla««laad. O. edbaealkl, kt delajo v glavnem arad«, Pr*dsadaBlvo S. N. P. J>* SSST-St So. Lasradals Avo., Cktaaea. IU. ■MIR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SR NASLOVE« BalaMba laj. alžlvo S. N. P. Jh SSST-St Sa. Uvodala Ava, CkUaea. III. DINARNR POSIUATVE IN STVARI, ki se lUejo al. Iavrlvaiaa«e i Tejalžlvo S. N. P. J* SSST-St So. U«m> VSR ZADEVE V ZVE I S BLAGAJNIŠKIMI POSLI so avlUJaJ« aa aealovi BlegajolHvo S. N. P. J, tSST-SS So. Lavodele Ava, Chiaaaa, ll. Vm pritožbe eteda pasloveaja v |L lavržavalaem odbor« se naj oažUejo Praak Zaile«. prsesadalko aadaorasgs edbora, žlfar aaslav Jo agoeaj. Vsi prlsivl aa gl. parolal odsak sa aaj pežUjaJa aa aaslaei Jaha Uadav 40T W. Hay Si, Spelngfletd, IS. v Vsi dopisi la dragKspM. aaaaaalla, aglasl. aarolalaa lo aplok *se kar Je v avaal a glaaUemJadaaie, aaj m pežUja aa aaslavi "Prasvsla", SSST-St J^t Lawa4ala Ava« Calisasi sakaj vam ni prtVf Ako vam j« kladno, dal vam bom svoj povr-Inik. Cecilija, pojdi se oblačit! Kaj j« vama V Zakaj sta m vsna-inirils. Grem naročit avtomobil!" Odlel j« is sčb«. "Morava pristati," j« d«Jala naglo Cecilija. | "Ali meni se sdi to selo sumljivo l" "Nič ni sumljivo. Njoga večkrat tako prime I V v«akem slučaju j« nemogoče odbiti njegovo veblio." Če« pol uro j« drv«l avtomobil Eoti mestu, Larto je lofiral sam* i njim je sedela Cecilija, krasna svojih k mi lli U goepod Vaos, savit v ogromen kožuh go«poda Larts. Trudila sU se, da se veselo Odi«! j« th Oltlls na sopet sa* ^f^1^1* , n Večerje j« bila s«lo dobra, vendar so a« počutili salo neugodno. Gospod Larto je v«Uko pil in mt-lo govprU Ur bil bolj siten, kot navadno. Gospod Vans sa j« šaman trudil, da bi bil duhovit. Ča- da ni ničaaar videl. Zdel ae ml tf^i? * •<* *<> vorila kako nopomembno b«a«do. Okoli deeete ur« so so pet sedli v avtomobil. "Peljimo se melo na sprsbod, Beden ae vrnemo domov," je d«-I odreasuo gospod I*rU. Pognal je avfomobil po mračni ulici, ^Cecilija ln Vans sU molčala. Vans je eamo sačutil, ksko ga j« Cecilija dregnila a komoleem "Bojim se," je salepeUU. "I meli ste prav. On ima neke atrsl-ne namene. Ksm neki nae p«ljet" Vans je Čutil, ksko Ceellija drhti. Tudi on ae je treeel. »klonil se je nspraj In ksr nsjbolj rsvno dulno vpralal Lartai "Kam ee peljsmof" "Neprej," j« odvrnil go«pod Larto. Dolgo je drvel avtomobil po poti In slednjič krenil v gosd. K ms Iu ss j« pred njimi pokssalo jase-ro črne, mlniostoječc vode pod tlačnim nebom " Isstoplte |" je ukazal gospod Larto in tsstopll tudi sam "Zekejf" je vpralaU Cecilija vsa odrevenala od »traku "Izstopi♦ sem dejal. In vi tu-H Vans!" Strelna slutnja je obvsels obe Bila sta prepričsns, ds je nepolii Mednji frenuiek. Bledi obres Vensev je bil skrčen M Pridite bliie in poglejte I Da, voda je globoke. Tem spodej je strm zid. Tdko M odncMl aalo glave, kdor bi podel notri, st" Laiio je obe prijel a reke in Ju čvrsto drle!. Smrtna tUine je sa ■ Čemu čaka zakaj naju ne-porine v vedo!" m >e sprai.vel psipakliitist —^f- ti ri^ aossa izgubile prisotoost duha. Da je mogle kričati, bi