¿ga tas* »o***» li ^ BoMV. -„,Tff Cm» litte .YEAR XXVIL i. KJK) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradntlkl la oprarnlAkl prostori: SSS7 S. La wo dala Aro. Office of Publications MI7 Sooth La wo dala Am TaWptaona, Eookwoll 4804 Chicago, DL, pondeljek, 12. marca (March 12), 1984. 8ub,cr*^ny 10 00 ŠTEV.—NUMBER 50 komentarji ¿ttljo f gnoj"» • l^u ¡T**» j^SSS f ujanja "krepkih indivi- *n privolil je, da se pošta * po fraku, Plovno izrtfi Z zrakoplovnim drož- Vojaški pilotje ne bodo več ker "niso zm£ !!adela. Zagrizeni žago-••'privatne iniciative so ¿ali Roosevelta, da vojaš-jci »o zmožni le za prena-bomb, ne pa pošte, dsednik je zdaj mnenja, da ta lahko vrne v roke všečnih" privatnih letalcev pogodba z družbami mora corruption-proof', to se da mora varovati vlado takimi sleparijami s stra-ib. o je naiven! Eno leto no-'deala" bi ga l*hko naučilo, jeriški kapitalisti in vsi o-"krepki individiji" se niso ni t spremenili in nikdar se do spremenili, dokler bo tu aost za korupcijo in privat-ugatenje. nevelt bi imel enak rezul-i vtakne zajca v deteljo in repove, da ne sme jesti de-toliko časaidokler bo de-lokoli zajca,T>o zajec griiel jo ne glede na to, kaj mu ele. | se vsa ta komedija naziva deal", "old deal" ali "midd-lT, korupcija in zasebno o-[anje ostane toliko časa, do-wtane ekonomski sistem prenehoma plodi korupdjo lebno okoriščanje! incija ima finančne Škanda-i se se vedno postavlja z ino demokracijo^ V Jugo-I imajo sličen škandal, kjer ¡tatura — in kjer so rekli vlada bolj poštena, če ne lovoma korumjrtranim pori! — in Amerika, dežela ne demokracije, je že od j polna korupcije. Tudi v iji in Italiji je dovolj ko-e, dasi jo skrivajo, aj? Zato, ker je ekonom-jtem po vseh teh in drugih ih fundamentalno enak: ni profitni sistem! lekem listu čitamo javkan-ko je povsod razpasena na-ost uradništva do korupci-to je "najpoglavitnejši . In zdravilo, ki odpravi reh"? Radikalne in stroge | i, brate, stroge kazni! Naj-a kazen, ki se je svet po-ie že tisočletja, je smrtna . i* pred sto leti so v An->beAali otroke, ki so kradli, lilijone ljudi je že bilo u 'nih — korupcija, sleparije »e in ropi so pa še vedno etu! ¡vni poboljAevalci od Roose-do zadnjega "new dealer-l radi imeli hkrati torto na in v želodcu. To je pa ne-ie. opcija in osebni dobiček ,u »kupaj.; kjer je drugi, tudi prva. Izbire ne more Kdor hoče imeti sistem trx-Ka proflta, se mora za-1'ti tudi h korupcijo, denar-^larijami, tatvinami, roškimi ropi, komercialno s!«kulacijami na h yranjem za denar, urno-in a klanjem na de-'komercialnimi vojnami) za poboljievalci bi radi i-«*>re in poštene ljudi — v gnojni jami. luck! — P^rraivnih rudarjev zav r/e n ^hintton, I). C. - OarednJ* NRA je zavrte •J'i- Progresivnih rudar-^ im ponovni pre-mf>govnega de-Z °dlok se tiče ^-ivnih rudarjev, »a m delavski odbot V«*** med r,,"''*mi v okraju I'MW za nolegal. ' ^»vljajo želje ru •" cn^m okraju '' * Pr»-d več Ta tedn ia6mtje nima| jo zmav1la za Ibrezposeirost •¡J.Pgial rate o! poatego prorldod far jm aaeuon HOS, AI W Pat. S,.1|1T, aolkortead aaTSTuTmT Delavska stranka dobila kontrolo v Londonu Ne vüJUi plač ne krajšega de lovnlka nieo pri volji dat L — Edini izhod vidijo v—delitvi dela Waahinston. — (FP) — Med zastopniki velebiznisa in vladnih 'partnerjev" v stranki v NRA je bil na predvečer Johnsonove-ga govora zadnjo sredo popolen zastoj glede vprašanja, kako priti do večje zaposlitve in zvišanja kupne sile ameriških mas. Z vsemi Štirimi so se uprli John-sonovi sugestiji za znižanje de-lovnika za 10% in prav tolikega zvišanja plač. ;i Drug za drugim so ponavljali, kakor papige, da bi fcvižanje plač in znižanje delovnika pomenilo še večjo brezposelnqst, ne pa nove uposlitve. Živahno so pritrjevali F. H. Clausenu, direktorju pravilnika za industrijo farmskih strojev, ko se je spravil nad predsednika Roosevelta, ker je on v svojem govoru pred pravi 1-nikarji poudarjal to potrebo; kritiziral je vlado tudi radi njenega stališča glede plač in delovnika. S tem vlada spravlja delavstvo le v napačne domneve, češ, da med plačami in produkcijo ni nobene odvisnosti, je izvajal Clausen. Zanikal je, da delavstvo potrebuje protekcije pred velikimi in sebičnimi delodajalci. Edina pot za večjo uposlitev je delitev dela po mnenju tega in drugih kapitalistov. To je bila edina "praktična" sugestija s strani velebiznisa—še večja pav-perizacija delavstva. Zastopniki maAinake industrije je so argumentirali, da se breme brezposelnosti ne sme naložiti na rame industrij. To breme se naj "socializira", če ni druge poti, z "modificirano formo CWA", namreč z nižjimi plačami kakor jih določajo pravilniki—običajno od 30 do 40 centov na uro in v nekatrih slučajih tudi manj. "Edino vprašanje je," je sumi-ral to konferenco velebiznisa neki poročevalec, "ali naj brezposelni prejemajo dolo pri delu ali na cesti." "Mi ne moremo znižati delovnika in zvišati plač", je bil refren zastopnikov oziroma "voditeljev" industrije za industrijo. "Mi polagamo človeštvo pred profitarji", je rekel neki "voditelj", "ampak križ je to, da ni nikjer profitov". Dejstva, da so kuponostiižci prejeli nad deset milijard obresti In divtdend v letu največje krize 1982, se ni nikdo dotaknil. Tudi "eksperti" so bili vsi proti 80-urniku. Med temi je tudi dr. Hettinger, načelnik statistične ga oddelka NRA, ki je argumentiral, da bi tako skrajšanje delavnika "zamrznilo depresijo na sedanji točki, demoraliziralo strukturo produkcijskih stroškov, znižalo produkcijo in zaslužek ter povzročilo neštete m« industrijske probleme". To je pri Burboncih velebiznisa privabilo živahno ploskanje, pri Johnsonu pa izvabilo sarkastično opazko: "Vaše ploskanje ne bo rešilo tega problema". Nato se je ploskanje spremenilo v krohot in smeh. Burbonci ostanejo Burbonci. Hettinger je rekel, ds bi uve-denje 30-urnlka na teden absor biralo odpuščene delavce le v izmed 79 industrij. V 12 industrijah bi bil potreben 15 do 19-urni tednik, v štirih od 10 do 14 ur na teden,- 90% brezposelnosti gre na račun takozvanih kapitalnih industrij, tovarne za "troje, gradbeni material in podobno. ter težkih industrij po izjavi Hettingerja. Green od Ameriške delavske federacije je vztrajal pri zahtevi ta akrajšanje delovnika in zvišanje plač. Rekel je, da mini- Velika volilna zmaga v občinah na Angleškem London, 10. marca. — Pri občinskih volitvah zadnji četrtek je delavska stranka prvič v sgo-dovini dobila kontrolo nad Londonom. Laboriti so osvojili večino mandatov v londonskem O-krajnem svetu, ki upravlja vse metropolitske dele Londona, Arthur Henderson, vodja delavske stranke, je izjavil, da zmaga v Londonu predvideva splošno delavsko zmago po vsej Angliji -pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Delavska stranka ni izgubila niti enega svojega mandata, pridobila pa je 34 novih mandatov. Liberalci so izgubili vaeh. šest mandatov, ki so jih imeli, do-čim je stranka municipalnih re-formerjev, ki je kontrolirala London nepretrgoma 27 let, padla od 83 na 55 mandatov. Malloa oMoitfl goljafl|a z davki Poleg bivšega zakladnika je ob* tožen tudi bivii newyorftki župan Walker Washington, D. C. — Justični department je v soboto odredil kazensko postopanje proti An-drewu W. Mellonu, bivšemu tajniku federalne zakladnice in največjemu kapitalistu v Pennsyl vaniji, zaradi tega, ker si je pri trgal ddhodninake davke. Ena* ka dbtožiba je naperjena prot( Jamesu J. Walkerju, bivAemu županu mesta New Yorka, dalje proti Thomasu S. Lamontu, sinu enega največjih finančnikov v Ameriki in proti Thomasu L. Sidlu, odvetniškemu partnerju New tona D. Bakerjg, ki je bil vojni tajnik za časa Wilsonove administracije. Federalne vele-porote v Pittdbunghu, Clevelan-du in New Yorku imajo nalogo, da predlože sodišču formalne obtožnice proti tem gospodom. giozeta avtna stavka straši v washington!) Delavski odbor al mrzlično prizadeva, da jo prepreči. — linije v precepu . Waahington. — (FP) — Gro-seča stavka 30,000 avtnih delavcev pri Hudson, Buick in Ficher Body v Detroitu in Flintu, Mich., je spravila vladni delavski odbor pokonci in si mrzlično prisadeva, da jo prepreči. Prizadete družbe in unije je pozval na aaališanje, ki se vrši v Washing-tonu v sredo, 14. marca. Sporno (Vpralšanje ni priznanje unij po iajavi senatorja Wagner ja, ampak le prilika, da se delavci izrečejo ca deiavake ali kompanijske unije. Od delavskega odbora zahtevajo, da odredi volitve, čemur se Berlin, 10. marca. — Rudolf I Mela, šef tajn* nacljske policije Je dejal te dni, da se v konce-trsefjskih taboriščih v Nemčiji nahaja še oaeb. Večinoma ao te socialisti In komunisti Dunaj, 10. marca. — Dr. E-duard Beneš, Čehoslovaški zunanji