119. številka.
.Slovenski Narod* velja po poftti:
za AvatroOgrsko:
celo leto skupaj naprej «
pol leta     „       m    . .
četrt leta   „      »    • .
na mesec   m      ■   « •
K 40-— . 20 — . 10— . 3-50
za Nemajo: celo leto naprej .... K 45'—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 50 —
Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. CpravntttVo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica st 5, telefon it. 85.
Iiaala vaak dan zvoca* isnaaail nedelje ta premike.
Inserati se računajo po porabljeneni prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Strok prostor: enkrat po' 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslana (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin.
Pri večjih insercijah no dogovoru.
Novi naročniki naj pošljejo naroiairu veiaj   Jf po nakasnlcl. Na samo pismene naroćne brez poslaive d?ujrja se ne moremo nikakor ozirati« „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod" velja v Uvaljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj t
. . . . K 36— I četrt leta . . . . .   i 18— I na mesec „
a.. 3*.
Posamezna Številka velja 20 vinarjev
Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica IL 9 (v L nadstr. levo), telefon st 34
Ali smo državljani
aH hlapci I
V Mariboru, 20. maja.
Zopet se je zgodil tako kričeč slučaj nemško - nacijonalnega nasilja, da more človek takorekoč le počasi vso njegovo dalekosežnost pojmovati. Gre za slučaj premestitve inšpektorja južne železnice gosp. Vrečka, ki je ob novem letu bil premeščen v Maribor kot prometni kontrolor, da spravi zopet v red skoro katastrofalno zavoženi prometni obrat, ki bi bil lahko postal velika nevarnost ne le za glavno, marveč tudi za postransko proso.
Dne 18. maja je bilo gosp. Vrečku brzojavno naznanjeno od prometnega ravnateljstva Južne železnice na Dunaju, da je premeščen iz Maribora v I n o m o s t in, da se ima tam odzvati tekom 24 u r. Je to ukrep, ki udarja nam Slovencem, bodisi železničarjem ali neželezničarjem naravnost v obraz. Že ko je dospel inšpektor Vrečko v Maribor, da še celo preje, se je roti njemu uprizorila divja gonja od strani nemško - nacijonalnega, ponaj-več renegatskega uradništva. Zagnali so strašen krik, češ, da je ^w i n d i -scher Hetzer«. Znano bode še, kako je to uradništvo zagrozilo, da bo imelo svojega predpostavljenega pod najstrožjo kontrolo in, da je celo uslužBenstvo naščuvalo proti njemu. Pod takimi okoliščinami je prišel nadzornik Vrečko v Maribor in se lotil dela, ne glede na desno in levo. Uspeh je bil skoro viden; čim bolj pa se je uveljavljala nova energična roka, tim bolj je škrtalo nemško - na-cijonalno uradništvo in vpilo. Najbolj umazane kloake nemško - nacijonalne žurnalistike »Deutscher Montag-, »Marburger Zeitung«, »Grazer Tag-blatt« so polnile svoja predala z brezvestnimi napadi, od katerih niti e d e n ni imel najmanjše podlage. Pa prišli so v upravni svet Južne železnice razni volksratovci ala Dobernik, Kraft in Pantz. In zopet je zavrisnilo nemško - nacijonalno renegatsko uradništvo in oblilo s ploho očitanj osovraženega uradnika — Slovenca. Nič mu niso mogli glede službe; za to so opustili očitanja v tem smislu in pokazali pravo barvo. Vrgli so se nanj zato, ker je Slovenec, Južna železnica naj je nemška domena in njegova navzočnost pomeni slovenizaci-j o proge, aH pa vsaj mariborskih postajališč. Grozili so, da proti njemu nastopijo javno, na »Volkstagu«. Toda, renegat je brezznačajnež; če bi na »Volkstagu« nastopil, bi ga spoznal svet in žaljeni bi ga mogel staviti na odgovor, na neprijeten odgovor, ki bi za dotičnika   moral imeti
zle posledice. Zato nI šel nikdo govorit na »Volkstag«, pač pa se je brezznačajnež Še enkrat zatekel v »Deutscher Montag«, vrgel Praschnikerja kot »slovenizatorja« (!) v en koš z inšpektorjem Vrečkotom in skuhal s tem zadnje, kar je bilo še treba, da je »Voiksrat« imel »povode nastopiti.
Pet mesecev je trajala divja gonja proti inšpektorju Vrečkotu. Danes je bila javna, ponajveČkrat pa tajna. In kako je delal ves ta aparat*! Nemški naci-jonalci so se znali postaviti za socijalne demokrate in dvignili tudi
te proti njemu. V gonji proti uradniku Slovencu, se najdejo ti dve vrsti bratje vedno v objemu sladkega ganotja. Mi Slovenci pa stojimo zr. ven. Smo ponižne, ovčje ponižne in koštrunasto naivne nature. Posebno danes, ko bi mogli vsakega cestarja braniti, je to žalostno, da se svoje meči in svoje sile ne zavedamo in je ne vporabimo, kadar gre braniti državljansko pravico <poedinca sicer, ki pa pomeni za nas vse del našega naroda. Tak slučaj bi nas moral zadeti, kakor narodni poraz prve vrste in moral bi nas vzdramiti. da zberemo vse svoje moči, da ta poraz popravimo, storimo neveljaven, toda ne šele pojutrišnjem a!i čez en teden ali dva.
Premestitev inšpektorja Vrečkota iz Maribora ni narodno vprašanje druge vrste; ie to vprašanje narodnega našega ugleda. Vse slovenske uradnike so nam skoro po svetu raztepli in nočejo, da se vrnejo v domače kraje. Vse navadne intervencije ne pomagalo nič in so tudi že brezmiselne. Danes treba, da dvignemo proti Južri železnici svojo pest in da udarimo. Moledovali in prosjačili smo dovolj dolgo. Umestno je bilo takrat — morda — ko še nismo imeli sile. Danes jo ima m o. Zato jo moramo vporabiti.
★
H koncu še par primer, kako se je uprizarjala splošna gonja proti inšpektorju Vrečku. Omenili smo, da so pred njegovim prihodom vladale, zlasti pri prometu naravnost desolatne razmere. Kmalu po njegovem prihodu so se vpeljale razne poostritve glede službe prometnega osobja. Vsakdo, kdor se odpelje je vpisan in ko se vrne, se ima vpisati, kdaj je prišel domov. Povod k temu ni dal inšpektor Vrečko; to se je dogajalo povsodi in posebno še v Bru-cku, koder je prometno osobje izosta-jalo po cele tedne iz službe in se vozarilo okoli — na Ogrsko kupovat živil zase in za druge, baje tudi za uradništvo. Kljub temu je imel zaupnik mariborskih socijalnih demokratov nad-sprevodnik H lava ček drznosti dovolj, da je vse to podtikal Vrečku in sicer na javnem zborovanju. Že takrat ga je zavrnil neki uslužbenec in ga opozoril na dogodke v Brucku. Še lepše pa pride: pred nekako dvema mesecema je bil tukaj inšpektor Z a 11 o u-k a 1 in sprejemal  razne  pritožbe in
predloge. lilavaček ie poklical par navzočih uslužbencev, da naj gredo ž njim k Zatlonkalu. Predložil mu je več zahtev* ki jih pa Zatloukal ni sprejel, pač pa gladko odklonil. Na vse zadnje je predlagal oni isti Hlavaček evidenco nad prometnim usluž-benstvom in to je Zatloukal takoj — v polnem* obsegu sprejel. '\ t-rej oni Hlavaček, ki je proti temu grmel na zborovanju, }e sam n a to delal! In zakaj pač? Gotovo je na to špekuliral, da bode tudi sam prideljen evidenčni komisiji, ki ima nadzorovati prometno osobje. Ni se mu posrečilo in danes je ravnotako evidenci podvržen.
Take stvari so možne samo na postaji Maribor. Tu stoji za socijalnimi demokrati »Reichsbund deutscher Ei-senbahner« in on jih komandira, ne socijalno - demokratično vodstvo. Saj se nam celo zagotavlja/ da so imeli socijalni demokrati in Pefchsbundovci skupen lokal. Več si je težko misliti!
Kot naslednik no inšpektorju Vrečkotu. ie določen inšnektor S o u k u p. Tudi s tem nemško - nacijonalni uradniki in socijalisti že danes niso zadovoljni in hodijo okoli kot r a z j a r j e n i m a Čk i ...
Danes ie gosp. Vrečko še v M a-r i b o r ti. Smo radovedni, kako poteče afera v nadalinem.
l"*r? n pismo.
Po banovom   odkritju.   — Frankovci pred sodnim stolom. — Govor rlrvoja.. — Priče tek konca?
maja.
Včeraj ie govoril v saboru dr. Dušan Popović: »Frankovci nimajo argumentov pa govore o izvoznicah in ba-novem bratu. Iznesite dokaze, fakta, da se operete... Vi snloh niste Hrvati, nego izdajice naroda in ustave, delate proti obojemu.*
Ban izjavlja, da mu o njegovem bratu ni nič znano, a naj se mu sporoče fakta, pa bo postopa!. — Samo patriotsko držanje koalicije je omogočilo ustavno stanje. Ono odkritje, o čemur sem včeraj govori!, se nanaša na frankov-ske čine iz leta 1915. ne 1914. Med govori burne upadice, kiici, prepiri itd.
Nato se sprejme indemniteta o tretjem čitanju.