kričeU. Goepod Larto, na ketsregs ja vse komedije, ki jo je igrel. delo vela. se jo vprele! s groso, kako ss aseeojo najti ljudje, ki sprejo ubije« i sa koHioli V nedJ, da i« dovolj pr^elralil svojo leoo 1« ajruegc prijaleljs, i« ll "Dovolj smo glcUli 1 Hedej m lahko vrnemo." j« dajel in ae vae< del V evtoiaobil Začudena, da jima j« prlsane-leno in livljeuje ohranjeno, sU so Is vedno tresla in vsUpila drgo-Ujpč v avtomobil. Dolgo so sede« 11 molče. Vsns je slednjič selutil, ds ga je Cecilija prijela ss roko, kstero je en nežno stisnil. "Vidite, da asm imsla prav." je dejala ona Vanau lepetaje. "Prestraiili smo ae sa presen nič. On ni ničesar videl. Toda to nama je dobra lekolja. Ni potreba več prihajati tako pogoeto v nalo kilo, Jutri pridem jas k. Vsm," js končaU ena strastno "Ljubssen moja," j« vsdilinll Vsns. "Da! ar m jima dobro lekcijo," si je mislil goepod Larto. "Ne bo jima prižlo slepa na misel, da bi aa-amanlala." Gospod Larto je bil posneje le bolj sadovoljen, ker je Vans vedno redkeje sskajal v njegovo kilo, s gospa CeeUija tega niti sa-paslla nI . . . STANOVANJSKA MIZERIJA V OLAVNEM MESTU. (Nada) js vanjo s prvs strsnl.) trolo najemnine v sadnjem kongresnem saaedanju. Zdaj sa lede-luje nova predloge sa kontrolo stanovanjske najemnine, ltavnota-ko se liga trudi, da justlčui de iNirtment neetopi proti scmljilč nemu krožku In uvede proti nje* mu poetopanja aaradi saroU in radi namilijenik kupčij iir vkoji-lenege dolge na apartmantn« bile. * f' ' ' W:> . | Dalj le niso lil uporni sUnoval-ei. V načrtu imajo tudi ssdrugo med svesiiimi uslužbenci, Znano pa le ni, ako bo to kArporaciJa, ki bo kupovaU ž« zgrajene kile ali bo sama gradiU novs hiie. Premalo imajo zaupanje vase, da bi usUnovili pravo sUnovaojeko ssdrugo, kot Jo imejo na pr. finski delavei v New Torku in drugje. ZednJa preiskulnjs med eUno. valci ia oakrbniki as je vržils, k« Je bil »klican shod v Histaenlh HI Meneione. Tem je eUl oskrbnik s svojimi privatnimi atralniki in metal is tele aUnovelao in njlk prijatelje, ki so prihejeli ne protestni shod. Precej občinskih stražnikov je stalo pr«d vrati, a ti ee niso brigali, ko so privatni stražniki pograbili več oeeb'o*o-jage »pole It jih samtali na ceste. Nekega selo j*ominentnege bsp-tistovskegs duhovna v maslu m stanoval«! prosili, de jim naj pomaga Pobožni mol Jim j« odgovoril. da je sadovoljen e svojo najemnino U da ae nc briga mm stvari drugik ljudi In nlkče Izmed slanovaletv ga nt vpralal, seka) na »hlMM avojo dulo iu naj pusti dole dru-S'h ljudi v miru, oko je sadovoljen e »veje stanarine in ae ne briga zato, ako morajo drugI ljudje pUlevali »dopelje do pol ure oddaljene že-leztiilko postaje. Že sc mislim od-jicljati, ko stopi gostilničar k vozu in me prosi, naj ki se smela pe-Ijati z menoj gospa, .katera bi sicer zamudila vlik, ker ji ne more dobiti drugega voza. "Zakaj ne T Prostora jc dovolj, toda le brž, da pridemo ic o pravem času." "Takoj, takoj i" odgovori gostilničar in biti v hišo, odkoder se kmalu vrne s kovčegom, za njim pa gospe, ki sede na prostor