minister, je včeraj isjavil v Pragi, da bo mala ententa (Čehoslovaklja, Jugoslavija in Rumunija) nasprotovala do skrsjnosti povrnitvi Habsburta-nov na prestol v Ogrski in Avstriji. Ako se zgodi, da avatrij-ski fašisti povabijo "kronprinca" Otona na Dunaj, bo Cehoalova-kija takoj pretrgala dfplomatlč-ne stike s Avstrijo. — Hababur-žani ne morejo biti ločeni od avo-je zgodovine, je rekel dr. Beneš, pa naj bodo oaebno še tako drugačni od svojih prednikov. Re-stavrlranje Habsburžanov bi takoj. postavilo v nevarnost Jugoslavijo, kajti oživljena katoU> ška monarhija bi vplivala na katoliške Hrvate in Slovenoe ter tudi na katoliške Nemce v južnih, Tirolih. Dunaj, 10. marca. — DolKus- sov režim Je te dni premestil so-ciallate iz mnogih ječ na Štajerskem v koncetracijsko taborišč« pri Bruck u. To se Je zgodilo takoj potem, ko so iz inozemstva prišla poročila o natlačenju lokal nih za|)orov in mučenju Jetnikov. V novem taborišču je o-krog 1000 Jetnikov. Hajmverov-ci, ki so doslej stražili in mučili jetnike, so bili nadomeščeni z žandarjl. Konfiskacija lastnine socialističnih organizacij po Avstriji ae nadaljuje. Dollfussova vlada Je v skrbeh zaradi Mitičnih pro cesov proti socialistom, ki se i-majo pričeti v kratkem. Vsi sc obtoženi velelzdaje — menda U zaradi tega, ker so socialisti kajti proti tisočerim Jetnikom nI nobene druge, *|>eclfičnc ob-tožbe. V Avstriji Je 40 odstot kov socialistov med volilcl in vs< njihovo delovanje Je bilo poatav-no. ' Denarna pomoč za bedna dru žina" socialističnih delavcev " v Avatriji je začela prihajati oro. Aretirankl sta s4 takoj pritožili angleškemu poslaniku. Socialistične družine so ponos-no odklonile pomoč, katero sta Jim ponudila DolHu»sova žena in kardinal Innltzer. Močna aov Jet alt a atraža za ame-rftškeia poslanika Moskva, 10. marca. — Wm. C. Bullitt, prvi ameriški poslanik v aovjetakl RualJI, Je Imel ob hodu v Moakvo zadnji ted«n naj-večje polirijako aprematvo. kar jih Je aovjetaka vlada še naklonila kateremu tujezem«4emu diplomatu. Mnogo mrtvih v novih konfliktih na Kulil Hat ana, 10 mar» a. — V kr-vavlh a|*>padih med vojaštvom in komunističnimi atavkarjl v ve* krajih Kube js bilo včwraj 17 oaeb ubitih in mnogo ranje-nih. Waahington, D. C. — Louis Adamič, znani pisatelj, je v sredo 7. t,, m. koitferiral a Bruce-, jem MoClureJem, tajnikom federalne reliefne uprave, ki ga Je. povabil v Waahington, da dobi od njega razne informacije gle» de naseljencev v tej deželi. Kon-ferlral je tudi a polkovnikom Westbrookom, ki vodi novi program reliefne administracije. Oba sta ga ispraševala, kako bi jugoslovanski brezposelni delavci sprejeli ponudbo vlade za preselitev v farmske kolonije. Kaj mislijo ti delavci o vladnem reliefu 7 Za kakšno delo so najbolj sposobni 7 8 čim In na kak način bi jih vlada najbolj zadovoljila? All so zadovoljili iti na Parme? 8o sposobni za farmsko delo? Kaj je povprečna starost slovanskih imigrantov? Kako velike družine imajo? Kako mnenje imajo njihovi otroci, ki ao v Ameriki odrasli? Westbrook Je pojasnil, da ima reliefna administracija 200 milijonov dolarjev na razpolago za iireaeljevanje brezposelnih v tem etu. 8 to vsoto lshko preselilo okrog 100,000 druiln. V zadetku bi lahko potrošili $2000 na vsako družino. Adamič Je svetoval obema ob kratkem, naj *e administracija obrne v tem pogledu na bratske podporne organizacije tujezem-skih delavcev. Naseljenci Is Jugoslavije so večinoma s kmetov in vajeni so tega dela; mnogo jih je, ki ljubijo farme, toda sami si ne morejo pomagati, ker kdor Je že dolgo brez dela, nima sredstev. Vlada jim mora poma> gatil Vlada naj organizira kolektivne farme In naj jih odda podpornim organizacijam v najem po nominalni ceni. Organizacije naj upravljajo te farme. Vsaka družina naj dobi tri ali Ulrl akre in v koloniji je lahko 100 do AOO družin z ozlrom na količino sveta, ki bo na razpolago. Vlada naj obdrži lastnlštvr «emlje, toda naselnlkom naj bo lovoljeno, da si |>ostavlJo hiše, '(i bodo njihova lastnina toliko *aaa, dokler so tamkaj; vlada ¿im mora jamčiti, da ao stanovanja njihova, dokler v njih bivajo, ___________ Westbrook Je )jJI zelo nsvdu-ften za ta načrt in obljubil Je, da bo deloval zanj, Adamič mu je dalje svetoval, naj skliče konferenco predsednikov vseh podpornih organlzm lj tujeiemsklh narodnosti in Jim predloži načrt. Weatbrook Je sprejel ta nasvet In dejal, da akllče konferenco v aprilu, In sicer v Clevelandu ali kjerkoli na srednjem zapadu. Končno je Westbrook ponudil Adamiču služIm generalnega svetovalca za njegovo komisijo In Adamič Je sprejel. Ts služba ni plačana, le stroški potovanja so povrnjeni. (Podrobno poročilo o Adamičevi konferenci v Waahingtonu bo objavljeno v aredo,—Ur.) Krvnik Hefty odlikoval krvnika Peyja Dunaj. Ogrski poslanik je na povdje diktatorja Hortyja odlikoval avetrijsk«ga > podkan-celarja Keyja z "Zaslužnim kri-tem prvega reda" za "njegovo vrlo In pre»4arno vodalvo v akciji proti upornikom (aociali-atom)" Tsko brutalne l>eaede ogrskega diktatorja niao bile avatrij-aki vladi preve* všeč in Je pojasnila, da Je bilo to odlikovanje Peyju ie prej namenjeno. Ali ae avstrijafci klerofašističnl krvniki srsmujejo lastnega zločina? ? ft O 8 X K T A I Glasovi iz naselbin THK BNMiiHTKNIlKNT miimiifi |N laitnika SLOVS SAsodk» roorobss JSSHOTS al amd Zanimive beiežke b raznih krajev \-A t Um......« " lArvt^a ^••J'^i ^ T-g , lB M* to»*. •»-•• f Ma. Il-M uMrtW » r.m «•i* i««® u t» «* p^ •«■Mit«» HM . _ . ■■fc»rr'r"— trn u»tw ir>«n t Ckirmaoi •«a H* T**- MIlUlo NA* M' milji A4««nW'DB r»U« M wrir» will »«* * Ma*W* M ku • « PBOfVKTA hit-m it. u*»'1'* membkk of thpksa jkp pum 138 Domač drobiž Rojak pogorel Chicago. — V sosednjem Ar-gu je zadnji dni izbruhnil ogenj v hiši Lojzeta Jalovca in prvo nadstropje je bilo uničeno. V pritličju, kjer je bila prodajalna z grocerijakim blagom, je voda, ki ao jo metali gasilci, tudi vse uničila. Skoda še ni znana. Nov grob v staiem kraju Oglexby, III. — 'Anton Garr din je prejel vest, da je 2. febr v Lotu immI Sv. goi^o pri Litiji umrl njigov oče Andrej Gardin, ki zapušča pet sinov in pet hčera. Eden sin Je v Ameriki in drugi v Franciji. Smrtna kona v Clevelandu Cleveland. — Naglo je umrl John fiestan, «tur 41 let In doma Iz Vrbove vasi pri Trnovem. V Ameriki je bil 20 let in v starem kraju zapušča ¿eno in sina, tu pa brata. — Umrla je Terezija Zaje, roj. Muhič. stara 61 let in doma iz Kore pri Krki na Dolenjskem. Tu zapušča možu, štiri sinove in tri hčere. Obiski Piney For k, O. — Dne 6. marca ho bili Ixjuîh Kršte, Jos. Jnuh in še eden rojak iz Clevelanda hS obisku pri Nacetu Zlembcrgar-ju. Kasneje so se z Nacetom vred odpeljali v Brldgeport k Re-bolu in J os. Snoju. Ilolniki v'Milwauaeeju Milwaukee. Mrs. Kose Rup-nik je bila zadnje dni operirana v Itolnišnici v West Allisu. — 0-|M«riran Je bil tudi 18-letni god-benik l.ouis Može in zdaj se nahaja v domači oskrbi. Wagner odgovarja kriti* kom zakonskoga načrta IMavski odbor bo nawtopal Im>Ij draMiično proti kršilcem zakona Washlngton. — (FP) — Se-nator Wagner je na kritiko o-penftaparja Jamesa A. KmeryJn imI Narodno asociacije tovarnarjev, ki ne Je («pravil na njegov zakoniki osnutek proti kompa-nljsklm unijam, odgovoril, da je "F*meryjeva navada, da pobija vsako HmMalno zakonodajo". Tu «»pi iiAapar pravi, erjcna proti temu, da bi delodajalci kontrolirali oba koma pri mezdnih iMigajanjih". Wagner je obenem naznanil, da je vladni delavski odbor sedaj pripravljen nastopiti proti \ takemu (Msljetniku, ki odreka delavcem pravico do kolektivne-Ka |M>irajanja po njih lastnih zastopnikih. Večjo moč mu. Je dal predsednik. ko je <»dr*dil, ila *m« odrediti volitve unijskih zastopnikov kjer In kadar hoče, v slučaju odpora a stianl delodajalca pa izročiti podjetje v roke Jtt»tičQ«mu depnrtmetitu ali odboru za Izvajanje pravilnikov. Slu«aj Wt4fton St«-«-| kompa-lil J«* J* Se v «-dno v rokah juiitič-nega «lepartmenta. Ni p* izgledov, da bo to družbo pro*rkuti" ral. a«n|tak bo le skuSal d«4»lti in-Junkcijo proti nji v slučaju, če dr lav «ki <«tt«or odredi delavske v«Hitvr r rjenth tovarnah, kar menda namerava stortti. Več zavednosti je treba Nanticoke. Pa. — Brezposelni iaiamo dosti časa za premišljevanje o miztriji, v kateri se nahajamo. V zadnjih 10 letih smo dobili avtomobil, letala, radio in veliko drugih iznajdb In izumov. V naši dobi bi lahko vsak Človek tj vel v udobnosti, ako ne bi bilo pijavk, ki vlivajo sad dela dru-gjh. i i I Svet se nahaja danes v blaznem vrtincu in narodi se grizejo med seboj kot lačni volkovi. Stare tradicije nočejo izginiti. Ljudstvo še vedno verjame v posmrtno življenje in se boji pekla. To vero so mu vcepili v cerkvi in šoli, zato narod še vedno «ledi svojim zavajalcem. V A-meriki, v tej najbogatejši deželi na svetu, je tudi preveč klečeplazenja. Milijoni mirno prenašajo gorje, stradajo in zmrzu-jejo, dasi je vsega v izobilju. Z njimi vred morajo trpeti tudi o-ni, ki se zavedajo krivic, a so prešibki, da bi jih odpravili, ker nimajo zaslombe v masi. Hlnavščlne je povsod preveč in mnogo je ljudi, ki hočejo-odvze Sprejeta je bila resolucija proti davku na blago, ki ga nameravajo upeljati v Ohlu.'