Seja se nadaljnje ob 5. uri popoldne. Dr. S u r m i n predlaga sprejetje vladne predloge o narodnem muzeju. Po debati so se sprejele v prvem in drugem čitanju. Na to prvo in drugo čitanje vladne predloge o medicinski fakulteti, o kateri sem zadnjič obširno poročal. Sprejeto v prvem in drugem branju. (Pri večini ploskanje in »živijo Roje!«) Preide se na nujni predlog barona Niko 1 i o a da se izbere odbor, ki prouči *
izdajalsko delovanje Frankovcev in njihove memorande na nekompetentna mesta s pozivom, da se uvede na Hrvatskem komisarijat. Frankovci se temu predlogu besno upirajo. Njihov govornik Kis govori celo o »osebni svobodi« in o »protiustavnosti!« Zares, velika je njihova nesramnost. Tudi med temi govori se ne poleže razburjenost in buka. Za predlog govori na to dr. Zivan B e r t i č, proti zopet Frank. Bertičev govor je vrlo resen in poln podatkov iz zgodovine sabora. Frank skuša v svojem   govoru   zvrniti vzroke
ftankovskega zahtevka na koalicijo, češ, da je ona ščitila »subverzivne elemente« in da je za to predlagal vojno diktaturo kot nestrankarski režim. Jasneje se pač ni mogel izraziti! Nastala je seveda zopet nepopisna buka. iz koje se je razumelo le še, da so baš Frankovci bili oni, ki so na Preradovićev dan in pozneje poslali svoje ljudi na ulico, da so streljali, da bi s tem izzvali reakcijo! Dalje, da je proti Franku že bila vložena (pa potem zopet umaknjena), prošnja, da ga sabor izroči sodišču radi goljufije! Seveda ni mogoče kontrolirati istinitosti teh vesti. — Radi buke se seja prekine za deset minut. Po zopetni otvoritvi govori končno baron Nikolić: Dokler imamo sabor in vlado, moramo čuvati ustavo in v njenem okvirju vse narodne sloboščine. Ce pride general na vlado, da je moj predlog brezpredmeten, ker so se potem Frank-Horvatove želje izpolnile, a narod naj odloča, ali je bolja ustava ali komisarijat ...
Ves sabor z opozicijo vred sprejme proti frankovskim desetim glasovom predlog.
Iz dosedanjega poteka tega burne*-ga saborskega zasedanja vidimo: Po-« stoje že dolgo mahinacije proti saboru, za uvedbo komisarijata. Dočim tira narodna opozicija koalicijo na izjavo vi zmislu naše politične narodne skupnosti v državi SHS., mora koalicija držati dve fronti: Jedno proti aktivistom, hočejo vidnega narodnega dela i za oe-l no terorja od zgoraj, drugo proti Fran«< kovcem, ki hočejo teror i za ceno glavi celega naroda. To borbo je doslej vodila' s pasivizmom. Tu je došla z nami v sukob. Šlo bi bilo tudi drugače, kajti ko* alicija bo prej ali slej padla vkljub pa-i sivizmu, vkljub sklonosti »sistema« in takrat — ne bo doseženo nič za narodni odpor, nič za Hrvatsko, a vse za Fran^ ka. Sedanji siloviti udarec v glavo Frankovcev ni nič druzega, nego poka-i zati narodu izdajalce v vsej goloti in zajedno podaljšati si življenje na vladi še nekaj časa. Ne da se tajiti, da je ta po-v teza bila dobra. Ali bo uspešna, bomo še le videli. Vsekakor je koalicija zopet pridobila s tem simpatij.
Morda se bo to poznalo tudi pri na-< knadnih volitvah v Delnicah, ker so tam Frankovci izjavili, da pojdejo za opozi-cionalca. Odkritje je torej uspešno ali! vsaj dobrodošlo kot političen manever. Dve muhi na en udar. — V volilnem okraju Selce - Novi se je dr. Sobol ocU rekel protikandidaturi. tako da je tam koalicionaš dr. Mažuranič edini kandl* dat. V Delnicah pa gre borba naprej.
b
e m.
(Začetek tridesetletne vojne — praška defenestracija — 23. maj 1618.)
V čas, ko ni Še končano novo svetovno klanje, pada žalosten spomin na dogodke pred 300 leti. Tridesetletna vojna je ena najgroznejših nesreč, ki je zadela srednjo Evropo: trideset let je trajalo divjanje razbrzdanih vojaških čet, nešteto lepih mest je bilo uničenih, cele pokrajine so bile sežgane in oropane, vasi so izginile, na tisoče ljudi je bilo pomorjenih, gozdi so se napolnili z begunci, ki v vaših niso bili več varni svojega življenja, rastle so roparske tolpe, družinsko življenje je propadlo, celi narodi so za stoletja onemogli, Češki narod, ki je v tej vojni največ trpel, bi bil skoraj izginil.
Tridesetletna vojna se ni dotaknila naših slovenskih pokrajin, ampak spomin na njo se je ohranil med ljudstvom, ki si je še dolgo pripovedovalo o teh groznih časih. Beseda »črna vojska« je iz teh časov in nji je sledila »crna kuga«. Pod tema dvema besedama si je predstavljal nas človek vse gorje, ki more zadeti kako deželo, ako v rm divja vojna furija. V 20. veku je doživel vse to — v svoji lastni domovini.
Kar se tiče vojnih sredstev, je bila doba pred 300 leti pač bolj skromna od
današnje, kultura še ni bila tako visoka, a kar se tiče nustošenja in uničevanja, je bila groznejša, ker ni bilo nikake-ga reda med armado, vojaki so bili najeti in plačani in za zmago jim je bilo dovoljeno pleniti po naših vaseh, ki so jih osvojili. Razbrzdana tolpa se ie vrgla najprej na hiše, najedla se je in napila, potem so se poigrali z ženskami in za slovo so navadno vas zažgali. Kaj šele v mestu, kjer je bilo več bogastva. Tam se je vojaštvo izpremcmlo v pravo bando razbojnikov, ki so pokradli in odnesli s seboj vse, kar so mogli, drugo pa so uničili.
To je bila »črna vojska«. Trajala je 30 let.
Zakaj in kako je nastala, se ne da na kratko povedati. To je isto, kakor pri sedanji svetovni vojni. Ako hočemo sedanjo svetovno vojno prav razlagati, bi morali poseči za sto let nazaj, v čase francoske revolucije, v dunajski kongres, v 1. 1848. in 1. 1870. itd. Istotako je s tridesetletno vojno. Njeni zarodki leže dvesto let pred njo. to ie v času, ko so v Kostnici sežgali velikega češkega reformatorja Jana Husa (leta 1415.) Kajti češki narod se je že takrat zavedal svojega življenia in ga je branil v obliki vere. Boj narodov je boj za življenje, za obstanek, toda oblika boja je različna: pred tristo leti se ie bil boj v znamenju vere. danes se vrši v znamenju narodnosti, in v bodočnosti se bo bil mogoče v znamenju socijalizma. Cehi so vstali kakor en mož na obrambo svoje domaČe cerkve in ko so se razdvojili med seboj, so se na zunaj vendarle branili proti .vsakemu nasilju.    Vkljub vsemu temu
so leta 1526. izvolili Habsburgovca Ferdinanda za kralja in so si dali potrditi
svojo versko svobodo.
Toda Ferdinand je bil na tihem hud nasprotnik vseh verskih novotarij. ki so takrat tudi na Nemškem pretresle vso državo. Leta 1517. je namreč nastopil Martin Luther in vsa Evrona se je razdelila v dva tabora: katoliški in prote-stantovskL Čehi. ki so bili takrat sto let pred drugimi, so se seveda pridružili k evangelikom. Ferdinand je upal, da jih bo počasi zlomil, posebno ker ga je podpiral njegov brat Karo! V., nemški cesar, vnet katolik. Toda Ferdinand je leta 1554. umrl in po njem je nastopil Maksimilijan, njegov sin, ki je bil tajen evangelik. V tej dobi se je tudi na jugu Avstrije začelo versko gibanje. Leta 1550. je izšla prva slovenska knjiga in deželni stanovi na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem so podpirali naše reformatorje, ker so hoteli varovati svoje pravice proti nasilnemu nastopanju centralne vlade. Na našo mejo je butal Turek in cesar je potreboval naše plemstvo za boj proti tej nevarnosti države. Zato je v marsičem popustil. V Gradcu je vladal takrat nadvojvoda Karol, ki je bil še precej miren, dasi je bil poročen s fanatično katoličanko bavarsko princeso Marijo, ki mu je rodila sina Ferdinanda: ta Ferdinand je bi! vzgojen od jezuitov in je bil nestrpen katolik. Leta 1572. je moral Karol našim stanovom dovoliti precej verskih stvari. Naša reformacija se je bližala svojemu vrhuncu, saj ravno v tej dobi tiskarna v Ljubljani največ tiska, toda v tem času so v Gradcu že jezuiti in nestrpno čakajo,
kdaj se bodo vrgli na Ljubljano. Karol je umrl leta 1590. Jezuiti so dobili proste roke. Ko so dve leti pozneje naši junaki zmagali Turke pri Sisku, ni bilo več turške nevarnosti, eno leto na to začno juzuiti v Ljubljani svoje delo in leta 1600. je slovenska reformacija uničena. Na Češkem je bilo drugače. Leta 1576. je po Maskimilijanu zavladal znani Rudolf, prijatelj umetnosti, alki* mist in čudak-samotar. Bil je samec in nezaupljiv do vseh. Za vlado se je malo zanimal. Bil je katolik, toda neuspehi z Ogri in Turki so ga ostrašili, da ni nastopal preostro. Čehi so bili versko razdeljeni, a leta 1575. so se združili v tkzv. »češko konfesijo«, ki si je izbirala svoje verske »defensorje«, t. j. veljavne može, ki naj skrbe za versko svobodo. Toda jezuiti so bili že v Pragi in so začeli svojo »protireformacijo«. Leta 1608. je prišlo do razdora v habsburški hiši. Rudolfov brat Matija, je pridobil zase Madžare, Avstrijce in Mora-vane in je začel boi proti slabotnemu Rudolfu. Hotel je združiti vse dežele pod seboj. To so izrabili evangeljski stanovi češki in so si dali potrditi svojo versko svobodo od Rudolfa (»majestat«, podpisan 9. junija 1609). Ta »majestat« je določal, da se priznava »češka konfesija« z leta 1575., da smejo stanovi nastavljati evangeljske duhovnike, da imajo pravico do univerze in da ne sme nobena oblast nikogar siliti, da se odreče svoje vere. Tudi si smejo evange-liki na kraljevskih posestvih postaviti svoje cerkvice (ni pa bilo priznano, da velja isto za cerkvena posestva, ki so bila od nekdaj kraljeva last). Majestat
je torej določal vsakemu svoje, toda katoliki niso bili zadovoljni, dasi so bili na Češkem v veliki manjšini. Nahujskani od jezuitov so začeli pripravljati boj, posebno kancler Zdenek Lobkovic, in višja kraljevska uradnika Martinic in Slavata.
V tej dobi se je cela Evropa pripravljala na boj zaradi vere. Leta 1608. je bila ustanovljena protestantska »Unija« in leta 1609. katoliška »Liga«. Francija je bila Ijobosumna na Španijo, ki je rastla s katolicizmom. Henrik IV. je izdal 1598. tkzv. nantski edikt, ki je dovoljeval versko svobodo. (Ta edikt je podoben majestatu.) Severne dežele (Nizozemska, Anglija, Nemčija. Švedsko, Dansko itd.) so bile evangelijske (Rusija je bila pravoslavna, Poljska je imela notranjo vojno, Balkan ie obvladala Turčija), tako so imeli katoliki le Španijo, Avstrijo in Bavarsko. Verski boj na Češkem je bil le predigra k grozni tragediji.
