Politični ogled. Avstrijske dežele. Svetli cesar so se s cesarico dnč 11. t. m. nenadoma iz lova v Pardubicah podali bili v Prago. Kakor bi trenil, je bilo mesto razsvetljeno, ko sta se cesar in cesarica med 6. in 7. uri na večer v kraljevi grad Hradžin peljala. Z navdušenimi ,,slava" klici je mnogobvojno ljudstvo povsod spremljevalo cesarja in cesarico. Bolj pa ko je česki narod nenadnega kraljevega pohoda v zlati Pragi vesel, bolj kislo se drž6 ustavaki, zagrizein nasprotniki Slovanov splob in še posebno vrlih Cebov, ki nočejo po nobeni ceni plesati po ustavaški pišealki. Do vrha je pa ustavakoni in uemčurjem prikipela jeza in osupnjenost, ko 80 čuli, kar se je ob tej priliki v kraljevi Pragi govorilo. Svetla cesarica se je županu praškemu, g. H u 1 e ž u, prav srčno zabvalila za sijajni spiejem in posebno še za to, da so bili cesar ineseca sept. t. I. tako navdušeno in veličastno na Českem sprejeti, kar je cesarico v daljnih krajih prisrčno razveselilo. Pristavila je visoka gospa, kako močno da ji na Českem in posebno v častiti Piagi ugaja iu da upa, skoro se povrnoti v Prago. — Blizo enako so odgovovorili svetli cesar županu, pristavši, da le obžalnjejo, da ne morejo zdaj dalje časa v Pragi se muditi, da pa menijo skoro zopet priti in to na dalje časa. Nad vsem tem obšel je smrten strah vladne kroge iu ustavake in to tim bolj, ker tudi druge prikazni uaznanjajo velike spremembe v ministerstvu, zaupljivi ce!6 pravijo, da tudi — v notranji sistemi, kar pa še menda tako blizo ni. Trijepoglavitni uzrokiso, ki pospešujejo konec sedanjemu ministerstvu in gladijo pot — federalizmu. Prvi uzrok je velika gospodareka nezgoda. Takraj in onkraj Litave velik deficit v državnih proračuuih, daa na dan večje zastajanje trgovine ia obrtnije (na Dunaju je pri nastopu zime naenkrat te dni 1300 delalcev ves zaslužek zgubilo ter mora policija vedno pripravljena biti na silovite dogodke), pri vsem tem pa nikjer pravega zaupauja, povsod stokanje pod velikimi dačnimi bremeui. Drugi uzrok je razpor med mogočnim ministrom vnanjih zadev, grofom Andrassy-om in med ministroma trgovine. in financ. Vsled poto- vanja cesarjevega v Petrograd na Ruskem povrnolo se je starodavno prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo. Nasledek tega je b:l, da je ruska vlada z našo v dogovor stopila zastran colne polajšave na rudko-avstri.jski meji, ter je dovolila Avstriji toliko baska, kakor nobeni drugi državi. Minister Andrassy podpiral je stvar na vso moč, ker vidi v prijateljstvu z Rusijo velik dobiček ne le za avstrijsko-ogersko trgovino, marveč tudi za magjarsko politiko v podunavskih turskih pokrajinab. Po pol letnern dogovarjaaju z rusko vlado je pa naeakrat navstala nevarnost, da se vse razbije, in tega sta kriva omenjena ministra, posebuo pa trgovinski, ker tirja od ruske vlade kot pogoj colni pogodbi, da se obveže ob določenem času izdelati železnici do Tomaževa in Novosielice, kder se stikate s progama avstr. železnic. Rusija sicer hoče prikleniti železnici z avstrijskimi, toda siliti se ne da gledč časa. — Andrassy tirja v odločnem pismu do obeh ministerskih tovaiišev, da naj odjenjata od pretiranih tirjatev in se zadovoljita s ponudbami ruske vlade. — Najhujse pri tej stvari je, da so se te praske najpred v ,,N. fr. Pr.", poteru po vseb drugib novinab ua veliki zvon obesile. — Tretji uzrok, da se je sedanje ministerstvo zmajalo, je slednjič razžaljenje Poljakov, kar je za vsako vlado nevarno. V odboru za pretiesovanje drž. proračuna je namreč s privoljenjem ministra Stremayra in vodje ustavakov, dra. Herbsta, z veliko večino sprejeta resolucija proti dež. šolskemu svfetu v Galiciji, ki ima pravic, kakor nijeden drugi ne, da samostalno, brez ministerskega vtikanja, upravo šolskih zadev zvršuje. Nezadovoljneži so se skrili za vlado in ustavake, ki itak samostalnosti v nobeni deželi ne trpijo, in tako je prišlo do resolucije, ki je Poljake razkačila. — Vse to in pa krepko obnašanje česke opozicije pomenja bližnji konec ustavaške glorije. Vnanje države. Pri volitvah v drž. zbor na Italijanskem dobila je vlada sicer večino za se, pa voljenih je posebno po Neapolitanskem mnogo avtonomistov, t. j. prijateljev d e ž e 1 n e samouprave, ki ne trpi sedanjega centralizma. Rudečkarji so tudi zadovoljni, ker so na več krajih zmagali; v Rimu je cel6 na dveh mestih Garibaldi z ogromno večino zvoljen! — Cerkvi udani katoličani niso^ šli volit. Karlisti na Spanskem so se pri trdnjavi Irun morali republikancem umakniti, ker je bilo teh veliko več. Na obeb straneh ie bilo mnogo ranjenib in mrtvih. Zdaj ko so se oddelki kraIjeve armade združili, začeli so napadni boj (ofenzivo) proti republikancem. — Kraljev brat Alfonzo je bajč na Spanskem ostal. Iz Ruskega prihaja čuden glas, da so zalezli grozno zaroto, segajočo v najvišje kroge, ter je že kakih BOOO ljudi, med njimi rnnogo gospa, zaprtih. Nekoliko dvomljiva je pa stvar zato, ker gredo te novice skoz Berolin v angleške liste.