.Govorniki so poudarjali, da bi ljudstvo marsikaj doseglo, če bi bilo bolj organizirano. Reprezentant farmar - labor stranke Miller iz Minnesote je povedal, da so farmarji in delavci v tej državi že veliko dosegli, odkar so se organizirali v svoji stranki. Preprečili so prodajanje farm in domov za dolgove. I-sto bi lahko storili delavci v drugih državah, ako bi bili organizirani. Priporočal nam je, naj pridobimo vse organizacije pod okrilje kontinentalnega kongresa, da bomo lahko izvojevali brezposelnostno zavarovanje in drugo socialno zakonodajo v korist delavcem in farmarjem. Slišale so se kritike proti NRA in "new dealu". NRA ni odpravila depresije in je le nekakšno mazilo, ki pa ne more ozdraviti bolnika. Da se postavi dežela na mule na vsakem zavoju; 4. ad ministracija zakona bi bila v rokah dveh birojev s stalno nameščenimi izvedenci (kemiki in toksikologi.) Tovarnarji bi bili licensirani in pod kavcijo v svrho, da se prepreči prodaja ničvrednih. jUi celo škodljivih "zdravih, ko®me tike in konzerv. Po gotovem številu kršenja zakona bi podjetje izgubilo licenso, brez katere bi ne moglo obratovati. Ta zakonski osnutek ima velike zobe, vsled česar ni priše! dalj ko do odsekovega zapisnika. Del kritike Arthurja Kalleta, di-rektorja Consumers Researcha pa niti v zapisnik n: prišel, ker je kritika odseka, Copelandove predloge in zakulisnih manevrov preveč žgoča. Atlantida se dviga? Platon je imel prav. — Ogromen potres v severnem Atlantiku Federalni dohodninski davek mnogo JV 1JUUI, ni n> ti siromak» vsako skorjico kru-|, Upam, da se bodo tudi drugi ha. Govorimo o civilizaciji, o zastopniki, ki so se udeležili zbo-bratstvu in drugih lepih stva-1 rovanja, oglasili in podali svoja reh, delamo pa drugače. - Kdor poročila.—l^ouis Kocjan, (5). je hinavec in se zna prilizovati, ima boljšo plačo in stalnejŠe dele, poštene ljudi se pa zapostavlja vsepovsod. Tako se godi v današnjem gospodarskem siste mu. Ako bi se masa zavedala Čeprav se učeni svet še vedno prepira o tem, da-li je pravljič- . . |af otok Atlantida ležal resnično trdne ekonomske noge «o po- Afriko Jn Novim 8vetom , trebna drugačna zdravila, kajti NRA pomeni le krpanje obstoječega sistema. svojih pravic in bi šla tudi za nje v; boj, bi se nam bolje godilo. A-ko bi se le polovica brezposelnih delavcev zavedala velikih krivic, ki jih trpi, ne bi ponižno pobirala drobtine. Kako more brezpo-qclni revež izhajati s tedensko podporo $1.50, si lahko vsak nredstavlja, in to je vse, kar brezposelni dobi v tej okolici. Nihče se ne briga za brezposelne in pohabljence, ne kompanijc ni- država. Se za tisto drobtino ped pore mora človek odgovarjati na stotine vprašanj, drugače je ije dobi. Vedeti hočejo, kakšne vere si, zakaj ne Živiš tam, kjer družina in druge stvari. Da je tako, je vzroka iskati pri nevedni masi. Dokler masa ne izpre-Jfleda ne moremo pričakovati kaj bbljšega. Morala se bo okleniti programa socialistične stranke, drugače bo vedno zatirana. Žalostna usoda je zadela avstrijske socialiste, nad katere s£ je spravil klerofašist Dollfuss, da uniči delo, ki so ga napravili po svetovni vojni. Podivjani fašisti so razbili najmočnejšo no-clalistično trdnjavo v Evropi, toda socializma niso ubili. Ta Ae živi in prišel bo dan triumfa in zmage, čeprav so fašisti sedaj pijani veselja. Delavci v vseh deželah se bodo enkrat zdramili in obračunali s svojimi sovražniki. Kri avstrijskih socialistov, ki je tekla na Dunaju In v drugih me-stih, ni bila prelita zastonj. Na antracit nem polju ni veliko izprememb. Kompanije nadaljujejo s svojo propagando. One imajo denar in Levvlsa na svoji strani. Ako kompanije tu In tam malo popuste, store to, ker vedo. da bodo dobile vse povrnjeno od rudarjev. Rudarji se dostikrat zalete, nsto pa spet u-maknejo. Vzrok je v neznanju kajti le malo število med njimi čl ta delavske liste. To Je deloma Vzrok, da se nam slabo godi. Henrik Pečarlč, 447. Izdalovaloi patentnih zdravil šo vedno na konju Senator Copeland vnovič mrcvari osnutek. Konzumska organizacija predložila svoj na&l 0 zborovanju kontinentalnega kongresa C leveland, O. — Ohljska sek cija kontinentalnega kongresa je imela 7. marca svoje zborovanje v Clevelandu, katerega s-m tudi jaz udeležil kot zastopnik društva št. 5SNPJ. iNa zborovanju ja podal obširni poročilo predsednik Sumcrla dL v katerem je naglašal. da < rAubliksnci In demokrat je upi Jn brezposelnostnemti zarvaro-vaiju. Rekel je. ds je Zido z« poalen pri organiziranju unij In dÉrvnled tega se ne more udele-In vseh »tankov. na katerihi iM^aipravlJs o važnih delavskih vprsšsnjlh Dalje je naznanil, da IhmIo prišle ratite peticije na NBošno glasovanje ko bo ljud-«li» dovolj poučeno. •V zvezi s trm naj omenim. Waahington. — (FP) — Tovarnarji patentnih zdravil in kozmetike ter izdelovalci konzerv so te dni zopet končali svoj dan v Washingtonu, kjer je na dnevnem redu zakonski ostftttek ca reguliranje teh treh industrij. In kakor izgleda, so zopet ostali na konju, za kar skrbi predvsem senator Copeland iz New Yorka, ki se je ponovno spravil na prepis Tugwellovega osnutka in ga napravil za svojega. 11 • , Tovarnarjev kozmetike, pa terttnih medicin in konzerv z o-glaševalci in publicisti vred nI zadovoljil prvi prepis, dasi je dr. Copeland originalnemu predlogu izdrl zobe, čeprav ni zobozdrav-nik. Na zadnjem zaslišanju o prepisu so zahtevali Še večje mo-difikacije in izgleda, da jih bodo tudi dobili. Zakulisnega manevriranja ni nič koliko radi tega osnutka, ker gre mnogim fakirjem za obstanek, za priliko, da bodo še v bodoče praznili žepe milijonskih žrtev in jih "zdravili" z raznimi ničvrednimi ali celo škodljivimi zmazki. Na svojo stran so pridobili tudi veliko kongresnikov in senatorjev, ki so bili prej naklonjeni Tugvvellovemu osnutku. To so dosegli z velikansko propagando. Sm Zastopnike konzumentov sc pri zaslišanju pri vsaki priliki naskakovall in jih porivali v o-zadje. Senator Copeland, načelnik senatnega odseka, ki ima o-anutek v oskrbi, je iz zapisnika cHo črtal njemu in prizadetim interesom neljube izjave. Ni se pa upal črtati zakonskega osnutka Consumers Research organizacije, ki je predlagala še strožje določbe za regulacijo te industrije kakor je bil Tugwellov na črt. V glavnih potezah osnutek U organizacije določa: 1. Hcensi-ranje vseh izdelovalcev patent nih medicin, kozmetike in kon zerv; 2. vsak tovarnar bi moral položiti akvcijo; S. objava for- da-li je sploh obstajal, kažejo najnovejša raziskovanja na pravilnost Platonovega pripovedovanja o tem otoku. V berlinskem oceanografskem muzeju imajo relief atlantske o-ceanske kotline, ki kaže baš na kraju, kjer bi moral biti po Platonovi tezi otok Atlantida, veli-Jco podmorsko gorsko verigo s severno-južno smerjo. (Na njenem ozemlju so dvignili z globo-komorskimi grezali vulkansko kamenje, kakršno more nastati le na zemeljski površini. To pomeni, da se je ta gorska verigs s svojim okoliškim ozemljem dvigala v svobodne zračne višave. Imamo pa še druge dokaze za eksistenco Atlantide na tem kraju. Raziskovalci, kakor Flobe-nius, Eugen Georg, Wirth i. dr.. so odkrili v zadnjih letih čudne kulturne zveze med Starim in Novim svetom, sličnosti jezikovnih korenov in verskih predstav, čudovito soglasnost v izročilih ustvaritvi sveta, vesoljnem potopu, propadu svetov itd. To kaže, da je nad obema svetoma bila nekoč kopnina, preko katere so vodile kulturne zveze. Vse kako bi bilo vredno, da bi morska tla na tem mestu natančneje preiskali, kajti možno bi bi lo dvigniti tu na površje kakršnekoli ostanke potopljene celine in civilizacije, če je ta res obstajala. Sicer pa kažejo zadnje merit ve ameriških ekspedicij na tem, a tudi na druzih mestih Atlantskega oceana, da so se njegova tla v zadnjem času silno spremenila. Nobena pomorska karta ne kaže več prave slik«, kajti ponekod — in to tudi na ozemlju hipotetične Atlantide — so se morska tla dvignila za stotine me trov, drugod so se spet pogrez-nila. Znano je itak že dolgo ča sil, da se posamezne kopnine v oceanu in ob njegovih bregovih deloma dvigajo, deloma nižajo. Ce pojde to v tej meri dalje, se bo morala Atlantida nekoč sama dvigniti na povr«ino morja, dočim