Ko je leta 1610. padel Henrik pod roko morilca (umoril ga je fanatik Ra-viaillac, baje najet od jezuitov), je Francija stopila na stran Habsburgovcev. Bil je odločilni trenutek, ki je dal katolikom pogum.
Leopold Pasovski, braf onega štajerskega Ferdinanda, je bil določen, da se polasti češke zemlje in zavlada tam namesto Rudolfa z »rimskim mečem«. Ta Leopold je bil kardinal itd., a imel je rad ženske, pijačo in igre. Njegova vbi-ska je vdrla leta 1611. na Češko in je zavzela Prago.
(Konec prihodnjKS;)
orran 2.
»SLOVENSKI NAROD % 4nc 22. maja 1918.
114 štev.
francoski uelenapodi na Kemmel.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berolin, 21. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Kemmel je bil včeraj zopet cilj močnih sovražnih napadov. BiH so krvavo razbiti. Branitelji Kern merskega hriba so dosegli popoln uspeh. Na fronti od Vormezeele do Dra-noutre ie pripravil najmočnejši ognjeni boj infanterijske napade. — Njihov glavni sunek je bil naperjen proti Kem-mlu in njegovim zapadnim pobočjem. V več valovih so prodrle spredaj postavljene francoske čete. Infanterijska in artiljerijska ognjena sila je njihov naval izjalovila m jih prisilila k umiku z najteži? mi izgubami. Krajevni upadi sovražnika v zono naših mp so bili s proii-siinkl zopet vzpostavljeni. Vzhodno locre je ostalo še eno francosko gnezdo. Angleške divizije so stale pripravljene v tretji črti, kakor izpovedujejo vjerniki. Ker so ostali Francozi brez vsakega uspeha, niso ničesar več mogli pričeti. Zvečer in ponoči se je artiljerijski boj razvil večkrat do največje ljuto-sti. Ponovni sovražni napadi zvečer iz Locre in ponočni delni sunki severo-zapadno Locre so biii zavrnjeni. Na tužni bojni fronti te potekel dan razmeroma mirno. Močnejši ogenj je ležal na tisših baterijskih pozicijah in zalednih krajih na obeh straneh Lvse zlasti v zvezi s krajevmmi infanterijskimi praskami severozapadno Moervilla. Zvečer se je pri Bucquoa in Hebuthernu jugozapadno VHlcrs-Bretoneusa in Avre ogenj od časa do časa stopnjeval. — Na ostali fronti nič pomembnega.
Zadnje tri dni je bilo strmoglavljenih 29 sovražnih letal in 3 privezni zrakoplovi. Poročnik L6wenhardt je izvojeval svojo 24.. podnarednlk Runey svojo 20. hi 21. zmago v zraku. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO,
Berolin, 21. maja. (Kor. urad.) Z bojišč   ničesar novega.
Dunaj. 21. maja. Na francoski fronti so poskušali pri Kemmelu sovražniki vdreti v nemške crte. Francoskemu vrhovnemu poveljništvu pri opetovanih napadih na tem odsekn ne gre samo za zonstno zavzetje strate gieno važnih pozicij v tej gorski skupini, marveč topi) za to, da priklene čimveč nemških šsiLna ta del fronte ter onemogoči ali pa Jvsaj zavleče operacije, ki bi jih morda nameravala nemške vojska na kakem drugem odsekn bojišča. Včeraj so po-felnli Francozi na tej točki v boj 3—4 divizije, na niso imeli nobenega uspeha. Braniteljem se ie posrečilo zavrniti vse sovražne napade in jim ni bilo treba niti klicati pomoči s sosednih odsekov.
Lugano. 21. maja. >Corriere della Bera« poroča, da je dospel gfm. Ma-ckensen z močno armado na zapadno {fronto. Te velikanske Čete so vzele centralne države z bojišča na Balkanu. (Zatrjuje se. da bo igral gfm. Macken-pen pri novi nemški orjaški ofenzivi Veliko vlogo toda ne že začetkom ofenzive, marveč še le ko bo prišlo do prebitja fronte. Mackensen bo vrhovni poveljnik takozvane manevrirske armade.
Berolin. 21. maja. Vojni poročeval-jci na francoski fronti so. kakor poroča >Tagliche Rundschau" iz Berna, mnenja, da so priprave Nemcev končane. ►Splošno pričakuje francoska vojaška kritika prvo pomoč proti nemškemu napadu od ameriških vojakov in od premoči zavezniškega letalstva. V listu >Humanitec piše Sembat. da so Amerikanci dos^daj poslali nekako 6krat toliko čet. kakor jih je bilo pričakovati, in da imajo zavezniki tudi že premoč v Zraku. _
Nemiki letalsi g?ad Londonom.
London. 20. maja. (Kor. urad.) uradno se sporoča: V nedeljo no 11. ponoči so krožila sovražna letala nad obalo Kent in Essex ter prišla do Londona. Napad še ni končan.
London. 21. maja. (Kor. urad.) Glasom iiradnih poročil so bila 4 sovražna letala zbita. Zdi se, da je bil to napad v večjem stilu. Letala so vrgla mnogo bomb.
Letalski napad na Koln.
Koln. 19. maja. Včeraj dopoldne je sovražnih letal napadlo mesto Koln. >bramba ie takoj stopila v akcijo. So-Tažni letalci, ki so vrgli 23 bomb, so ieli oč-ividno samo namen zadeti prebivalstvo. Veliko število žrtev 25 mrtvih in 47 ranjenih ie bila posledica tega, da se prebivalstvo ni brigalo odredbe oblasti za slučaj letalskih napadov.
livohni luni do loflii hniifL
NASE URADNO POROČILO.
Dunai, 21. maja. (Kor. urad.)
Na italijanski fronti ie povzročilo na >beh straneh razvito izvidno delovanie innogo bojevanja. Jugovzhodno Mori so H'niii ponoči na binkoštno nedeljo oddelki ogrske infanterlje v sovražne po-cicije. Ob jezeru Loppio, pri Asiagu in pa Sasso bile italijanske patrulje zavr-Sjene. Pri Fenerju so bUi močnejši sovražni Szvidni oddelki odbiti s protisun-kom. Pri Capo Sile nam je iztrgal Ita-llan jeden predstražni iarek.
C. in kr. letalska stotniia št. 14 ie tolla 19. t. m. 4 sovražna letala, ki so se vsa na naših tleh spustila na tla. — Sef 'rencralnega štaba.
Italijansko bojišče. Iz vo-laškega razmotri vani a 21. maja: Polo-
fd na jugozapadni fronti ie vsled mali prask, katere ie izzvalo živahno ph o:" e stransko izvidno delovanje, postal sicer napet, vendar na se računa, fla to napeto stanje poneha. Tako je tu-
našega armadnega vodstva  kljub ne-
grestanim italijanskim provokacijam. tari italijanski trik, da bi prisilili sovražnika, da izda nenadno svoje načrte, se je popolnoma izjalovil.
Ponesrečen italijanski izlet v puljsko pristanišče. Iz vojnoporočevalskega stana 21. maja: Sef admiralskega štaba italijanske mornarice poroča: Zjutraj zgodaj 14. maja so vdrli Mario Pellegrini iz Vignola, korvetni kapitan Antonio Milani iz Lo-di. drugi torpedni vodja Francesco Angelini iz Sirakuz, elitni mornar Giusep-pe Corrias iz Cagliari in en elitni šofer z redko drznostjo in občudovanja vredno požrtvovalnostjo, kakor tudi z največjo vojaško spretnostjo, ko so se izvili sovražnim patruljam in delovanju žarometov, v močno utrjeno puljsko pristanišče, kjer so večkrat torpedirali veliko križarko >Viribus Unitisc. Nato so se spustile skupine naših pomorskih letal, ki so se ob zori pojavile nad Puljem, v boj s sovražnimi lovskimi aparati in so sestrelili dva. Tretji aparat je bil prisiljen, spustiti se na tla. Na to so se vrnile nepoškodovane na svoje baze. Napram temu poročilu se ugotavlja: Kakor je razvidno že iz uradnega poročila, se ie italijanski poskus, z motornim čolnom vdreti v puljsko pristanišče, izjalovil že pred pristaniščem. Čoln ie bil potopljen in vsa posadka (en korvetni kapitan in 3 možje) vjeta. Motorni čoln ni torpediral nikake bojne ladje in nikake druge jed-note, marveč sploh ni prišel do Ir.neira-nja kakega torpeda, zato je italijansko poročilo popolnoma neresnično tudi v tem. Ker so daleč v strani čakajoče sovražne varnostne iednote na prve strele naših baterij zbežale, ni za popolnoma ponesrečeni napad nikake priče, ki bi se bila vrnila. Italijanski komunike je plod italijanske fantazije.
Cesar v Carigradu.
Carigrad. 19. maja. (Kot. urad.) Ob V; 5. popoldne ie dospel dvorni vlak s cosarjem Karlom in cesarico Žito v Carigrad ob zvokih avstrijske himne. Sprejem je bil slovesen. Pozdrav obeh vladarjev jako presrčen. Na potu vladarjev v palačo Yildiz so grmeli topovi. Vršili so se sprejemi.
Carigrad. 20. maja. Sultan je podelil cesarju čast maršala in mu sabljo osebno izročil .Cesar je izdal na sultana lastnoročno pismo, v katerem poudarja ve?i zvestega bratstva med armadama, ki postajajo še vedno tesnejše. Podaril mu ie čast avstro - ogrskega maršala.
Carigrad. 20. maja. Maršal Liman von Sanders ie poslal na cesarja iz Palestine brzojavko s pozdravom nemških ofic;rjev in moštva, ki se nahajajo še pod vtiskom baš doseženih zmag ob vzhodni pokrajini Jordana. Šef vojaške pisarne Zeidler se je brzojavno imenom cesarja zahvalil za topel pozdrav in sooročil cesarjeve čestitke k lepim uspehom.
H®vm d&ozveza.
Cnrih.   21. maja.   >Neue Zurich'er
Zeifungc prinaša poročilo o pogodbi v velikem glavnem stanu. Glasom tega poročila je bilo sklenjeno podaljšati dvozvezo do leta 1948. Sklenjeno ie bilo nadalje doseči vojaško konvencijo ter so bile sklenjene gospodarske in notranje politične obvezne pogodbe.