p> leg mene. "Zdaj le hitro dalje!" kličem kočijažu. "Ne bojte se, gospod doktor," tolaži krčmar. "Časa je le 40 mi-nut, v 30 minutak pa ste sa kolodvoru. Moj voz ie nikdar ni zamudil vlaka. Po moji uri je zdaj ravno ..." Koliko nisem mogel več slišati, ker so konjiči že dirjali po cesti, ki je vodila iz mesta po ravnem polju do železnice, katera tam doli za senčnim logom na visokem nasipu prekorači močvirnato dolinico. Zdaj le le sem se ozrl po spremljevalki svoji in zapazil, da jo sili smeh okoli ustnic, ko sa obrne proti meni in se mi zahvaljuje za prijaznost, nji izkazano. Bila je videti kakih trideset let stsrs, re- dnega, lednega obličja, S katere-! pred kletjo, postreženi z jedjo in ga me je gledale dvoje jaen>h o-l» tistim sladkim viaora ..." či, kskor bi ee čudil*. /«*, ali me "I834nik u samih cibeb," do- ne poznal več, ali ka lif Bil sem malo v zadregi, iz katero me kmalu reši zgororna gospa z vprašanjem) "Ali se me vefi nc spominjate, goapod doktorf" "Zares, tako znana se mi zdite, pa ne vem ..." ' "Ne veste!" seže mi šaljivo v besedo. "Poglejte me vendar natančneje. Ali sem se ie tako postarala? Res, da je minulo kakih dvanajst let ali le več, ko sva bila skupaj * vinogradu vašegs prijatelja Čukiča. Skromna ^drui-biea nae je ila iz mesta in tačas se je eden gospodov posebno ba-vil z malo osebieo mojo. Dejal mi je, da sem krasna Pepita, ljubezniva Pepita ..." "Pepita!" vzkliknem ia v spomin mi stopijo davno pretekli dnevi, zelena oaza v dolgočasni puščavi političnih zmešnjav in bojev. In zdaj, ko v lice pftgledam spremljevalki svoji, ki se mi veselo nasmehne, čudim se sam, da je nisem precej spoznal. "Ne samerim vam, da ste tako pozsbljivi, in Jtaj ne, postarala sem se, pa kako bi se ne f bi vi vedeli, ksj sem vse prebila ta časi Ps morebiti ste ksj čulit" "Prav ničessr. Odksr sem sa-pustil ta kraj, nisem povpraševal, niti poz vedel, kaj se je godilo tu." ' ', ... "Veste, ds ste vi politiksrji nsjpustejši ljudje na svetu!" "Ne oporekam." "Dobro se spominjam, kako sem se jezila tisti dan, ko smo prišli tako veseli do Čukičs, sedli stsvljam in zdi se mi, da še čutim na jeziku nepresečeno milobo in sledko gladkost tiste zlate kapljice. - . "Da, da, sledko je bilo, kakor cibebe. In potem ste gospodje zaceli prepevati in tudi me smo pomagale. Zdajci pa začnete govoriti o volitvah. Kaj vem, kogu ste imeli voliti, in vsa zabava jo bila pri kraju. Ta ncarečna poli tika! In ko smo se vrnili v mesto J piorala sem vam obljubiti, da bom v čitalnici pomagala pri neki gledališki predstavi. Vi pa ste mi obetali poslati neke slovenske pesmi, katerih nikdar nisem prejela. Taki ste, tačas ves v ognju, toda danes mc še spoznali niste. Oj, vi politikarji!" "Le hudujte se, gospodična!" "Gospodičnat Kaj ie! Poglejte ta pratan. Omožena sem, omo-iena, pa bolje, da bi ne bila," re če in težko vzdihne. Radoveden jo pogledam. "Povejte mi," nadaljuje, "ali sem bila res (saj ste me poznali in slišali o meni), tako hudobna ali razposajena, da sem morala toliko trpeti v mladih letih življenja