se bodo druge dežele vanj potopile. Kakor je videti, ta proces ne pojde morda počasi in enakomer. no, temveč sunkovito in mogoče celo s katastrofami, o kakršnih nam govore stare pripovedke. Večji In najučinkovitejši del zadnjih sprememb na atlantskem dnu se je izvršil namreč ob spremljavi velikanskih morskih potresov. ki sta jih čutiia med dri* gim tudi Irska in New York — kjer doslej potresov niso poznali. je ustavno, ako revel pm«i re veta za pomot, ako pa kdo ta hteva nekaj od tistih, ki imair v«rta prev Vsak samec, katerega čisti letni dohodek je flOOO ali več, ali pa katerega surovi dohodek je $5000 ali več, nadalje vsi zakonski, katerih čisti dohodek je $2500 ali več, ali pa katerih surovi dohodek je $5000.00 ali več, morajo prijaviti svoj dohodek (file an income tax return). To prijavo je treba vpo-slati federalnemu davčnemu u-radu (Collector of Internal Revenue) v onem kraju, kjer davkoplačevalec stanuje. Zadnji dan za prijavo je 15. marca. Od čistega dohodka se odbijajo takozvane osebne izjemščine (personal exemptions). Te so $1000 za samca in $2500 za poročene osebe, ako zakonski skupaj živijo. Pravico do odbitka $2500 ima tudi družinski poglavar (head of a family). To je o-seba, ki vzdržuje na svojem domu eno ali več oseb, od sebe odvisnih. Dodatno k tem osebnim odbitkom sme davkoplačevalec odbijati po $400 za vsako osebo, ki jo on vzdržuje, ako ta oseba nima še 18 let, oziroma ako je nezmožna vzdrževati samo sebe radi telesne ali umne onemoglosti Davkoplačevalec sme zato odbijati po $40Q ne le za nedoletne o-troke, marveč tudi za postarno mater, za bolnega očeta itd., ako jih vzdržuje. Ako torej samec živi skupaj s postarno materjo in z mladoletnimi brati, on nima le pravico odbiti po $400 za vsakega, marveč sme kot 'družinski poglavar odbiti $$500 kot osebno "izjemo". Isto je v slučaju vdovca, ki vzdržuje otroka v svojem stano vanju. Ako pa samec oziroma vdovec vzdržuje sorodnike, ki stanujejo drugje, on nima pra vice odbiti $2500 kot družinski poglavar, marveč le $1000 kot osebni odbitek. Pač pa ima pravico odbiti po $400 poleg $1000 za vsako odvisno osebo. Na svoto, ki preostane po vseh odbitkih, je treba plačati gotov odstotek kot dohodninski davek. Normalna taksa je 4%..A-ko pa preostane več kot $4000, se plača 8% na preostanek čez $4000. Za Čisti dohodek čez $6, 000 treba plačati dodatno takso (surtax). Tako prihaja, da za čisti dohodek od $10,000 je tre ba plačati $460 kot dohodninski davek, za $100,000 dohodka $30,-100, dočim je za milijon dohodka treba plačati $571,000. Nas seveda zanimajo davki na manjše dohodke. Tu navajamo nekoliko tipičnih primerov: Samec brez odvisnih sorodnikov je 1. 1933 zaslužil $2000. Odbivši $1000 kot "osebno izjemo", preostane $1000 in 4% je $40. To je davek, ki ga mora plačati^ Ako ta samec vzdržuje pri se bi sorodnika, ki je nedoleten oziroma onemogel, sme odbiti kot družipski poglavar $2500 za sebe inlpo $400 za vsako odvisno osebo. Mu ni treba prijaviti dohodka, niti plačati nikakega davka. Ako pa dotičnik vzdržuje mater v drugem mestu, sme odbiti zase le $1000 in $400 za mater. Preostane torej $600 in 4% je $24. Toliko bo znašal njegov dohodninski davek. Mož in žena skupaj sta I. 1038 zaslužila $3000. Nimata ni kakih otrok, niti drugih odvisnih sorodnikov. Ker smeta odbiti $2,-500, plačala bosta 4V* na $500, torej $20. Ako pa imata, recimo, dva otroka, odbila bosta nadalj-nih $800 za oba otroka. Odbitki znašajo torej več kot zaslužek. Zato nimata plačati nikakega da-ka. Isto velja za samca, ki je zaslužil več kot $1000. sli ki odbija toliko za odvisne osebe, da ne preostane nič, na kar bi plačal davek. Tudi, ako ne plača davka, mora vendarle prijaviti svoj dohodek, ker je zaslužil več kot $1000.—Flis. PONDEUEK, 12. »M cela velemesta ¡¡¡T^B prebivalstvo, ne dri^J pravi da 80 baš riaj^l ni plini najmanj ¡¡¡M vojne namene. TUtU^! rabm, pa spet.nim.io J ki Jim jih običajno Pr l Na razpolago nam je ¿JI številno, pripomočkov^! lahko branijo teh striajl nov. Za primer je navedel J ogljikov monoksid ki JI najhujših strupenih nill povzroči smrt že v Jj centraciji. Izpušne cevi j vozil ostavljajo v zrakafl stano velike množine .«J ga monoksida. Ceste iJ 1 dobesedno zaplinjenej Treba je n. pr. pomisliti, J ratuje v kakšnem" LondoJ dan na tisoče manjših iaj motornih vozil, ki ^J najmanj na šest odstopi centriran monoksid. TojJ lo visoka koneentracijjj plin. A vendar nismo slišali o tem, da bi k^J človeku radi tega posuj — in kaj šele, da bi umrli se pač avtomatično sainJ ra in paralizira vplive J plinov. Plin, ki so ga med vojj bolj uporabljali, je bil plin. Njegov učinek pa j sel od tega, da-li je bilo« v dotičnem trenutku popo mirno. Najmanjša sapks dostovala, da je postil plin neraben. Tako so ki drugi najhujši vojni pl vsem odvisni od brezvetrj kim plinom sicer ni »i vsaka sapica, a zato je { učinek omejen na zeloi ozemlja, ker so se držali kih skupaj. Doslej najhujši vojni pač lewisit, ki ga na otx neh oceana proizvajajo v Šnjih množinah, dasi je t« narodnim dogovorom pi dano. Ta plin bi v vojni g no zahteval številne žrti porabljiv je vendarle v mejenem obsegu. Na moki svojo moč n. pr. izgubi tega se je izkazalo, da nik usmrti vsakega človek datkih iz industrije mil ljivost pri zastrupitvah i sitom komaj 6 odstotkov. Ljudje ši vedo veliko| ti o novih, nezrrstrrlvvoji nih. Te vesti so običaj» podlage. Posebnih vojnik sploh ni. Vojna tehniku Ija samo pline, ki jih p iz industrije in kisetami Ijajo. Za vse te pline p mo pripomočke, ki jihdtli škodljive. Dolavoka tajnica m panijske uniji Izgleda, da tudi ona po«Ui servativna Washington. - (HV lavski tajnici Frannctf Fl sovi se nova zakonodaji konmpanijskim unijam, predvideva Wagnerjev ne vidi potrebna, je rekli pred časnikarskimi H Todi ni sigurna, da k unije ogrožajo vladni za ekonomsko obnovo. Včasih je bila bolj imela bolj opredeljeno teh vprašanjih. Zdaj da prednosti delavskih vagajd podrejenosti skih unij.s ^J Ko jo je neki pan><£ pomnil, da se morajo i lavci v Detroitu »hajiti« če se žele organiziriti. 5 ska tajnica odfovonli-delavce protektira usta*» pak kaj koristi uf* izgubi delo?" j* Pn ročevalec. Drugi j< P4 da ni bilo nikjer «M policija in pobojniM sen napadli jeklar^ Ambridgu in ubili dvi Strupeni plini Niso tako nevarni, kakor običaj, no menimo m 'i — T HVIfm ^H^l fMavofce rfemon«trarile pred avstrijskim konzulatom ' otk«. k 1er «o komuni«!i jn mtr lavMriKkih «nrtalUtov. T«ët to "enotm, fronto p« ♦ takoj ornsčrn. raMM ta napadanje anelsliatav. Demonstrante ie ta socialista ali komunista j«, n. se jé pa pmrečik» jih ratgnatl. Eden najboljših angleških kemikov, dr. Freeth. je Imel t^ dni predavanje, v katerem je deka- 4*11.11 . .1 . .1 tov*1' d* tudi «trokovnl krogi, lalUtl protestirali proti pobijanj« j.^i «o komunMi iz-napadla poliri- _ vojaški, pretiravajo mož-noaii.- ki jih daje kemična voji na. Trditve, kakor U. da bo mogoče v nekoliko urah zastrupiti Nadaljnji štirje I uhHi Waahir nove letalske n<^« poštnih pil«'t«\ rane zadnji P^ ^i sta zgorela l ob padcu ek*pk»i jI tala ;Uretji \ hiu in četrti y ' ^ gresu so bile n^TT vlada vendsrl* Janjem" ' 2. MABCA. PKOSVETA Vestís Primorskega SKO vprašanje v ju- luski krajini -o Italija v novembru 1MB. ¿%Bko Krajino, so bile življenjske vezi med ienim ozemljem in osUlim ovanskim »vetom. Po krat enoletnem oddihu od koba-epa poraza dalje je spet te-¡5s na deželo, ki »o jo bile dejale vojne furije. Življenjije ustavilo, grobna tišina nastopila. Novi gospodar je ünesel sladko lice, odgoni na linijo in zadušenje vsakršne-javnega udejstvovanja v slo-nskem življu pa so pokazali epov pravi obraz. Vzlic vojaški zasedbi in razo-ranju nad usodnim zaključkom vave svetovne žaloigre se je uneroma kmalu spet zganilo ino življenje. V znamenju rbe. Tiste pozicijske, ko je >ba izvojevati stopinjo za sto-jjo. Julijska Krajina je imela er gosto mrežo prosvetnih in gpodarskih organizacij, a zdaj bilo treba začeti od kraja. Tu-zakonodaja je bila tu, precej eralna, ostanek avstrijskega Bpostva, a vzlic dobremu dru-renemu in zlporovalnemu za-nu je vladal v zasedenem o-mlju ex lex, ki so ga z vso Djevoljnostjo ščitili v zadnji itanci orožniki. Tako je jugo-tvanski živelj v zasedenem o-jilju padel iz kulturnih, prav-urejenih razmer na izven-ropski, kolonialni položaj. Ne ledbena oblast, ne poznejša ci-Ina uprava nista bili priprav-ini na niz vprašanj, ki bi jih ) treba rešiti, bodisi kadarko-v tem novem ozemlju, poseb-še v njegovem sloven sko-hr-čkem delu. Jugoslovansko učiteljstvo v lijski Krajini je poleg našega litičnega uradništva še naj-ij občutilo naval na najele-»ntarnejše pravice vsakega