London. 20. maja. (Kor. urad.)' Glasom "Reuterjevega poročila je predsednik vvilson v Ne^v Torku pri manifestaciji za Rdeči križ izvajal v svojem govoru: Prva dolžnost je. da zmagamo. Vsako neodkritosrčno približanje moramo zavrniti ter nas ne more tako približanje odvrniti od trdne odločnosti za zmago. Napravil sem si sodbo o dosedanjih zaupnih približanjih in poročilih ter sem našel, da niso bila odkritosrčna. So to poskus dobiti prosto roko zlasti na vzhodu in uresničiti zavoje-valne namene. Vsak predjog glede sporazuma na zapadu vsebnfe ^obenem naklepe proti vzhodu, če hočejo sovražniki mir, naj polože njih poverjeni zastopniki no mizo svoie pogoje. Mi smo svoje pogoie sporočili.
Amsterdam. 20. maja. Wilson je v svojem govoru nadalje izvajal, da^ je proti temu da se omeji število ameriške vojske na 5 milijonov mož. Amerika mora zmagati v tej vojni z ^"so svojo veličino, zato mora vsaka ladij a, ki gre v Evropo, vzeti s seboj toliko mož in toliko bojnega materijala, kakor more sploh nositi. Slava te vojne je, v kolikor jo udeležena Amerika, da je to prvikrat v zgodovini, da se boiuje popolnoma nesebična vojna. _ Ponosen sem, da se bojujem za človeštvo. Sedaj se bojujejo 4 narodi v največii sebičnosti proti 23 vladam, ki reprezentiralo večji del sveta in ki jih veže nov cilj skupnosti. Napočil je nov dan dolžnosti, ki zahteva, da še nobena izmed teh vlad ob vojni ne obogati.
Ženeva, 21. maja. »Cri de Paris< prinaša tole notico: Naši pacifisti naj vedo, da mir ni več odvisen od nas. Tudi, če bi dobili Alzacijo Loreno, bi Anglija in Amerika nadaljevali vojno. Separaten mir je za Francosko nemogoč. Anglija in Amerika bi nam odrezali dovoz živil in nas takoj blokirali. Mi nimamo več moči odločiti se za mir ali zmago, marveč se moramo odločiti za vojno ali lakoto.
Is Ukrajine.
Kijev. 21. maja. (Kor. arad.) Socijalni federalist Doročenko ie bil imenovan za upravitelja zunanjega ministrstva. Profesor Sienkovski je imenovan za naučnega ministra, taini svetnik Lerche, bivši predsednik finančne komisije tretje dume. na mesto Supruna za ravnatelia kreditne pisarne. Ukra; jinski vladni komisar Komorni v Odesi je odstopil.
Dunaj, 21. maia. Iz Kiieva poročajo o lakoti v pokrajini ob Donecu. Tamošnji delavci, kakor tudi 25.000 rudarjev v Harkovu stavka,   ker  ne dobe
mezde. V Kijevu samem vedno bolj občutno primanjkuje moke. Mestne pekari je bodo morale ustaviti delo, če so ne
Berolin. 21. maja. Glasom nekega poročila se državna žitna pisarna zlasti trudi spraviti žito v Nemčijo iz gu-bernij Jekaterinoslav in Tavrija. V Je-katerinoslavu so Nemci nakupili 500 vagonov žita v okraju Melitapol pa 8 milijonov meterskih stotov žita.
Kotanj. 21. maja. Na ukaz novega hermana Skoropadskega ie bil aretiran general Muravjev, ki ie obdolžen, da je ščuval proti Skoropadakemu in poživljal kmete, da naj svojih polj ne obdelajo in uničijo zaloge.
Politične vesti.
= Manifestacijski shod v Druž-roirju pri Šoštanju. Dne 30. maja ob 4. uri popoldne se vrši velikanski shod v Družmirju v prostorih g. Iv. Gre?-r e v č a. Govorili bodo poslanci dr. Verstovšek, najbrže tudi dr. Korošec in drugi. — Zanimanje za ta shod je veliko; udeležba bode ogromna. Shod je važen radi narodnih razmer v šoštaniskem okraju.
= Protest Češke parlamentarne delegacije proti praškim odredbam. Iz
Prage poročajo: Z ozirom na deistvo, da se pri praških slavnostih ni dogodilo ničesar, kar bi utemeljevalo razglašene policijske odredbe in je smatrati celo afero le za akt maščevanja vlade preti velekrasnemu poteku in uspehu slavnostnih dni, bo češka državnozborska delegacija storila na Dunaju potrebne korake. Predsednik Češkega Svaza poslanec Stanek je imel 21. t. m. razgovor z ministrskim predsednikom Seidlerjem, pri katerem je protestiral proti policijskim odredbam in ustavitvi »Narodnih Listov«.
= Vodilni politiki o praških slavnostih. Osrednji organ češke agrarne stranke »Venkov« objavlja razgovor z ljubljanskim županom drjem Tavčarjem, poljskim poslancem Glombinskim ter italijanskim poslancem Concim. — Dr. Tavčar je izjavil: Nisem prvič v Pragi, toda kadarkoli pridem znova, vedno me znova preseneti. Na nas slovanske goste napravlja Praga vedno neobičajni in najkrasnejši vtis. Kar smo tu videli, je za nas enostavno unikum, je občudovanja vredno, kako zna češko ljudstvo dati izraza največjemu navdušenju v tako disciplinirani formi, da nikdar in nikjer ne prekorači mej. Kadarkoli prihajajo slovanski gostje v Prago, se jim zdi, da ni več mogoče nadkriliti tega, kar se jim je nudilo, a vendar to ni resnično. Ne da se popisati, kako smo biii pozdravljeni in sprejeti. Bolj nego to, pa me radosti faktum, da češka politična morala napreduje tudi pri nas doma od leta do leta, da, od dne do dne. Zato prav nič ne dvomim, da tudi na jugu premagamo vse in zmagamo ravno tako. kakor Vi na severu. (Konfiscirano.) Zato se imamo zahvaliti predvsem češki politični vzgoji in zato prihajamo v Prago tudi, da bi pokazali Vašemu narodu, kako smo mu hvaležni. — Voditel^poljske delegacije, bivši minister GI o mb i n s k i, je rekel: Praga je danes čisto češko mesto, v katerem nemške govorice skoraj hi slišati. Slav-nost v Panteonu in Narodnem divadlu pa je nam pokazala, na kako visoki stopinji stoji češka kultura. Prisrčnost, s katero smo bili mi Poljaki sprejeti, nas je globoko ganila. Posebno radostno pa nam je bilo v srcu, ko smo videli enotnost češkega ljudstva v ljubezni in navdušenju, pa tudi njegovo discipliniranost, kateri se je zahvaliti, da pri ogromnih manifestacijah nikjer niso bile prekoračene meje. Naša udeležba na slavnosti naj bo Vam Čehom dokaz,
kakšna čustva goji poljski narod do češkega. Res je, da mi sami še ne reprezentiramo celega našega naroda. Razdeljeni smo med tri države in raztrgani na tri dele. Toda dopis Poljskega kola v Berolinu in Narodnega sveta poljskega v Poznanju so Vam jasen dokaz, kako sodijo tamkajšnji Poljaki o praških dneh. Praktična posledica praških posvetovanj bo ta, da bo poljsko ljudstvo od sedaj naprej v stalnem in trajnem prijateljskem stiku s češkim ljudstvom v vseh aktualnih vprašanjih. — Voditelj italijanske delegacije dr. Enrico Cone i se je izjavil: Slavnost me napolnjuje z globokim vtisom. Občudoval sem vele-uspclo organizacijo in popolno enotnost ljudstva. 2e v mirnih časih sem bil glede na razmerje med Slovani in Romani tega nazora, da moramo poskrbeti za skuoni nastop vseh nenemških narodnosti. (Konfiscirano.) V interesu nas vseh je. da se razvije sistematični sporazum v stremljenju po naših pravicah, ki nam jih odrekajo.
= »Praška veteizdajstva.« Praška policija kot izvrševalni organ dunajske gospode si je v utemeljitev svojega postopanja izmislila ta očitek, ki ga sedaj vsenemško časopisje z veliko vnemo pogreva, komentira in utemeljuje. Vzor take »utemeljitve« smo navecili včeraj iz »Grazer Montagszeitung«. ki prihaja do ubogega zaključka, da se je pela »Hej Slovani«, z »znanim« predru-gačenim tekstom. Mi smo bili priče krasnih manifestacij, toda naše vsled neprestanega poduka g. cenzorja in državnega pravdnika zelo tankočutno uho ni slišalo niti ene »veleizdajniške« manifestacije. Pa recimo, da je res, kar trde nemški listi, in da se je nekje prepevala tudi ona kitica »Rus je z nami, kdo je proti nam?« V brestovskem miru sta si Avstrija in Rusija obljubili živeti v medsebojnem prijateljstvu in miru, kje je torej veleizdajniski poziv na sovražnika? — Toda, navedimo predvsem klasično pričo: Nemško-s trupe ni »Prager Tagblatt« v soboto ne ve o slavnosti drugega povedati, kakor da je potekla »eindrucksvoll und wiirdig« in se le jezi. da češki narod noče priznati nemške hegemonije. Kar nemško-nacijonalni list ni videl, to je morala videti praška policija in ker je morala,
Li&jmJxid^ns.wi> dftJfi Migate Li
rdeča trobojnica barva sovražne države! Zakonito priznana slovenska, kranjska deželna trobojnica, je praški policiji sovražna barva! Nekdaj je bila to res tudi barva Rusije, toda Rusija danes prvič monarhiji ni več sovražnik, drugič pa belo-modro-rdeča barva nI več njena barva. Tako izgledajo* veleizdajniski« dokazi praške policije! »Montagsblatt« in ž njim vsi »boljši« nemški listi pripovedujejo še razne zanimive podrobnosti. Tako n. pr. o govorih z balkona »Zlate huse«. ki da jih ni mogoče objaviti. Zakaj ne? Mi jih nismo slišali vseh, ne verjamemo pa, da bi bili ravno tisti, ki jih nismo slišali, »veleizdajniski«. Slišali smo n. pr. poslanca Brenčiča govoriti o deklaraciji, poslanca Ribnikarja o češko-jugoslovan-ski zvezi, če pa so govorili dr. Krama? ali Klofač ali Nj. V. tajni svetnik Glom-binski kaj veleizdainiškega, kako to, da jih ni policija na mestu aretirala? Saj bi to bila njena dolžnost! O meetingu v »Zlati husi« smo čitali še le v nemških listin, mi smo videli slovanske goste tam zbrane le pri kosilu in večerji. Ravnotako resnična so nemška poročila o himnah sovražnih držav. Ko bi se bile pele, bi Nemci že prav natančno vedeli, katere. Ista stvar je z aretacijami. Izvršile so se šele potem, ko je bila izdana policijska prepoved »zbiranja« in tikale so se povsem nedolžnih policijskih prestopkov. Nemški listi so silno jezni,da ni prišlo no nikakega incidenta z Nemci in da je češko ljudstvo z občudovanja vredno disciplino se izogibalo vsake demonstracije proti praškemu nemštvu, ki je navzlic svoji izginjajoči maloštevilnosti opetovano skušalo provocirati. Toda Čehi se ne dajo več provocirati od nikogar in Praga je na dan razglasitve oktrojirk nalašč ostala v zastavah.