svojega?" "Kaj hočete f Trpini smo vsi, a-li ravno vaš spol ima tako srečno naravo, da kmaltf pozabite, kar se vam pripeti hudega." "Kako bi pozabila, kar me Še vedno tišči. Toda poslušajte in potem recite, sem li zaslužila tako nesrečo in tako trpljenje." In Pepita je začela pripovedovati: "Kmalu po tistem izletu, kate rega sva se spominjala danes, prišla je nova garaizlja v naSe mesto. Bden oficirjev si je najel stanovanje v naši hiši." "Bil je mlad baron, kaj ne!" šalim se jaz; "pogledal je Pepiti pregloboko v temne oči, obetal zemljo in nebo in tako dalje." "Ni bil ne več mlad, še menj pa baron, ampak doma tam nek j 3 na Dravskem polju in za petnajst let starejši od mene. Obetal je res vee, kar je tfnel in ni imel, vendar jaz sem os Dr. Farsi Orošel j: Astronomski pomeniti. (Del je.) V tedsnji dobi so bili tudi odlični znanstve-niki prepričsni o mogočnem vplivu lune na meljske vremenske izpremembe. Zato nosijo Ile-veti jeva "morja" na luni jako čudna meteorološka imena, ki jih je znanstvena tradicija ohranila do dsnainj'TU dne. Tu se širi ogromni "Ocean neviht" (levo li-ee luninega obraza), nad njim se proži obširno "Morje dežja" (desno oko), ob alednje meji "Morje lepega vremena" (levo pko), in tako so vrste imena lepo po pratikarsko dalje. He veli je vi naaivi luninih krožnih gora pa niso i m sli prave fivljenake sile. teleta IBM jih 1« temeljito prekrstil ušeni jezuitski pster Riccloll. Pregledno ksrto cele lunine able, ki jo vidiš ns atenl pred aSbo je nsriasl zsnj redovni »obrst Orimaldl. In glej, tudi tska mrtva, zarumela risba govgri še po stoletjih glasno o zuačaju svojega očeta, Hevclijeva in Riociolijeva — vsaka po svoje. Vsa polna ie alednja netočnosti In pogreškov, tako da daleko zaoataja za avojo prednico. A znala si je pridobiti prisnanja s tem. da nosijo njeno gore imena slavnih tedaj že umrlih ali pa tudi še Živečih prirodopiseev. Pri tem pa avtorja niata pozabila namega sebe. Dve kraani okopni pogorji, ki se širita drugo l>oleg drugega na vahodnem robu lune, sta ai pri* hranila za lastni imeni, s tudi imena nekaterih redovnih bratov ao postala nesmrtna v nazivih lu- < ninih gor. Tako je postala karta luninega površja od Itieoiolija rtretu ps se |>ovrča na lunini plošči v netočnost rele pokrajine. Za pol mi-limetrs prekratka črta — in ie »va ogoljufana na luni *a ratdaljo mnogih kilometrov. Prvi, ki js uvidel to slabo strsn luninih risb lu ji hotel odpomoči, je hil samonikli Tobija Mayer. V ar as tet je v jako skromnih razmerah in ni mu bil« usojmo »aobraaiti se v Mi Čevljarček v rodni vasi mu je bil prti "učitelj" matematike. Toda « Aeleino votjo si j« kot samouk pridobil o-gromno men jej in dasi opremljen i najprimitiv. nej&iml pripravami, ai je mal hitro priboriti pri-cnanje in »lavo. Hliko polne lune, ki je i/ala leta 1??;» šele po njegoti prefgmlaji amn . smemo pač imenovati prvo pristno lunino "karto". V' Kakor ai »*lm«ri gmiueur na zemlji fiksno točko ter od nje meri rasdalje in kot« n« vse strani, enako je storil Tobija Maver na sliki, ki mu jo je kazal