ci-izatornega reda. Bilo je na liku po svoji službi in je vo-o pretežni del javnega prosvetna in gospodarskega dela med dstvom. Tudi je imelo še trti stanovsko organizacijo in je 0 najštevilnejši stan med ra-mništvom v zasedeni deželi s je devet njegovih okrajnih istev, prej združenih v Zave-jugoslov. učit. društev v Ljub-ni, s svojimi 850 člani naen-it obviselo v zraku, a že 1 19. so se ta društva strnila v nostojno Zvezo slovanskih u-. društev v Trstu. Od tega inutka pa do nasilnega razpu- 1 leta 1926. je bilo življenje rae prav za prav en sam boj obstanek, trda neenaka bor-* Rilami, ki so hotele uničen-nasprotnika za vsako ceno kaotičnimi razmeram povoj-Italije so je zahvaliti, če ni a ta organizacija zatrta že v Ii. L'citoljstvo si je bilo v svesti jaj gre. Zato se je spričo vo-lk*' »sedbe postavilo na ob-nbno črto: šolska zakonodaj» I vdja «h j ko prej, dokler se resi usoda zasedenega ozem-v srn¡kIu načela o samoodloč-narodov. Torej status quo. J* bila majhna zahteva. In J j«' bila elementarno etična. II razmeroma mladi laški na-»naliieip ni mogel preko nje. . Jf' »vojo akcijo z u-J*nj<-m italijanščine v vse vi-' organizirane osnovne šole « "lovanskim prebivalstvom 'v"lno 'n izogibajoč se hrupu. Po aklopii rapallško pogodbe »» Položaj drugačen, razči*. ; VViHl!a w je civilna upra-,n * »Jjo bi morala priti zako- H to bi seveda največ pri-u danski živelj, zdaj ni smslJ nn»ka ona. (Jell, V' J i bi bil«. ozemlja. Zadrževa pričela na vsej črti. f •«Mistično ofenzivo • iinah Italije, pri-df brvz t«\ ker je g,knt prav take >'"ik največjega o-kemu izkorišča "mlj«. H faftjj k ta vojna oblike, ^ 'o huza turških m «rdom je navalil dansko *o!»tvo J^tva z ljudstvom rfc j* imelo na njo- gov razvoj že iz taborskih Časov, sta bila največji jez fašističnim ciljem, nemotenemu izžemanju jugoslovanske manjšine v Julijski Krajini. Odstraniti to učiteljstvo je bila — poleg fašističnih "idealističnih" namenov, "a-similirati drugorodce", to se pravi, poitalijančiti slovanski element — glavna naloga fašističnih prizadevanj. Ideal, ki ga je imela stara, liberalna Italija v nezavednem, gospodarsko in kulturno zaostalem beneškem Slovencu, fašizmu ni zadoščal. Hotel je ljudi, ki so zavrgli svoje — barbarsko narečje in ki govore samo Dantejev jezik. Kakor hitro je fašizem prišel na vlado, je prevrgel vso zakonodajo in obsodil slovansko šolstvo na smrt. Zloglasna Gentilejeva reforma, delo idealističnega filozofa, pendant pruskemu predvojnemu hakatizmu, je 1. 1923. udarila mrtvaško uro naporom in pridobitvam dveh rodov na področju šolstva in ljudske pro-svete sploh pod režimom — priznajmo — ki je bil vendar le kolikor toliko moderen. Fašizem je bii dosleden. Ko se je vrgel na mladino, da jo t odpravo Materinega učnega jezika oropal osnovne izobrazbe, je računal pravilno, da bo narod brez izobrazbe tudi v življenjski borbi šibkejši in s tem politično vedno manj odporen. Da ga bo, nezavednega in brez osnovne izobrazbe, laže izkoriščati, to je bil materialistični cilj, ki se je potiih-nil pod idealističnega. Naravno, da so ti uničevalni nameni, ki so jih fašizem odkrito izpovedal že davno, preden je prevzel vlado, zadeli na odpor u-čiteljstva in njegove organizacije. Ta odpor je bil mnogo, mnogo več, kot borba za kruh. U-čiteljstvo je bilo po svoji velikanski večini eno z ljudstvom. In ker je videlo njegovo usodo, je bilo pripravljeno na najtežje žrtve. Samo v času vojaške zasedbe je bilo deportiranih 36 slovanskih učiteljev v Sardinijo. To ni ustrašilo drugih. Nasprotno stanovske organizacije je šele prav utrdilo. Premeščanja, odstavljanja, dejanski napadi, zjo-stavljanja, vdiranja v stanovanja, ječe in izgoni, V3e to je sicer bolelo, a učiteljstva ni uklonilo. Zborovanja učiteljskih društev so bila večkrat razgnana po o-rožnikih, odgovorni funkcionarji zasledovani, hišne preiskave na dnevnem redu, učiteljstvo pa je slej ko prej kljubovalo faši-stičnim načrtom, močno po etični sili svojih zahtev. Zavedalo se je, da se vrši borba na življenje in smrt in da je mogoče v tem boju samo zmagati ali pasti. Cesar ni mogel fašizem doseči z nasiljem, je poskusil s perfld-nostjo. Skušal je pridobiti za svoje namene slovensko učiteljstvo po odpadnikih.« V dobi, ko še niso bili povsem jasni italijanski nameni v Julijski Krajini je kupil poedine ljudi, ki nilo bili le denunciantl, ampak tudi po-dajači sistema. Teh ljudi ni motil boj na nož; padali so v hrbet svojim stanovskim tovarišem in ljudstvu, ki so mu gospodarji zapisali smrt. Organizacija je izdajalce naglo likvidirala in izločila vsakršen njih vpliv. To je sicer bridko'stanovsko poglavje, a na čigavi njivi ne rase plevel ? Zgodovina borbe učiteljstva v Jul. Krajini še ni napisana, o-stane pa kot doka/., da je fašizem sicer uničil osnovo vsake ljudske kulture jugoslovanske manjšine v Italiji, da pa šolskega in prosvetnega vprašanja te manjšine ni spravil s sveta, ampak ga je šele prav razvnel. Ce je skušal pridobiti slovansko u-čiteljstvo za žalostno nalogo, da bi samo izvršilo odpadniško delo poitalijančevanja lastnega ro-mu je odpor pokazal, ds se italijanske meje. To zgoditi. Tanka laška plast, deloma avto-ni h priseljena v naše !*> vojni, je vedela Ioni¡0 "' ''mo^ii, n ™« j«'no izkoriščanje vara, kakor se vara. če misli, da bo delo njegovih oprlčnikov obstalo. Učiteljstvo je ostalo organizirano tudi potem še. ko so L 1926. njegovo organizacijo u-ničili in večino čhfnstva internirali. Kaj Je namreč drugega kot internacija, če se požene slovansko učiteljstvo. v nasprotju * fašistično šolsko, zakonodajo, v Piémont, v Kampanjk» sli v Abruce! Med ljudi, ki vidijo v pregnancih nevarne, s krivdo obre-men Jene individué!? Ta izgon Je zadnje poglavje ftoUkegs i" prosvetnega dela v Julijekl Krajini. Pokazal Je, kako prav so imeli Vsi, ki niso verjeli v nika-ke kompromise in ki so trdili, da je edino, kar ostaja slovanskemu življu v Jul. Krajini, le borba, borba do konca. Fašizem je sicer učiteljstvo zatrl, uničil šolstvo, razbil vsakršno prosvetno prizadevanje, ni pa zatrl zahtev, za katere se je borilo slovensko in hrvaško učiteljstvo z ljudstvom vred do zadnjega. Te zahteve, ki se krijejo z osnovno lljudsko izobrazbo, bodo preživele sedanji potop in bodo spet stopile pred fašizem. Vprašanja slovanskega šolstva v Jul. Krajini fašizem ni rešil, le z nasiljem ga je odrinil z dnevnega reda. Vrnito se bo, kakor se bo vrnilo še marsikaj drugega, ker je zgodovinski razvoj proces, ki ga tudi fašizem ne more ustaviti. Takrat bo fašizem polagal račune, in bo za vselej končana barbarska doba, ki jo danes preživlja nesrečno ljudstvo v Julijski Krajini. Svoja življenjska vprašanja po bo ljudstvo rešilo tedaj brez fašizma in proti njemu. J. P. Ves« Iz Jagoslavijt Umrli so: v Izlakah pri Zagorju 83-letni posestnik Franc Prašnikar-Nabušenčan, v Ljubljani upokojena učiteljica Fran-ja Zebretova, v Zičah pri Polj-čanah Miloš Vrhovnik, star 30 let, v Bevškem pri Trbovljah 89-letni Anton Fabjan, v Tustanju pri Moravčah 70-letna Marjeta Mihelčičeva, v Novi vasi pri Ce-50-letni posestnik Franc Ï ratnemer, v celjski bolnišnici 30-letna rudarjeva žena Marija Knapičeva Iz Uboj in 38-letna dninarica Alojzija Stahnetova iz Druškove pri Humu ob Sotll. - Skoraj uboj v pustnem nor en - ju. — Ponekod na deželi še mnogo dajo na pustno norenje. Fantje se našemijo v maškare ter hodijo iz vasi do vasi ter pijejo, izsiljujejo zastonjsko pijačo in vinjeni se po navadi stepejo. Posebno Če jim pride v roke kak tujec. Uboji so v tem Času na deželi pogosti. Tako je prišlo do hudega pretepa v Markovcih pri Ptuju. V Bokovcij se je posestnikov sin Franc Vršič našemil za maškaro ter odšel v Markov-ce, kjer pa je padel v roke skupini domačih maškar. Ti v maškare preoblečeni fantje so Vršiča napadli ter ga tako pretepli, da je s tremi hudimi ranami na glavi obležal nezavesten v obcestnem jarku. Prepeljali so ga v otujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno nevarne poškodbe da je le malo upanja, da bo Vr-šič okreval. Ljudska igra "Slaba vest" iz-šla. — Eden najbolj znanih nemških dramatikov, ki so dali največ svojih del ljudskim odrom, je bil pač Ludwig Arraengruber. Po naših ljudskih odrih so zelo mnogo igrali njegovo veseloigro v petih dejanjih "Slaba vest", ki jo je za slovenske podeželske odre priredil Alojzij Benkovič, ki je pred tednom v Kamniku kot upokojen magister umrl. I)a bi bila ta ljudska veselogira bolj dostopna naiim ljudskim odrom, je ljubljanska založba "Drama" izdala to veseloigro v knjigi. Ni dvoma, da bodo zdaj še pogosteje in v mnogih krajih igrali to ljudsko igro, ki vselej -uspe, a ni pretežka za uprizarjanje. Prosvetna