== »Veleizdajniski pojavi v Pragi.«
Iz danes dospelih nemških listov je razbrati, da so se dogodili v Pragi sledeči veleizdajniski pojavi: L udeleženci so nosili prepovedane kokarde (le Jugoslovani so imeli trobojnice, Slovenci slovenske, Hrvati hrvatske, Srbi srbske; vse tri trobojnice so v monarhiji zakonite, hrvatska ima povrh značaj državne barve); pela se je v gledališču pesem »Hej Slovani« z veleizdainiskim tekstom (nesramna laž); v gledališču je govoril tudi neki Jugoslovan, ki je izrazil nadejo, da bo Destinova pela enkrat tudi v jugoslovanski državi (kar vsi iskreno upamo); z balkona hotela »Pri zlati gosi« so bili govorjeni veleizdajniski govori (od koga? nemški listi niti enega imena ne vedo!). V »Zlati gosi« se je še v petek ponoči ob 12. vršilo zborovanje, pri katerem so govorili Kramar, Glombinski, Stanek. Klofač (dejansko se je tam po slavnostni akademiji vršila večerja!); dne 17. se je vršil kongres čeških jugoslovanskih in poljskih časnikarjev, v katerem so žur-nalisti prisegli, da bodo vse svoje moči posvetili boju za svobodo svojega naroda (tudi to je torej veleizdajstvo!). Konec prisege je bil zasežen (laž; konfiskacija se je izvršila le v Pragi, ne pa na Dunaju, ne v Zagrebu, ne v Gradcu in ne v Ljubljani!); vršil se je kongres slovanskih žen, katerega so se udeležile tudi Italijanke (strašno!), žene so se izrekle za mir, ki prinese samoodločbo, In so se zavezale, da se bodo ramo ob rami z možmi borile za svobodo (vele-izdajalke!); enako pregrešno se je obnašal shod slovanske mladine, ki je zahteval, da naj pride pomen slovanstva zopet do veljave in ki ni zadovoljen z ustanovitvijo enotne (nemške), tkzv. srednjeevropejske države. S tem je seznam veleizdajniških činov izčrpan in nemški listi so utemeljili svoje senzaci-jenalne naslove »Praška veleizdaja« itd. In to je glavno.
= Trezen nemško - nacijonalni glas o praških slavnostih. »Prager Tagblatt« piše o razpoloženju Čehov med slavnostjo: »Konec četrtega vojnega leta, v dobi gladovanja, ki jo ev-femistiško zovemo »prehranjevalno krizo«, je od svojih idealov obsedeni narod praznoval to slavnost s požrtvovalnostjo, ki je bila takisto občudovanja vredna, kakor je bila čudna. Vsi ti veliki in za Nemce presenetljivi dogodki — razpad Rusije, mirovni sklepi na vzhodni fronti, uspešna ofenziva na zaapdu — so brez sledu šli mimo tega naroda, niso mu mogli zlomiti hrbtišča, čehi niso videli, česar niso hoteli videti, videli so le, kar so videti hoteli. Njih volja jih je tirala preko razočaranj, njih samo za enim edinim ciljem, za ustanovitvijo lastnega kraljevstva stremeči cilj jih je prepojil tako do duše. da jim je nadomestil vsa dejstva. V vseh teh ljudeh je bilo vere, zaupanja, ki neudeleženega gledalca obenem presenetijo in pretre-seio. Daleč čez bregove so udarjali valovi navdušenja, ko so pomiloščeni veleizdajalci v Panteonu pred očmi policije govorili in smeli govoriti o visokih ciljih, ki stoje trdno in ki je njih dosega sigurna. Omotično razpoloženje ljudstva je vedno naraščalo in si je dajalo duška v pesmih in izjavah, ki jih ni najti na sporedu, predloženem vladi.« List pripoveduje jako značilno o smešnih c. kr. poizkusih, to razpoloženje in občutje šiloma izgnati iz čeških mas: »Drugo vprašanje pa je, ako se taki ljudski pokreti dajo zatreti s policijskimi odredbami, samo s policijskimi odredbami. Zgodovinska izkušnja zanikava to vprašanje in uči celo, da sila rodi odpor, napetje, ki vodi do silovitega izbruha, ki pokret brže jači nego ga zatira. Socijalistovski zakon na Nemškem ni uničil socijalne demokracije; stranka si je v tej svoji heroični dobi postavila temelje poznejšim uspehom. Ustavitev kakega lista, že sama na sebi v vseh slučajih zavržljl-va, pa baš v dobi predcenzure ni nič nesa srjfilg&P ukazno spriče-
valo za cenzuro, ki ni kos svoji na-« logi.«
= Mesto ustavljenih »Narodnih Listov« izhaja drug dnevnik »Narodne No-viny« enkrat na dan. Nemci zahtevajo, da vlada tudi tega zatre.
«= Afera škola Jegliča. Vest, da je dunajski nuncij proti ljubljanskemu knezoškofu radi njegovega jugoslovanskega mišljenja uvedel cerkveno pravno postopanje, je vzbudila v ententi mnogo pozornosti. Dvignil se je vihar ogorčenja proti nunciju, češ da zatira škofa, ki je zvest prizadevanjem svojih bratov in katerega hoče prisiliti na izdajstvo svojega naroda, nadalje pa tudi proti zadržanju sv. stolice, ki da ie dvoumna ter avstrofilskega mišljenja. Na Francoskem so šli še dalje in so že prerešetavali vzroke, ki da so napotili sv. stolico k zadržanju napram škoiu Jegliču Zato se je vatikan na podlagi vseh teh vesti obrnil brzojavno do nuncija za pojasnila o celi zadevi in na podlagi odgovora ie potem konstatiral »Oservatore«, da so vse vesti izmišljene. Tudi v angleškem parlamentu je vprašal poslanec Renald Mac Neil zunanjega ministra, ali mu je uradno znano, da je nuncij uvedel proti škoiu Jegliču preiskavo, ker je pospeševal zedi-njenje in emancipacijo jugoslovanskih narodov. Harris je na to odgovoril v imenu Balfourja. da se bode informiral. — Med tem je zopet došla vest »Slovenca«, da se je v Rimu potom lajika zatožilo škofa Jegliča. Cela zadeva je gotovo zelo zanimiva. Imamo v svoji sredi človeka, ki smo ga Že davno izobčili, o katerem pa tudi vsi prav dobro vemo, da mu je igrača priti v Švico, če treba, tam nastopati kot dunajski agent. O njegovih poskušenih spletka-rijah v Švici smo že dovolj poročali In menda ga ni otroka, ki bi zanj ne vedel! Ni nam ga torej posebej treba iskati.
= »Slovenska Katoliška Zveza.« Deželno predsedstvo je odobrilo ustanovitev društva »Slovenska Katoliška veza« s sedežem v Ljubljani.
= Koroški Nemci In nemčurji proti jugoslovanski državi. Na blnkoštni ponedeljek so imeti koroški Nemci In nemčurji zborovanje proti jugoslovanski državi, kateremu je predsedoval deželni glavar baron Aichelburg - Labia. Na zborovanju ie govoril tudi poslanec Do-bernig, ki je uvodoma razpravljal o razmerju Koroške napram cesarju in njegovi hiši ter so bila njegova izvajanja takega značaja, da je celo nemška cenzura smatrala za potrebno zatreti razširjanje nekaterih odstavkov iz njegovega govora. Govoreč o vladi, je izvajal, da se mora stari centralistični sistem preustrojiti, ter pravi, da se mora država osvoboditi slovanske premoči in da bodo Nemci, če se ustanovi »Nemška Avstrija«, kateri naj pripada tudi Koroško, potem zopet državi zvest element. Govornik kritizira nadalje delovanje centra! ter prehaja končno tudi na jugoslovansko vprašanje. Poslanec Dobernig trdi, da se je od 263 občin v deželi izreklo 236, med njimi 63 jezikovno mešanih občin proti raztrganju dežele in države in da je stopilo samo šest občin odkrito na stran jugoslovanske deklaracije, d očim se ostale občine nočejo (to se pravi: vsled nemških groženj, ne upajo — op. ur.) izraziti. Grozi, da se bodo Nemci na Koroškem že sami obranili jugoslovanske propagande, in lažnjivo trdi, da veČina koroških Slovencev noče ničesar vedeti o jugoslovanski državi. Slovenci na Koroškem so z Nemci silno zadovoljni in se čutijo njih brate! Žal pa stoji na čelu gibanja za raztrganje Koroške slovenska duhovščina. Tudi Dobernig priznava, da se bo ustanovila jugoslovanska država in da bodo voditelji te države Hrvati. Nikdar pa se ne sme zgoditi, da bi se priklopili tej državi deli avstrijskih pokrajin med Dravo in Jadranskim morjem, in nikdar ne sme izginiti Trst v jugoslovanskih valovih. Zborovalci so sklenili na to resolucijo, ki zahteva neomajno vztrajanje pri enotnosti in nedeljivosti dežele, češ, da je to volja velikega dela koroškega ljudstva. Resolucija govori med drugim tudi o stoletnem iskrenem in prisrčnem prijateljstvu med koroškimi Nemci in Slovenci. Nadalje zahteva resolucija tudi vzdržanje intimnega zavezništva z Nemčijo. Končno je deželni glavar sporočil, da ima od ministrskega predsednika zagotovilo, da vlada ne misli na delitev Koroške. Da Nemci slave to dosti klaverno prireditev, kateri manjka vsako razumevanje zgodovinskega razvaja, je samo ob sebi umevno. Jugoslovanske države, kateri bodo morali pripadati Slovenci, Hrvati in Srbi, seveda tudi koroška rezolucija in izjava Aichelburg-S^idler ne bo preprečila.