daljnofl«! V*aka raadalja prera čunjeoa. vsak kot t*čno iimrrjrn. vaaka proga aatančn« f a Ar t a n s — da. io ni reč portret, to je testna kopija luninega liea I« sedaj |»oglej na steni tja do konca .sliko •b »liki, vsaka večja ia t«J**jfta ml prejšnjo — I« vse k aad, ki ga j« rodil dobri vzgled Tub a —Mapeeja. —-r-— Tu se strinja 25 posameznih listov kot moza-jik v en meter veliko sliko lunine poloble. Viljem Lohrmann je mojster tega umotvora. Žaliboše je doživel izdajo samo prvih štirih listov iz lunine srede ,,(1824),' ostale dele je priobčil Julij Schmidt Iz njegove zapuščine. Na tej karti bi si že lahko izbrala in izdelala svojp turo po luni. Odsek, na katerem je narisan cilj najine poti, bi vzela seboj in tako so nama ns bi bilo trebs bati, da zaideva in se izgubiva v luninih gorah. A Maedler in Beer sta prekosila celo to moj* •trsko delo. 600 noči sta prebdela pri daljnogledu, premerila višino 160 luninih kraterjev in nad 1000 njenih gora — in vstvarila sta 1 m visoko karto, ki je oetala do danes najvzomejša risba lunino površine. Tolika in tako natančno bi se morala videti lunina polobla, če bi se primaknila zemlji tristokrat bliže.__;'. • ___;____ v Francija, ki jo nsrišeš ns list kvsrt«eWifce, ksže toliko detsjlov in predočuje deželo v istem merilo, kskor Mssdltrjev* karta luno. Po velikosti nadkrlljuje Maedlerjevo risbo lune edino še 2 m velika "karta luninih gora,", ki jo je l 1878 izdal ravnatelj atenake zvoadarne Julij Sckmidt. \ Pri kraju svat In vendar naju nI popolnoma zadovoljil ta "izprehod akozl galerijo luninih allk". Pri vsej lepoti in natančnosti manjka našim kartam dih prirodnosti in pokrajinske resničnosti. Kdor je pogledal luno le enkrat skozi daljnogled is lica v lice, ta mork priznati: kar mi kale jo tc slike, to niso plast ičnoži ve pokrajine luninega pavršja. Suhoparen znanstven inventar so, ki je v njem točno registriran vsak najmanjši detajl njenega površja. Pozna se jim, da predočujo svet, ki leži «184,000 km od nas v svetovnem prostoru, nedostopen našemu bližjemu spoznanju. Dva Angleža, inženir NaVnyth in astronom Carpenter, sta ae na jako* duhovit način izognila alaboati svojih prednikov, ki ao tako malo pogodili enačaj luninih pokrajin. Odpri njih knjigo tu na moji mizi in občuduj te lepe pokrajinake alike lune! No, kaj porečeš f "Ali je mogoče f To ao vendar pristne fotografije luninih dežel! Kako Živo in naravno se blešče gorska slemena, atrmi atožei in okopi v aolnčni luči t Kako oatra črna senca pada za nJi-mi; res vse je pogojeno tako plastično in resnično, da bi skoro lahko prijel posamezne gore. Kaj ne, saj ao pravcata fotografije?" — So in niao, Z vztrajnostjo in trudom, ki si ga lajik«tež-ko predstavlja, »ta opazovala oba Angleža vee kot trideset let lunino površje. Kar jima je kazal jako izvrsten dsljnogled, vse sta začrtala z marljivo skrbnoatjo v svoje risbe. In ni jima bilo tru-ds dovolj. Po teh rishsh sta modelirala lunina gorovja. Minueijosno natančno sta nanašala kepico na ke. pieo, grmad ila gore, vrezavala razpoke, dvigala okope in