društva, ki se za igro zanimajo in bi Jo radi uprizorila,] naj se obrnejo na Založbo "Drama" v Ljubljani. Umrli ao: v Ločah pri Konjicah trgovski pomočnik Miha Vrhovnik, v Ljutomeru kovač Janko Tratnik, v Ljubljani vdova Ana Rupnikova, na zagrebški kliniki ljubljanska učiteljica Milena Fistrova. uri j Usât delavci poganjajo v kompaaijtko mijo i í "Lojalneii" bodo imeli vae pred. nostl; podpisati morajo novo "yellow dog" pogodbo Tacoma. Waah. — (FP) — Kompanijaka unija lesnih baronov, znana pod imenom Loyal Legión of Ix>ggers & Lumber-men, ki operira v gozdovih in na žagah, je zopet stopila v ak-cijo za "organiziranje" lesnih delavcev. Po vsej pokrajini Puget Soun-da je bil med lesnimi in gozdarskimi delavci razdeljen letak, v katerem je rečeno, da bodo imeli Člani te kompanijftke unije vse prednosti pri dobavi dela, promociji in "protekciji." Ta "unija" uključuje vse: delavce in bosse. Sliči povsem Hitlerjevi "delavski fronti." Ta kompanijska unija, poznana tudi kot "Four-L," ima tudi "check-off" ali odtegnitev ases-menta od plače. Edino, kar je potrebno, je to, da delavec avto-rizira družbo oziroma delodájal-ca s posebnim listkom. V tej kodiflcirani industriji, lesni namreč, ima "Four-L" poseben status. Iz letaka je razvidno, da pritožbe delavcev ne bo reševala NRA kakor določa pravilnik, ampak konferenčni odbori te kompanijske unije, ki je s temi odbori vred dominirana po bossih. Ob pristopu mora vsak delavec tudi podpisati posebno pogodbo, slično "yellow dog" pogodbi, v kateri se zavezuje: 1., da se bo udeleževal sej kadarkoli mogoče; 2., da je pripravljen služiti v odborih; 3., da bo zvesto služil delodajalcu in kadar ima kakšno sugestijo za izboljšanje (obrata), bo to »poročil mero-dajnim faktorjem; 4., da bo iel z vsemi pritožbami pred konferenčni odbor; 5., da priznava konferenčni odbor in njegove ukrepe za pravomočne faktorje "kolektivne akcije"; «., da bo nedržavljane navajal, da postanejo umerrški državljani. Ta "pogodba" zaeno z odprto izjavo, da bodo imeli prednosti do dela in pri delu le člani "Four-L," je kršitev smisla državnega zakona proti "yellow dog" kon-traktom, Z njo delodajalci dosežejo isto kakor z direktno "pasjo" pogodbo: zaprejo vrata pravi delavski uniji. delati z vso hltrico, da pacient ne iikrvavi, sašitje samo na sebi pa ne zahteva izrednih spretnosti. Običajno se poareči in pacient kmalu okreva, kakor po srčnih operacijah sploh — nevarne so le nepredvidene komplikacije, kakor sagnojttev rane itd. Po šalit jiJ ranjenega srca je treba picientu običajno vbrizgniti solne raztopine ali izvršiti transfuiijo krvL Najtežji problem predstavlja pač operacija poškodovane srčne zaklopke. Kirurgi so jo Še izvršil i z uspehom na poskusnih živalih, na človeku je pa ni tvegal še nihče. Tudi odstranitev krvno ga sesirka is srca spada med najtežje operacije. Doslej so jo poskusili le kakAnih desetkrat. Dotok in odtok krvi je treba med operacijo namreč zapreti, a več neko 46 sekund to ne smt trajati, ker dlje Človeški možgani nc zdržijo. Nahod Ii hripa Kako se očuvamo epldemlčne bolezni Oporiraao ireo čudeži moderne kirurgije Število srčnih operacij je še danes razmeroma majhno, čeprav so čestokrat edina rešitev pacientovega življenja. Opera-cije te vrste spadajo še vedno med najtežje in to je umljlvo, saj je srce najvažnejši in najobčutljivejši organ našega telesa. Prvi, ki je skušal I. 1653 odpreti človeško srce, da bi z operacijo ustavil vodenico, je bil zdravnik Riolanus. Operacija pa je uspela šele mnogo let pozneje nekemu španskemu zdravniku. Večkrat so potem poskušali, da bi bolno tekočino odstranili iz srca z izsesavanjem z votlo I-glo, toda uspehi te metode so bili zelo majhni. Današnji kirurg doseže ta uspeh po lokalni anesteziji, odstranitvi kakšnaga rebrnega hrustanca, in majhnim rezom na razmeroma lahek način,- v Operativna odstranitev oteklin in poapnenitev na srčni miži. ci Je že težja, še dellkatnejto nalogo pa ima kirurg, ki naj zašije ranjeno srce. Tu Je treba O hripi, kašlju in nahodu je bilo že ogromno pisanja in govora jenja, a vendar je potrtbno o-posarjati vedno znova pred temi boleznimi in poučevati široke plasti o njihovih nevarnostih. Da so to nevarne bolesni, nam kažejo pred vsem številke umrljivosti, kajti v neštetih primerih imajo za posledico komplikacije, ki se končujejp s smrtjo. A tudi če se ne končujsjo z njo, po-vsročajo ogromno Škodo še s tem, da izgublja človeštvo po njihovi zaslugi nešteto delovnih dni in izdaja ogromne vsote ta njih sdravljenje. (Medicinska znanost ve Čisto dobro, zakaj svari Jjudi posebno pred hripo. Saj Je to ena limed najbolj zavratnlh bolezni In vsi vemo, koliko žrtev sahtdVa vsako leto. Rpidemije hrlpe, ki J« snana tudi pod imenom "Apan-ska bolezen", so bile vedno na slabem glasu in vemo, kako so ob koncu svetovne vojne zahtevale več smrtnih Žrtev nego ta voj na sama. Na vsak način je potrebno, da se obvarujemo okuženja z nevar nimi bacili prehladnih bolesni, a kot temeljno pravilo velja ta sta vek: v kritičnih Časih in tudi drugače se vsruj stikov s bolnimi ljudmi. Z zdravniškega stali iča je sploh velika brezobsirnost, da za takšno boleznijo oboleli ljudje ostavljajo postelj In stopajo med ljudi. Malo kihanja in malo kašljsnja, čestokrat pa že samo govorjenje ali dotik z roko zadostuje, da okužijo drugega človeka in ga smrtno ogrozijo. Zato: Izogibaj se prehlaje-nih ljudi, a 6e si sam prehlajen. bodi toliko obziren in ostani doma! Odveč je govoriti o dejstvu, ds je varovati se bolesni bolje nego bolezen zdraviti. Haš glede prehladnih bolezni pa je znanost storila že mnogo, da se Jih mom Jo ljudje očuvstl. Poleg zgoraj navedenega zaščitnega ukrepa o-podarjamo na primer na pobudo prof. Riera, ki priporoča zoper vsak začetnl*nahod jodove kapljice. Farmacevtska industrija Je Jzdelala nešteto Jodovlh preparatov, ki rabijo Isto tako v ta namen. Dobro sredstvo zoper začetna štadije bolezni proti tudi potenje. Potenje Je z medicinskega stališča sploh vedno zdravilno In ne manjka nam raznih čajev In preparatov, ki rabijo v ta namen. A samo domača sredstva ne za-ležejo vedno. V resnejših primerih je treba na vsak način pozvati (udi zdrsvniks na pomoč. MINI VESTI Oblačilni delavci zmagali Chicago. Cikaški kravatni-karji (neckwear workers) so po razmeroma kratki pa efektivni stavki zmagali na coli črti. Dobili so priznanje unij«, zvišanje plač, dokler ne stopi v veljavo pravilnik in potem pravilnlške plače, ki so ali bodo nad 100% višje ko doaedanj«. Stavka je bila 90% efektivna kljub močni policijski protekciji tovarnarjev. Iniciativo sa organiziranje teh delavcev so podvseli socialisti, ki so bili tudi na čelu stavke. Rev. Ryan zanika iajavo Washington, D. C. — Rev. John C. Ryan, vodja katoliške blaginjske organizacije, je te dni zanikal, da je rekel, da je sodelovanje katoliških dobrodelnih ortanizacij v vodstvu javnega reliefa v Chicagu in drugih štirih mestih napaka kakor so poročali amerižki listi. Milica proti radarjem f Alabaatl Jasper, Ala. — Okrog 10,000 rudarjev J« sastavkalo v |Ala-baml In governar je poslal tri kompanije miličnikov v dve stavkovni okrožji. Rudarji ta-htevajo zvišanje minimalne me-zde in "checkoff". Otroška Malo Hlldo vsi dražijo, ker i-ma rdeče lase. Zadnjič se prljo-ka k mami: "Oh, mamica, ti moji strašni lasje! . . "Nikar tako ne govori, o-trok!" jo pokara mama, M8aj je tudi tvoje lase ljubi Bog napravil !•' Hlida je že skoraj potolaže* na. Ogorčeno zacepeta s noticama: "Kaj ne, mama, pri nJem r>e bomo dali ničesar več dolati?!" AMKRIAKI INDIJANCI /i i- if.Üi-'^sá Kuala!ična parada n. I*".)«. P'ed *rkar*ta. aapad^ « * ^ fut***«»« režim aarnal n. Dansj MKi.no« fašMov. r**H» krvmikl - ~4.J prhljaj« na rsf- racijo »oiiarlil)e. . ' Tobak ao dali avetu ameriški Indijanci. Najhitreje dve najvažnejši stvari sta bili dani o-stalemu svetu od ameriških Indijancev in sicer koruza kot hrana in tobak kot udobnost. Nihče ne ve koliko časa preje so te Indijanci vtivali tobak, pred-no Je prvi beli človek odkril A-meri ko in tudi tedaj Je bilo pu-šenje tobaka med Indijanci že precej udomačeno, katerega so se kaj hitro privadili tudi naši pionirji. Danes ljudje po vsem svetu vžjvsjo tobak, udobnost narave Unajdene po amsrlških Indijancih, V cigaretah Je najbolj popularen tobak med ljudstvom In v ti formi se ga največ pokadi. RaavoJ cigareto Jo dandanes med ameriškim ljudstvom absolutna popolnost In voditelj. Je prilagoden in vsled tega vidite na vsakem zavoju Lucky Htriku sliko ameriškega Indijanca. V drugih deželah, enako kot v Zedinjenih državah Amerike je visoka kakovost Lucky Htrlka dobro poznana. L« sredinski Usti najboljšega, izbranega takovlm listjem Vsa patnja je dafta, da se jamči, da so Luckies pravilno odrecani na kortelh In polni. Tudi ja tobak'v Luckies propočen za varstvo grla in sa ImiIJAI okus. Torej nI čuda, da so Lurkies mill Ni gladki. In ali Je čudno, da so te cigarete postale prIIJtJbJjenost, forma zadovoljstva In udobnost UJbeka, veliko darilo podarjeno po amertakih Indijancih vsemu svetu. —(Adv.) fcslM»«»!)