= Avdijenca volksratovcev se vrši 25. t. in. ob 11. dopoldne v Badnu. V Ornigovi deputaciji se nahajajo vse re-negatske in vsenemške korifeje Spodnje Štajerske, katerim se pridružijo tudi Kočevarji, ljubljanski kazinoti in tržaški pangermani. Družba bo štela, ka-kakor zatrjujejo nemški listi, okrog sto oseb. Gospod Seidler torej korajžno naprej izigrava vladarjevo osebo v narodnostnem boju.
= Podrobnosti o volaškl zvezi med monarhijo in Nemčijo. Z Dunaja poročajo: Vse, kar se je na vojaškem polju v vojni ustvarilo novega, je prišlo prav na enak način obema armadama, vse, česar se je bilo pri tem priučiti, sta se priučili obe jedna od druge. *Tako tudi najmočnejše pomešanje avstro-ogrskih in nemških oddelkov ni moglo niti najmanj motiti enotnosti bojnega delovanja, čete in voditelji se poznajo med seboj podrobno. Ker so se stvari tako razvijale, je bilo mogoče vzdržati nam zmago proti tako številnim sovražni kom. Ako ie na kakem frontnem de! bilo potreba ojačenja, se ni vprašal; kateri armadi pripada baš na razpolag smisel čemi      av^io-g^rsta bouiU-
114. Itev.
»SLOVENSKI NAROD-, ane 22. maja 1918.
Stran 3
stva so dobila nemške čete, nemški vojskovodje so dobili avstro-ogrske divizije. Skupna obramba, kateri edini velja zveza centralnih držav, zahteva nujno, da se obvaruje enotnost armad v vseh zahtevah, prihajajočih za vojno vodstvo v poštev. Treba je tudi nekakega zbližanja v organizaciji in v opremi. Zveza bo slonela skoz in skoz na umetnosti in na načelu polne paritete, tako da obojestranske suverenske pravice ne bodo nič prizadete. Gre bistveno izključno le za ono polje vojaške eksekutive, ki je po avstrijskem kakor tudi po ogrskem zakonu ustavno pridržano vladarskim pravicam cesarja in kralja kot najvišjega poveljnika. Iz Be-rolina poročajo, da se nova vojaška zvezna pogodba ne sprejme v avstro-ogrsko ustavo, ker se to ne da izvesti. Vsled tega odpade tudi sprejetje v nemško ustavo.
= Danilo Dimović, kandidat hrvatsko - srbske koalicije. Naknadne volitve v hrvatskem volilnem okraju Srbu, osirotelem vsled smrti posl. Krajino-viča, se bodo vršile 10. junija. S strani hrvatsko-srbske koalicije bo kandidiral Danilo Di m o v i ć, vodja bosenskih Srbov, ki se je prese-il v Zagreb.
= Slavnostna gleda!i£!:a predstava češkega jubileja v Osjeku prepovedana!
Iz Osjeka poročajo, da je policija prepovedala povodom 501etnice praškega Narodnega divadla nameravano slavnostno predstavo Smetanove »Prodane neveste«. Slavnostni govor bi bil imel češki socialnodemokratični zastopnik Aust.
= Pismo princa   Siksta. Haag. 18. maja. Pri zadnji seji zbornice komisije za, zunanje zadeve je bilo pri preiskavi   zadeve   Czernin - Clemenceau navzočnih 31 poslancev. Pri glasovanju ali je obstajala možnost resnih mirovnih razgovorov z Avstro - Ogrsko, ie 14 poslancev vprašanje zanikalo, potrdilo pa 11. šestero poslancev ni glasovalo. Sklep, po katerem torej v cesarskem pismu ni bilo podlage za mirovna   razgovarjanja, je bil sprejet samo z majhno večino. — London, 17. m.ija. Na zadevno vprašanje ie odsrovoril B a 1 f o-u r v angleški poslanski   zbornici, da angleška vlada ni nikdar pričela kakih pogajanj, da pa tudi ni nikoli odklonila razgovarjani. ako se ie od kake druge strani stavil tak nredlog.   Seveda bo vlada ravnala vselej sporazumno s svojimi zavezniki. Pismo cesarja Karla ie bilo privatno pismo njegovemu sorodniku, ki ga ie ta pod najstrožjo molčečnostjo   izročil  predsedniku francoske republike in  francoskemu ministrskemu predsedniku brez odobrila,  da se sporoči to pismo našemu premierju in našemu kralju in brez dovoljenja, da za vsebino zve naš parlament.   Seveda o tei zadevi ameriška   vlada takrat ni bila informirana, česar pa ni smatrati za nezaupanje   proti   ameriški vladi. Pred W i I s o n o m nimamo skrivnosti. Glede stockholmske konference sem še vedno mnenja, da bi ne bila vedla do miru. Na nadaljnje vprašanje, ako so se podajanja prekinila, znabiti zato. ker ie Francoska baje zahtevala ne današnjo, nego dosti obsežnejšo Al-zacijo-Loreno. kakršna ie bila s pripadajočimi deželami   vred leta   1790. in 1840. ie odgovoril Balfour, da ne gre za to večjo Alzaeijo - Loreno kot vojni cilj aliirancev. Znabiti ne   zvemo nikoli, kateri nagibi so vodili grofa Czernina. cesarja Karla in nemškega cesarja. Zdi se mi. da smem smatrati, da je bil to del mirovne ofenzive, s katero je ena strank spodbudila mirovne predloge ne z namenom, da stremi po mira, nego z željo, da razloči svoje nasprotnike. Kakor ie Clemenceau prav razložil, ie šla stvar za to, da nai francoska doni   Alzacijo - Loreno, Italija   na nič. Ker smo imeli opravka s takimi ciniki, •kakor so centralne države, je bilo treba protinapada in ta protinapad, ki ga je izvršil Clemenceau. ie bil kaj uspešen. Zdi se mi. ie nadaljeval Balfour, niso nikdar delale v interesu   miru. nego vselej zato. da ločijo aliirance. To vprašanje je preiskovala komisija francoske zbornice in se uverila. da pismo cesarja Karla ni tvorilo zadostne in zadovoljive podlage za Časten mir. Nihče ne more imeti nujneise želje privesti vojno do Častnega konca, nego angleška vlada.
=  Ententna   pogodba  z Italijo.
Rotterdam. 18. maja. Londonski poročevalec »Manchesier Quardiana« poroča, da je bila preklicana talna pogodba. z Italijo in da je bila sklenjena med en-tento in Italijo porx>rrK>ma nova pogodba.
= Italijanski parlament bo sklican najbrže dne 12. junija. Pečal se bo v glavnem z zakonskim načrtom za podaljšanje budgetnega provizorija, ki poteče 30. junija. Ker je odstoofl tudi državni podtajnik municijskega ministrstva, je imenovan na njegovo mesto poslanec Cesare Nava, član klerikalne stranke.
= Nemčija Ie bila pripravljena odstopiti del Lotaringije? Iz Berolina poročajo uradno: »Neuddeutsche Allg. Ztg.« piše: Nemški listi so prinesli brzojavko »Az Esta«. ki pravi, da je dokazano, da je bila nemška vlada za časa kanclerstva Betbmann-ffolhvega pripravljena odstopiti majhen del Lotarin-gije. List je v zmoti. Tudi za tak majhen odstop nemška vlada ni bila in ne bo nikdar pripravljena.
= Marmanska železnica. Stocte-holm, 20. maja. (Kor. urad.) Glasom poročil stockholmskih listov je sporočila Anglija finski vladi, da bi smatrala kot prelom nevtralnosti, če bi Finska , storila kak korak proti murmanski železnici. Enakega mnenja sta tudi Francoska in Amerika.
= Bivši car. Petrograd, 21. maja. (Kor. urad.) Iz Moskve poročajo: Pod predsedstvom Grilenka je bila postavljena boljševiška komisija kot sodišče nad bivšim carjem, ki je bil obtožen poskušenega državnega prevrata za Iz-premembo volilnih zakonov za dumo, ne postavne porabe javnih denarjev In
strelcev je bila poslana v Tobolsk, da pripelje bivšega carja v Moskvo.
= Angleži v Perziji. B e r o 1 i n, 21.
maja. Iz Rotterdama poročajo, da se po odhodu Rusov z Perzije tam razširjajo Angleži. Angleške oblasti so poslale v nekdaj rusko interesno siero mnogo vojaštva ter razvijajo obsežno propagando za priznanje angleške suverenosti.
= Ekspanzivna stremljenja Nemčije proti Indiji. Angleški dopisnik >Cor-riere della Serra« izvaja, da se vedno jasneise kažejo ekspanzivna stremljenja Nemčije proti Indiji. Nemške in turške čete so pripravljene, da vderejo v Perziio. Neračiia hoče baje emira v Afganistanu nahujskati proti Angliji. >Manchester Guardian«: svetuje Angliji, nai se pravočasno zavaruje proti vsem takim namenom Nemčije. Anglija naj konča vojno v Palestini in Mezopotamiji in nai si preskrbi aimpatije Perzije.
= Kitajsko - japonski dosrovor proti Nemčiji. ' \ Washingtona: Zunanji urad poroča, ie sprejel uradno potrdilo o dogov- međ Kitajsko in Japonsko glede varstva miru na daljnem vzhodu napram nemškim ekspanzivnim stremljenjem.
— Baltourjeve izjave. Iz Kopen-hagna: r>\ationaltidende< piše k Balfour jevim izjavam: Vedelo se ie že, da se je Italija krepko upirala mirovnim pogajanjem, katere je hotel cesar Kari spomladi pričeti. Mislimo, da ta dunajski poskus ni bil povsem odkritosrčen. Poročila o nasprotstvu med Llovd Ge-orgom in Poineare - Ribotom pa so čisto nova. Balfourjeva sporočila so ostro osvetila diktaturo, katero vodi Llovd George, Za Balfomia kot zunanjega ministra gotovo ni bilo prijetno, da je moral priznati, da o važnem zunanjepolitičnem vprašanju ničesar ni vedel.