grtbla kotličke — tako dolgo, da je sta-Is pred njima lunina pokrsjlna v vsem svojem tipičnem čaru. A storila »ta še en korak dalj« v vestnem o-ponašanju luninik odnošajev. Kakor oba#vs jutranje aoliree r poševnimi idr k i lunino pokrajino in ji z ostro razdelbo svetlobe in sence vlije živo plaatiko, teko sta ofaevtfi» la Naamrth in C arpenter svoje modele in jih v poševni luči fotografirala. Oema toliko nepotrebnega truda, ai misliš. Meri bi bila kar nepoeredno fotografirala luni no liee! , Da. prav imaš t Res popolnoma sva v svoji zgodovinski samakajenoeti poaabila. da ae je med tem le L 1K39 posrečilo Daguerreju na poeebao preparirani srebrni plošči . pomočjo svetlobe na riaati katerikoli predmet v raej njegovi prirodai istim t ost i, Itn mil ja »likanje g svetlobo ali foto PIflfl.---—-**- (Dalja prihodnjič.) unc Ala la trdna in moja prva in poslldnja beseda je bila: druge zveze jaz ne poznam, kakor zakonsko. K temu pa, kakor veste, pri vojakih treba kavcije in ker niti on, niti jaz uisva bila toliko premožna, sklenila sem pretrgati znanstvo, katero bi le oškodovalo dobro moje ime." "Kdo bi si bil mislil, da znate biti tako trdosrčni." "Moj Jarnej pa, česar nisem pričakovala od njepa, poišče ai privatne službe in ko mu je bila zagotovljena, atopi pred mene in mi naznani, da opusti vojaščino* ako hočem ž njim stopiti pred oi tar. Njegova poštenost in takšen dokas ljubezni do mene, ganilo mi je srce in rekla sem: ds! SIcer se pa morebiti še apominjate rodbinakih mojih razmer, zavoljo katerih sem morala vesela biti, da pridem od doma." "Torej je kVitiral vaš Jarnej. To sc res malokdaj pripeti; A vi niste ž njim tako ravnali, kakor tista mariborska gospodična, zs-rad katere je tudi službo kviti ral neki oficir, potem pa, ko se ji je predstavil v civilni obleki, ni ga hotela nič več poznati, češ, da ni tisti mož, kateri je v oficir ski uniformi zahajal k nji." "Slišala sem o ti smešni pri-godbi in da je potem oče moral plačati oficirju odškodnino. No Jarnej moj mi ni ugajal zavoljo uniforme, ampak ker sem se pre pričala o njegovem poštenem mišljenju. Odpovedal <«e je vojaštvu in po poroki ava ae preselila i Gradec, kjer je sprva stopil v pri vatno službo, leto pozneje pa bil imenovan blagajnikom na nekem javnem zavodu.» "Dotle je Šlo še vse po sreči?" "Res po sreči. V tistem zavodu, pol ure od Gradca, imela sva pro sto stanovanje in toliko prihod kov, da sva dobro izhajala. In zdaj se je začela dolga vrsta lc pili dnlj in niti stnjaio se ml iti da bi moglo kedaj biti dru gače, Minilo je tafcp 0ie*n let Nal'fant, bil je jedini, dorastel jo za šolo. Ker je bila pa v tistem kraji aamo preprosta kmct4ka io la, morala bi ali najeti priva.iiga učitelja, ali pa sina dati v Gradec. Prvo ni kazalo; a ločili se od njega ter ga izročiti tujim ljudem, zdelo se mi je čisto nemo goče. Sklenila sem torej, da poj dem sama s fantom v mesto in si tam najamem sobieo. Mož moj tem ni bil zadovoljen. Vajen je bil na red in komoditeto v hiši katere bi potem moral pogrevati A jaz se nisem udala in jeseni. k