!")* Saeeee eestl se f tfeevaika "freerett* Ai jlk «tete tsafc Osa? 1 1 phobïetï 'T i.fl m 11 LKONHAKD FRANK KARL IN ANA Pr*v*d«l MILE KLOPClC "Mogoče prav zaradi tega T "Kaj bi to tebe sploh brigalo! Tvoj gob« bi ostal tako in tako čeden. Ani pa, «Jej bi.. . A jaz vem: tega ne bo storila." Viaoko je dvignil kramp in zamahnil. Njemu sta bila hrepenenje in nemoč pogoato le povod, da je podaljševal ta nesmiselni krii. Tudi zdaj je z delom uspešno pobil avoje dvome. Kari je bil kot dveletni otrok napravil iz materinima klobuka, s katerega sta visela dva dolga trakova, voziček, se vpregel kot konj med tadva trakova In vlačil novi kjcrtnik za seboj če» dvorišče po deževnih lužah. Od takrat mu je dar domišljije dodelil več bremen kot ra-dostl. Obležal je nepremično in mučile so ga predstave, dokler se ni pogreznilo solnce in je tov*-rišev visoko dvignjeni kramp metal veliko senco. Na zapadnem obzorju je gorelo. Vrteče se kolo Iz zlata se še ni dotaknilo rcAa. Ze so bile v bližini samo še skrajne konice bilk pozlačene. Nekoliko dalje je stepa črnozeleno tem-nela, in izza daljnega vzhodnega <*»°rja j« *« vstajala noč. Murni so divje cričali. Toplota Je puhtela vlažno. Kakor ključavničar, ki po končanem delavniku pospravi delavnico, je še zmetal Kihard nakopano prst iz jarka in oblekel suknjič. Po četrturni hoji so škornji žvrkljali od mokrote. Nebo je obledelo. Lopa iz valovite pločevine je stala iagiibljena v sivi brezmejnosti. Naslednje jutro sta marširala v ujetniško taborišče po živež. To pot, dan hoda, sta «v teh štirih poletjih prehodila vsak mesec enkrat tja In nazaj, hodeč drug za drugim. Trava se je vselej spet dvignila. Le jedva Vidna proga je ostala. , , . , i. Kari in Rihard, izučena monterja, sta bila enako velika in oba sta imela temnopoltni obraz kovinarja. V taboru je stala skupina ujetnikov, pripravljenih za odhod. "Pa vzemimo še od teh dveh enega, da bo število popolno," je rekel paznik in poklical Rihardovo ime. Pet minut kasneje—od Karla se ni bil utegnil posloviti—je z drugimi vred marširal proti železniški postaj i, odkoder so poslali vso skupino še nekaj dni potovanja dalje proti vzhodu. II Dan po Rihardovem odgonu je Kari pobegnil iz ujetniškega taborišča. Hrepenenje po Ani ga Je pognalo na veliko pot. Stopiti k Ani v sobo ter jo pozdraviti kot evo-jo ženo, trditi, da je njen mož, da je Rihard, to Je sklenil iz bojazni, da je drugače ne bi mogel pridobiti za življenje. Do ljubimkanja mu nI bilo. Njegovo bistvo si je v nagonskem hrepenenju želelo človeka, kateremu bi bil lahko življenje, in ki bi tudi njemu bil lahko življenje. Da je imel isti poklic, enako visoko postavo, barvo las In oči, temnopolt obraz kakor vsi kovinarji. da, celo Izredno močne In Izrazito zarisane obrvi kakor Rihard, o tem je Kari kaj malo premišljal. Poznal je Anino preteklost z Rihardom v vseh podrobnosti tako natanko, kakor bi jo bil sod oživljal, ves je bil prežet z Aninim bistvom. V nj«w<>vi i>ostavi je poslala zanj domovina, ki Jo vsak človek Išče pri človeku. Ljubil jo je. ftele četrt leta po svojem begu iz taborišča je prišel Kari v mesto, v katerem je stanovala Ana. V stalnem strahu, da bi ga prijeli, je vso dolgo jM>t skozi noči in gozdove, od skrivališča do skrivališča, Čez več državnih mej, ob rekah prehodil v solnčnom pričkanju peš in Je v vsem tem času je malokatero noč prespal pod kakšno streho. Prve, samotne stoječe visoke hüe predmestja ao se temno dvigale sredi jesenskih strnišč. Mesta ni poznal. Natanko je poznal zunanjost hiše, vedel za številko. Poznal je pot. Stanovala ni daleč. Večerni dež je spral povratniku prah z obraza in čevljev. Stopil je v brivnico, položil svoj sveženjček, ki je bil zavit v premočen časniški papir in pre-pet z jermenom, na stol in klobuk na sveženj. Brivec je povesil klobuk na kljuko in pokazal dlan: "Prosim!" J Kari se Je tudi v ujetništvu vsako soboto ob-ril in večkrat govoril Rihardu: "Ce si bil poprej zmerom goldbrad, pa «e boš lepega dne Spričo te ČUVStVU te naravnost: Zapiski političnega kaznjenca v Italiji Za Prosveto napisal Peter Žele (Nadaljevanje ) Prisilna postelja je pravo trpinčenje inr mučenje. A rentama povežejo, da ne ne more Kaniti, ne kreniti. V sredi postelje je napravljena odprtina za telesno potrebo. Vsak glbljaj mu povzroča bolečine, ker se zajeda v meso Jermen je, a katerim je povezan. Muke so m»* nos ne. Se huje pa trpi človek, ko misli, da ravnajo i njim tako nečloveško ljudje, torej pametna ir razsodna bitja, ne pa mogoče kakšna nespametna iival. Obftemogla jeza naposled ne mora pooati, ker ti ljudje r.e |M«tnaj" tumiljenja in ne odnehajo, dokler ae ne ukloni. Prej ko ae "spametuje", prej je oproščen mučilnice. Ko ga končno razveftejo, vstane ves sbit In zmučen, z opotekajočimi koraki. V glavi ae mu vrti. O-brat Je mrk in podplute oči mu medlo sljejo v sovraštvu. Med tem. ko gs pesniki ironično Iz* prašujejo in draiijo "kako se mu dopadr imenitno ležišče", premi-šiljuje in raamotriva. ns kakšen n«čln hi ne Jim osvetli. Maščevanj« ,)« prva njegova misel Ve pa. da je tetko mašče vati a« bres tveganja in Irtte K*li teirn tuhta U >m ti-»pel i čim manjšimi Irtvamlin rlak» ranjem. Gotov si je, da je v kaznilnici maščevanje nemogoče. Tu je on slabe j ši in se ne more boriti z vsem jetniškim aparatom, * stražami, ki jih ščiti zakon in kateremu ne more uteči, ker ga drži v krempljih. Zategadelj čaka ugodne prilike. Čaka, da se mu odpro vrata ječo In tedaj se maščuje nad drugimi. Saj je vne-eno, če poškoduje tistega, ki ga je dejanski mučil, ali pa onega, ki podpira sistem, o katerem a-restant misli, da je krivičen. Si-cer pa jetnik dobro razume, da so včasih prisilna sredstva po-t rebrn, kar obsoja, Je zloraba i-stih s strani kaznilniškegs osob-ja. kajti mnogokrat se muči nta-novatce zloglasnih jetnišnic brez pravega povoda, brez vzroka. Pripetijo se včasih slučaji, ds se jetnik maščuje neposredno nad onim, ki Je po njegovem mnenju kriv njegovega preko-mernega trpljenja. V kaznilnici C. je neki kaznjenec labode' zdravnika. Prosil Je zdravnika naj mu da kakšna zdravila, ki bi mu olajšala bolečine. Ta pa mu ja vedno prrdpisoval čistilna sredstva, ki Jih je kasnjener redno zauftival in ae tudi redno "o-čistit". Oslabel Je še huje. Naposled mu je minile potrpeitjl-voat. V njem je docorel načrt Sel je apet k zdravniku In ko mu je ta ponovno določil običajno adravita". je skočil naglo k njemu la mu i vso silo pognal rezilo v srre Zgrabili si. ga In pretepli do smrti. Ko si je nekoliko koder smo se srečno prerili v civilno bolnico. Mislil sem že, da sem se motil in se prenaglil v presoji njegovega značaja. Vendar mu nisem še popolnoma zaupal. Ko sem se vrnil po treh mesecih odsotnosti, sem ugotovil, da se nisem varal. Mož se je v tem kratkem času razgalil in se pokazal v pravi luči. Bil je vreden naslednik svojega prednika, v robatosti in prostaštvu ga je celo prekašal Oblačil se je prav elegantno, kar prve mesece ni bilo v njegovi moči. Poprej je nosil vedno isto obleko, že precej obnošeno in izrabljeno, črez katero je vrgel vojaški plašč. Pozneje pa se je preoblekel po dvakrat, trikrat v enem dnevu. Z jetniki ravnal surovo, brezobzirno; malokateri mu je sim patičen. Niti z nekim poklicnim tovarišem, ki ga je sokrivda pri nekem prisiljenem splavu zanesla sem, ni nič boljši. Zdravil nam ne daja nikakft nih, razen manjvrednih praškov. Pač pa pa nam prodaja vzorce zdravil, ki mu jih pošiljajo kemična podjetja; čeprav je prodaja takih vzorcev zakonito prepovedana. Govori se, da slepari sporazumu z lekarnarjem z| zdravili in drugimi ždratniškimi potrebščinami in pripomočki Mogoče so govorice utemeljene Znano je, da so bolničarji nastopili proti njemu, ker jim ni dal nikakega deleža od zaslužka. Potem pa se je vsa zadeva nekako zakrila. Sistem italijanske uprave kaznilnic omogoča takovrst-no izkoriščanje kaznjencev in sleparije v škodo države. Nfdzi ranje je premalo upoštevano, nadzorstvo je nezadostno. Tudi kazni za krivce so pre-mile in jih spodbujajo k nadalj nemu izvrševanju započetega hudodelstva. Se slabše pa vpliva ta sistem na jetnike, ki zadobijo popolnoma napačne pojme o pravici, ko opazujejo dan za dnem, kako gazijo in teptajo zakon baš tisti ki bi ga morali najbolj spoštova ti. V taki okolici