— Aretacije na Irskem. Rotterdam, 21. maja. Dosedaj je bilo aretiranih na Irskem 140 oseb, med njimi vsi člani izvršilnega odbora Sinfinov in štiri poslanci te organizacije, ki niso hoteli vstopiti v angleški parlament. Med aretiranimi je tudi neki vplivni Irec, ki je unel pri sebi dokumente, iz katerih izhaja, da so imeli Sinfini naročeno orožje in municijo. Dognalo se je. da je bilo na Irskem v zadnjem času izpreme-njenih mnogo privatnih hiš v skladišča za orožje. Velike množine eksplozivnih snovi je bilo izginilo iz državnih skladišč in pri belem dnevu so vozili puške in municijo iz državnih zalog. Govorniki so bili nastopali po vseh krajih Irske s prorokovanjem, da bodo zavezniške armade uničene in da bo iz razvalin Anglije vzrasla neodvisna Irska. — Angleška vlada zatrjuje, da je dobila iz Amerike dokaze za zaroto Sinfinov v zvezi z Nemčijo. Poleg tega je baje dokazano, da kroži že nekaj mesecev angleški denar srebrnega kova iz leta 1S71.. ki ga je Francoska izročila kot vojno odškodnino Nemčiji in je bil dosedaj shranjen od nemške vlade. Nemčija razširja vstajo na Irski, da bi mogla vporabiti otok kot oporišče za svoje podmorske čelne.
= Masarvk v Ameriki. Glasom poročil iz .Amsterdama je dospel profesor Masarvk v Chikago ter namerava pričeti med v Ameriki živečimi Čehi propagando ter ustanoviti novo češko-slo-vaško brigado. Ameriška vlada bo podpirala Masarykovo delovanje.
= WiIsonov spor s senatom. Rotterdam. 18. maja. (Kor. urad.) »Mor-ningpost* poroča iz VVashington?, da je predsednik V/ilson poveril svojemu bivšemu protikandidatu pri volitvah za predsedniško mesto Hugbesu preiskavo v zadevi obdolžitve uprave letalstva, da se je izkazala za nezmožno. Hughes naj konstatira, ali je res, da se je raz-metal, oziroma ukradel znesek 740 milijonov dolarjev, ki je bil določen za zgradbo letal. Med tem je senatna komisija za vojne zadeve sklenila uvesti neodvisno preiskavo. Vsled tega koraka je prišlo do napetosti med predsed-kom in senatom.
— Amerika proti Nemcem. Iz Amsterdama: Kakor poroča neki tukajšnji list, naznania >Times< iz Washincrtona, da se ameriška vlada peča z odredbami, ki naj pobijejo nemško propagando v Južni Ameriki. Nemški vpliv v finančnem, trgovskem in političnem oziru ie zlasti močan v Chile in Venezueli. Ze-dinjene države so baje že dosegle to, da so bili nemški trgovski nameščenci odpuščeni in oficirji povišani s pogojem, da bodo poročili ameriška dekleta in ne nemškega >importiranega blaga*. Iz Filadelfiie: Bivši predsednik Taft ie imel pri otvoritvi kongresa Tig^ za iz-siljenje miru govor, v katerem ie izvajal, da ie mir z nepremagano Nemčijo nemogoč,
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru. 19. maja.
Eden. ki se nam ponuja. Na >Volkstagu< 12. t. m. se ie oglasil tudi mož posebnega slovesa. vpokojeni orožniški podpolkovnik Kramer plem. Drauberg. Je to prav čuden gospod in zdi se nam. da se nam za kedaj pozneje posebno ponuja. Leta 1914. je bil med tistimi, ki so iz Maribora ven vodili akcijo proti nam Slovencem. Bil je menda glavna oseba onega >odbora<, ki je obdajal zlasti mariborske Slovence z verigo vohunov, ki so imeli nalogo, slediti vsakemu izmed nas, ga nadzorovati s kom je govoril, kam ie Sel. kai je počel. Kramer pl. Drauberg je hodil cele dneve po ulicah in cestah; ali je kontroliral, ali pa se divil nad vedno znova dohajajočimi. po orožnikih gnanimi slovenskimi žrtvami. In po večerih mu je drugo val Norbert Jahn in neki renegatski koncipijent. Ce ie ta trojica zagledala mariborskega Slovenca, ki slučajno ni bil v zopor vtaknjen prve dni — drugi dan so mu gotovo naprtili hišno preiskavo potom mestne policije, ali pa so ga aretirali. Potem so prišli Rusi v Karpate in na Ogrsko in prišel je nesrečni predbožični umik iz Srbije. Gospod Kramer pl. Drauberg je pričel pohajati ista kavarne, kamor so hodili
njem lzpremenilo: parkrat se je celo skušal približati Slovencem. Predstavil
se je kar na lepem, ker pa je bil odziv
hladen, je ostalo pri tem poskusu. Potem so prišle Gorlice in cela vrsta drugih pojavov in gospod je napravil svojo drugo metamorfozo: zopet ie hodil samozavestneiše in danes — zopet bruha ogenj in žveplo. Gospod podpolkovnik v p. Kramer pl. Drauberg je torej interesanten. Morda doživimo še, da vidimo na njem tretjo metamorfozo.
Grof Clarv — markira. Na volkstaški tribuni, oziroma na balkonu magistrata, je sedela pri mizi nemških poročevalcev neka gospodična. Splošno mnenje je bilo, da tudi ona poroča za kak list Kasneie pa se ie zvedelo, da je uradnica c. kr. n-mestniskega pre-zidija v Gradcu. Dekle je vos čas neumorno sledilo vsem govornikom jn tudi demonstracijskemu obhodu. Vladni zastopnik ie bil namestmški komisar gospod Širna - Gall, Ni me- fta ima torej izčrpnih poročil o >Votk ur: saj si je tudi g. Sima - Gall m i dno beležil. Radovedni torej smemo biti, kaj in kakšne bodo posledice tega v-enemškega opoludne. Mnocro kljub vsemu ne pričakujemo. Grof Clarv ie pač vedel, da bode na stotine slovenskih očes in ušes na mestu. Zdi se nam, da si ie dovolil navadno komedijo, da bi .iam peska v oči natresel in da je pri ^ vsem le po svoji nemškobirokraticni maniri ^ — markiral. Čudno bi bilo, če bi ^e svojim vsenomškim prijateljem zameriti hotel in upal!
Dr. Oroslova moka. Ko se ie nas bodoči župan dr. Oskar Orosel poročil, so se ga spomnili nieirovi številni prijatelji in mu poslali raznih poročnih darov. Med drugimi ie bil tudi mariborski veleparomlinar Scherbaum, ki mu poslal vrečo najfinejše bele moke. Hlapec pa, ki ie vrečo nf»sel. io je odložil pri nepravih vratih. Stranka ie bila radovedna in odprli so vrečo. Prišel je tudi neki železničar in ko ie zvedel zakaj gre. je pričel glasno zabavljati. Sunder ic končno vendar nekoga od Oroslovih ljudi privabil, ki io vrečo spravil na varno, železničar pa jo je ubral k Scherbaumu in ran zagrozil, da ga takoj naznani, češ. tu ie Še na debelo najfinejše moke. mi pa stradamo. Scherbaum, ki itak nima premir-ne vesti, se ie groženj vstrašil in — dal rudi železničarju vrečo moke. Ne bilo bi napačno, zvedeti za ime dotičnega železničarja. Kakor videti, obdaja našega bodočega župana vedno večji krog interesantnih epizod.
Slovenska zavednost. £e januarja smo omenili, da neki slovenski krogi, stanujoči skoro brez izjeme na Stolnem trgu. podpirajo tednik >Unter-steirisehe Volkszeitungc. Ta listič sicer nekaj pika po aprovizacijskem odboru, toda — to je rudi prav vse. Kdar treba pokazati nemškonacijonalno žilo, takrat trobi ta listič, kot >Marburger Zeitung«. kar se je n. pr. zgodilo tudi ob priliki zadnjega >Volkstaga<. Če zvemo, da se podpor od slovenske strani ni vstavilo, in to v najkrajšem času, bodemo brez pardona povedali, kdo so tisti >Slovencic. Doslednosti, gospoda, tudi pri najmanjšem!
Od notarijata. Notarsko mesto poumrlem c. kr. notariu Ha.su le dobil notar v pokoju dr. Hermanu Wiestha-ler. Wiesthaler je bil nredtem v Slovenski Bistrici, a že skoro leto in dan živel tu v pokoju. Vviestbaler je že zelo star. Imel je mnogo mlajših tekmecev, seveda tudi Nemcev. Niegovo imenovanje vzbuja muogo prahu in zabavljanja. Pravijo, da so mu nekateri prijatelji ušesa prav pošteno natrobili, češ, da mlajšim kruh odjeda.
Mi n rMA Sel
Odlikovanje. Davčni ofieiial Anton Vodopivec tržaškega finančnega ravnateljstva je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje.
Goriško okrajno učiteljsko društvo je imelo v Ajdovščini zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Govoril so o svojem naravnost obupnem položaju, ker naletava na gluha ušesa, kamorkoli se obrne s svojimi opravičenimi zahtevami. Tako ie glede državne podpore, tako glede draginjske dokla-de. Obljube, priznanje, ukaz. da se zadeva ima tnkoi rešiti, alt rešitve ni od nikoder, Učiteljstvo strada. Neki učitelj je ponujal vso svojo plačo za mesec marec za nekaj kilogramov turšice. Izvajali so, da edino sredstvo, ki bi jih rešilo, je podržavljenje ljudske šole. češ. vse skimai nai vzame vlada v roke. ker revščina izčrpane goriške dežele bo trajala še desetletja, učiteljstvo pa ne sme lakote umreti. Plače so naravnost škandalozno beraške. (TJči-teljstvu se mora pomagati na vsak način. Sveta dolžnost poslancev in deželnega, odbora ie. da se stori vse potrebno, da se življenjske razmere učiteli-stva urede po človeško. Ako bi pa vlada vse skupaj vroke vzela, bi hotela smatrati to za pridohitev v svojem obnovlievalnem stremljenju na Goriškem.) Učitelj Mrmolja je precej energično zahteval nai gredo v pokoj vsi oni učitelji, ki rlužbujejo že 40 let.