se jetnik ni-koli ne poboljša. Ravno nasprotno! Ce je imel poprej v sebi še nekoliko čuta poštenosti in pra vičnosti, mu zamre še tista ma la mrvica. Ko odhaja iz hiše pokore, je odločen iti po tisti poti dalje, ki ga je že enkrat pripeljala v ječo. Morda je celo malen kostno napredoval, kajti name ni se "delati" z večjo previdnostjo in premetenostjo in izbere si vzor, katerega bo posnemal \ nadalj nem delu, ker je uverjen da se bo na tak način lažje ubra nil "prijetnega "bivanja v brlogu. Navadno se pa le vrne ir vsi njegovi zviti in premeten} načrti mu ne koristijo v borbi proti močnejšemu zakonu, in njegovim izvrševalcem. Moralno duševno in telesno je uničen, izr gubi j en. Ivan Cankar: PREDMESTJE Naši pazniki niso vsi tako strogi in neizprosni izvrševalci discipline kot je v navadi v drugih kaznilnicah. Tekom dolgoletnega sožitja z bolnimi arestanti se njihovi strogi značaji, ki jih za opomogel, so ga obsodili na do- dobijo v neprijetni in omalova-smrtno ječo, katere pa ga je re- ževani službi, kolikor toliko o-šila kmalu smrt. mehčajo. Nekateri so pač brez- Tudi pri nas ae je dogodil po- obzirni, celo hudobni In ne pri doben slučaj, ki pa ni imel tako zanesejo nikomur. Nekaj je kri-težkih posledic. V sobi št. 17 je vo pač to, da so nezaupljivi pro-nekoč napadel arestant Pelll ti službenim tovarišem, kajti tu-zdravnika, ker mu ni hotel pred- di med njimi cvete ovaduštvo in pisati priboljška, do katerega Je zavist. Boje se tudi kazni, ki imel pravico radi jetike. Skočil Jim jo poveljnik kaj rad odmeri je iz postelje, pograbil zdravni- če se le ponudi prilika. Odteg ka za vrat in ga dušil in davil. S Ijaji pri plači, disciplinarne kaz-težavo in naporom so ju ječarji ni in druge nevšečnosti so večin bolničarji ločili, tako se je ta- krat nagrada za ljudomilo rav-grlzel vanj. Pelli Je kričal \es iz nanje z jetniki. Vendar ni bilo »«*be: med pazniki za čass mojega jet- — Pustite me, da ga zadavim, ništva v "zdravilišču", če iz-Hvinjo krvoločno! Nobenega u- vzamem par izjem res hudobnih smiljenja nima do ljudi. , paznikov. Naposled, če so ječarji llropel Je ves zelen od jese in slabi, ni krivda toliko na njih bolezni. Iz bolnih pljuč se mu samih, temveč je kriv sistem, ki je vlila kri in pordečila pod in ne dovoljuje Jetniku nikake u-posteljo. Rdeče pene so mu ne- godnosti, nobenega razvedrila, prestano silile iz ust. Zdravnik niti najpotrebnejših stvari, ki b' je prestrašen in razburjen odha- v«sJ malo omilile njegov mučni jal, Pellija so pa odnesli v tem- položaj. nk2' ■ > 8pominjam se nekega paznika. Naš zdravnik (ki je prišel k rodom Sardinjca. v vseh ozirih nam po odhodu NJIpolitanca) Je blage duše. Dober, uslužen pri-major v pokoju. Ze oh prihodu jazen je bil s nami. Posebno s st mi ni preveč dopadel. Izraz političnimi kaznjenci je rad ob-njegovega obličja Je Izdajal člo- čeval in čestokrat nam je prina veka potuhnjene narave in pod- šal novice iz zunanjega sveta vrženega nizkim strastem. Sodil Tožil se Je črez upravo in sistem •em, ds ga mol rad pije in da, kateremu je moral slutiti, če j« «e mu dnpsde Igra. Prve čase se'hotel živeti, e izredno zanimal za nas. U-' (Dali« «tavll se j« pri vsakem bolnik«.1- »™« pregledal in prrfakal naa je, ns- Naročite Mladinski 11 nas j* in obvesm al poje mene In par dmgih L. 1908 j« Ivan Cankar v prvomajskem spisu "Rdečega prapora" napisal naslednjo črtico, ki jo ob priliki dofodkctv v Avstriji ponati-skujemo. Obenem opozarjamo n« Zbrane spise Ivana Cankarja, ki jih izdaja ljubljanska "Nov. založba". —črtka je bil« napisana ob šeet-desetletnici barikad, ki ao jtti gradili as dunajskih ulicah L 184« Študentje in delavci is predmestij. Letošnjega marca je minilo šestdeset let, ko so hiteli dunajski študentje v predmestja—klicat delavce na pomoč, na barikade jih klicat. Tedaj se je zgodilo, kakor, tisočkrat v zgodovini: črno predmestje se je prevalilo v gosposko mesto, da je prelilo kri za osrvobojenje človeštva. Šestdeset let je minilo. Sinovi tistih študentov so dandanes dvorni svetniki. O revoluciji se jim ne sanja več; in če se jim sanja, se vzdramijo potni od strahu. Boje se tistega predmestja, ki so ga njih očetje klicali na barikade. Boje se ga in gonijo proti njemu Metternichove policiste in Wmdischgraetzove huzarje. Vsi—tisti, ki so v ta-larju in tisti, ki so v fraku; pdružena falanga proti predmestju. Klavema, trepetajoča falanga! — J Mesto saimo, to gosposko mesto, je amirdm manjše, zmirooi ožje in zmirom nižje. Neploden, peščen otok stoji sredi jezera; kos za kosom ntu trgajo valovi iz prestarega telesa, kos za kosom se pogreza; jezero raste, peni se kviftku. Predmestje se širi v neskončnost, cbjelo je mesto z železnimi roikami. — Leta 1848 so hiteli dunajski študentje klicat delavce, črno vojsko. Samo šestdeset let je minilo, ljudje ibdžji! Zdaj glej te: leta 1905, na dan tistega slaivnega 28. novembra je marši ralo preko dunajskega Ringa dvestotisoč delavcev v dvanajst-stročnih vrstah; črna, tiha procesija — pet dolgih ur. Ne besede ni bilo, ne vzklika. Tako se vzdigne nema silna senca na obzorju; znamenje časov, ki so blizu. Besed ni bilo treba; mirno je stopil delavec v mesto in si je vzel pravico, ki jo je hotel. Pred-no pa je minila procesija, se je to-le zgodilo: v gostih gručah so stali študentje pred univerzo na visoki ramtpi. In, kakor je šega dvornih svetnikov, «o žvižgali še poslednjim redkim vrstam, šele trudnim zakasnelcem; ampak, zakasnelci, kolikor trudni, so planili na rampo. In kakor je pač šega dvornih svetnikov, so Študentje pobegnili v hišo in zaklenila so se visoka železna vrata za njimi.. Takrat me je bilo sram, da sem bil po svojem ovratniku in po svoji obleki bolj podttoen študentu kakor zidarju. Leta 1848 so klicali študentje delavce; delavci so prihiteli ter so prelili svojo kri, zato, da so študentje postali dvorni svetniki. Leta .1906 so delavci stopili na barikado; študentje in dvorni svetniki so za zaklenjenimi vrati žvižgali in trepetali. In vendar je minilo samo šestdeset let. V tej kratki dobi je živelo človeštvo hitreje neko kdaj poprej. Vse kar je zdravega, kviAku hre- Penečega, se je izIilo mestje; predmestje i* »belka prihodnjosti. Nekoč je neprobujen* j ženjstvu molčeče B poslušalo klic me«u- m čas in je blizu, ko bo sanjah trepetajoče šalo klic predmestji. ^^ "Preštejte nas, M nas!" ** Črna vojaka, kiKi. po ozkih ulicah valila v i je danes nepregledna v* na. Mogočne reke a« ¿J dežele do dežele, prelivaT* jezera v jezero. Zdaj, ^ k mlad, ko je upanje najviju najmlajša, zdaj se ozritt preglejte z bleščečimi < silno morje predmestja;i bo vzkipela v srcu zmaj misel: Kaj preteklosti bridkost'] dneva trud in skib! Takoj in mogočno, kakor sobice soljnosti, gre naša mestje je prihodnjost. KAKŠNO JE NEBO V TOSFERI Prvi znanstveni uspehi ruske stratosferne ekspei Član osrednjega ruske» menoslovnega urada v Tomson priobčuje prve poj o znanstvenem gradivu, Id g nabrala posadka zadnje," tragično zaključene ruske I tosferne ekspedicije. Ti podatki se tičejo ban«] ba v raznih višinah in jil pobral iz zapisne knjige, kiji vodil ponesrečeni pilot Va* bržkone tik do katastrofi, i Letalci so začeli svoji d vanja beležiti V višini 86001 so potrdili opazovanja prt|| stratoafernih poletov, saa» segajo njih podatki sevedii višje. V višini 8500 m j« bili bo modro, pri 11 kilometrarf no modro, pri 13 km tem»] ličasto, pri 13 km temno vid sto modro, 21 km črno vioU| sivo in pri 22 km črno sivij senko je med padanjem ki še do 12 km višine izvitt| vrsto dragocenih opazoval besne barve. Vseh meritev nebesne ban bilo 27, poleg tega so letaki pravili še 12 posnetkov n drugih meritev v različnih i nah — razen meritev, ki s izvršili avtomatični merili! strumenti, ki so se pa, U znano, vsi raztreščili, tako 4 njih podatki za znanost ij ljenj. V Jezik se je vgHni "Ali še zmerom hodil « malo plavolasko, ki si bil | vsak dan z njo na promad "Ne." "Prav imaš, saj ni uM propos — ali veš nemaril naslov?" "Seveda ga vem — saj J»l ja žena!" e Dva Žida srečata na cajl potico. Ko pride mimo, n eden izmed njiju zaničljl* "Zakaj se pa agražal?! mar ni všeč?" se začudi* "Nisem zaradi nje pU« spomnil sem se svoje izgovori prvi. tiskarna s.n.p.j fnUUEMAVU lo h alsl najboljši ■m, drugo kaznilnico k operaciji, od mladino! __^ ▼ tiskarsko obrt spadajoča jj Tiska vabila sa raadles In shode, vizitnica, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, brrtm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ü * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA a N. P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI OLA** ▼as »ojaesüa daje -n I 9« M S.N.P.J. PRINTER* 2M7-M Sa.