Goriške pošte. Z dn^m 1. junija t. L se zopet odprejo poštni uradi A v č e, R o č i n i pri Kanalu in Srpenica za pisemsko pošto, vštevši službeno in zasebno rekom and aci jo ter za promet z vrednostnimi pismi in za denarni (poŠt-nonakaznični in poštnohranilnični) promet. Z istim dnem ee razširi službeni delokrog poštnih uradov Ajello. Bre-
Snj. Brazzano. Campolongo, Chiopris, obrovo v Brdih. Doleule, Kobarid, Komen, Kozana, Livek. Mariano. Me-dea, Nabrežina 1, Perteole. Kojsko, Ro-bič, Fomans. šempas, Strassoido. Tolmin. Villesse in Visco na promet z vrednostnimi pismi in službeni delokrog poštnega urada Trnovo pri Gorici na promet z vrednostnimi pismi in na denarni (poštnonakaznični in poštnohranilnični) promet.
Italijanski nčiliscni tecaii in konvikt v Krom eri žo na Moravskem. Ti tečaji s konviktom ostanejo v Kromeri-žu tudi za prihodnje šolske leto. Vpisovanje se bo vršilo prvi teden meseca septembra.
V Sežani je umrla gospa A m f o -v a, glavarica spoštovane narodne dru-zjna. Zpani dogodki zadetkom vojne so f
jo hudo zadeli Žalujoči rodbini naše sožalje.
Na Romunskem ie umrl po dolgi bolezni g. Mihael P i s č a n c, mirodil-ničar na Opčinah pri Trstu.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro bo imelo 23. t. m. v Borštu svoj redni občni zbor.
Zahteve furlanskih učiteljev. Furlanski učitelji so imeli v iludi zborovanje, na katerem so se bavili s svojimi bornimi dohodki in zahtevali odpomoči. Poročevalec Stanta je poudarjal, da učitelj zasluži največ 200 K na me^ec, s čimer pa se v današnjih razmerah na noben način ne da živeti. Ponovil je. da 200 K zaslužka imajo in po 37 letih dosežejo komaj 2600 K, to je toliko, kolikor ima učitelj v Trstu, ko nastopi službo. Sprejeli so resolucijo, ki izjavlja, da sedanji goriški deželni zakon ie povsem nezadosten in njihovi živ-ljenski pogoji so taki. da jim ni mogoče vzdržati napram ogromni draginji; zahtevajo popolno izednačenie z državnimi učitelji glede plače in doklad. Na slovensko učiteljstvo na Goriškem so poslali gorak apel na skupno delovanje v dosego zboljšanja materijalnega stanja goriško - gradiščanskega učitelj-stva.
Demonstracije za kruh in mir v Pirana in v Izoli v Istri. Proti koncu meseca januarja so lačne ženske v Piranu večkrat demontrirale kličoč >dol z vojno, kruha hočemo in mire Oblasti so končno odredile, da mora prebivalstvo v Piranu vsak dan ob 7. zvečer biti že doma in da se hiše ne smejo odpreti pred G. in pol zjutraj. Katarina Contento in Lina lfaraspin sta bili na dan razglasa izven Pirana in ko sta se zvečer vrnili so iu vojaki aretirali, ker sta bili čez predpisano uro na ulici. Morali sta tudi pred kazensko sodnijo v Trst. ki pa ju je oorostila obtožbe. Marija Benvenutti iz Izole ie bila obtožena hujskanja ker ie pri demonstracijah nekaj kričala proti vojni in zahtevala kruha za svojih 8 otrok. Predsednik sodniie ji je priporočil, da naj v bodoče ne kriči na nikogar, kajti lačni smo vsi, ali treba molčati in potrpežljivo prenašati lakoto. Obtožbe je bila oproščena.
V Dubrovniku v Dalmaciji ie zgorela električna centrala. Škode ie 3^' milijone kron.
Kdo ve kai. Josip Andrej Komac iz Cezsoče na Bovškem 1e služil pri 17. r^ku, 8. stotnija. Zadnjič je pisal iz Galicije meseca novembra 1914. Od takrat dalie ni nobenega glasu več o njem. Ako bi kdo vračajočih se iz Rusije kal vedel o njem. nai sporoči na naslov: Ana Komae, Volfsberg 197 na Koroškem.
Begunci ki ste stanovali v občini Sodražici, naznanite svoje sedanje naslove potom dopisnice, da se Vam pošlje nakazana begunska podpora. — Anton Lovrenčič, župan.
Dnevne vesti.
— Dvaisetletnieo svojega višjega pastirovanja slavi danes ljubljanski knezoškof    dr.    Anton Bonaventura
Jeglič. Knezoškof Jeglič spada med one cerkvene kneze, ki \\h politiki označujejo kot bojevite. V zadnjih 20. letih je vojeval mnogo hudih in ostrih bojev z naprednim slovenstvom. O teh bojih bodo razpravljali kulturni in politični zgodovinarji, danes, ko ves narod brez razlike strank gori le za eno idejo, se nočemo spominjati časov bratomornega spora. Reči pa smemo eno: kakor smo slovensko napredno stvar branili vedno čistega srca in poštene misli, tako smo se naučili v knezoškof u driu Jegliču spoštovati moža odkritega, poštenega znača-j a , moža ki io storil vedno to, kar mu je velevalo notrdnje prepriča-n j e. Ta mož se je v usodnem trenutku zi naš narod postavil z občudovanja vrednim pogumom v prve vrste bojevnikov za narodno stvar in vztraja navzlic vsemu pritisku, navzlic nalgršim napadom in intrigam na mestu, kamor ga je klical notranji srlas narodnega srca, ga postavilo prepričanje, da ie spas našega naroda le v Jueoslaviii. Tako je postal knezoškof dr. Jeglič eden izmed najzaslužnejših jugoslovanskih mož in ves narno" brez raalike prepričanja spoštuje in ljubi v njem svojega velikega rodoljuba. Ob dvajsetletnici višjega pastirovanja se spominjamo velikih narodnih zaslug ljubljanskega knezoškofa in iskrene so čestitke, ki jih napredno slovenstvo in jugoslovanstvo izreka najpopularnejšemu cerkvenemu knezu slovanske ea juga. Ad mul t os annos!
— Vojno odlikovanje. Feldmaršal-lajtnant Josip Tom še pl. Savskidol je odlikovan s komturnim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo.
— Z vojnim križem 4. razreda za civilne zasluge odlikovani prožni mojster iužne železnice v Ljubljani se imenuje Ivan G r e g o r I č in ne Gregorc, kakor je bilo včeraj pomotoma natisnjeno.
— Odpustitev dveh najstarejših črnovoiniških letnikov. Kakor se poroča z Dunaja, izide te dni odlok za odpustitev obeh najstarejših črnovojni-ških letnikov in stopi takoj v veljavo.
— Vojaški dopusti za kmetovalce. Kmetovalci bodo dobili v kar največ mogoče velikem številu voiaški dopust za žetev. Radi tega bo dobilo moštvo, ki ne pripada kmetovalskemu poklicu, dopuste odslei do 15. julija, po tem Času pa kmetovilci.
— Iz ruskega vjetništva se je vrnil Ivan Podlipnlk. Nahaja se v Kovin.
— Srčne pozdrave pošiljajo vsem Slovencem in Slovenkam, podčastniki Nj. V. L. Adrije. Viktor Kušar. Vič pri Ljubljani; Denžič Anton,   Brežice ob
avi; Lunsnia Julček. Šiška: Groznik tanko, Hrastnik; Peskar Fran, Šmartno pri Litiji; Pečar Ivan, Kranjska gora.
— Pozdrave z italijanskega bojišča pošiljajo vsem zavednim Slovenkam in Slovencem: Štefan Vidic. Pragar Iv., Žgur Joško, Bate Ivan, Zupančič Fran, Strnad Milan, Babnik Jožef, desetnik Žužek. Vsi si želimo svidenja v svobodni Jugoslaviji. — Nadalie pošiljajo pozdrave: Franc Pur g. Jakob Sirovnik, Janez Sirovnik, Miha Ražman, korpo-ral Jožef Klethofer, Franc Turk, vsi iz
— Prisrčne pozdrave pošiljajo ter srečne in vesele binkoštne praznike voščijo in želijo slovenski fantje 7. lovskega bataljona vsem rodoljubom slo* venskega naroda, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lovci: Jakob Repanšek. ščurk Rafael Andolisek F*, Mejač Jakob, Stanifi Franc in drugi.
— »Napredno politično in iaobra* že valno društvo za kolizeiski okraj v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26, t in. točno ob 10. uri dopoldne v gostilni pri >Novem svetne svoj redni občni zbor. Dnevni red običajni f S oairom na ustanovitev >Jugoslovanske damo« kretske strake< prosimo somišljenika iz koliz' i-kega okraja, da se občnega zbora zanesljivo udeleže!
— Ugotovitev posetvenih plosk za :no 1918.   Kranjska  deželna vlada
razglaša: Ker je treba napraviti gospo« darski načrt za prehrano prebivalstva, poizvedeti se mora tudi letos posetvene ploskve Natančna poizvedba se tiče tudi posestnikov samih, ker bi z^mogla nezanesljiva poizvedba posetvenih ploskev povzročiti, da bi zadeli posestnike trdi in nepravični predpisi in da jim za lastno prehrano ne bi ostalo toliko, kolikor potrebujejo. Poizvedba vršila se bode za vsakega poljedelca posebej, ter se bode raztezala na vse kulturne vrste in na vse pridelke posameznih poljedelcev (lastnikov, najemnikov, užitkarjev). Ta poizvedba je postavno utemeljena v § 14. naredbo celokupnega ministrstva z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235. Poizvedbe bodo izvršile po posameznih katastralnih občinah posebne >poiz vedo valne komisije za nosetvene ploskve«, katerim so prideljeni zapriseženi poizvedovalni komisarji. S poslovanjem prično poizvedovalne komisije v prvih dneh meseca junija t. 1. Poljedelce =e v niih lastno korist pozivlje, da se jiglase takrat, ko bodo obveščeni s posebnimi razglasi ali pozivi pri poizvedovalni komi-iii ter nodado glede letošnje posetve potrebne podatke. Poljedelce, ki no z sto predpisu, gori omenjenega paragrafa glede dolžnosti napovedi, kaznovati se sme po § 34. omenjene ministrske naredbe z globami do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, če so na obtežilne okoliščine z globami 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
— Obligacije 8. vojnega posojila se bodo sprejemale namesto gotovega denarja pri prodaji vojaškega blaga pri demobilizaciji. Pri demobilizaciji t. j. po končani vojni prodajali bodeta obe državi monarhije ono blago vojne uprave, katerega se ne bode več potrebovalo za vojne namene. Prodajala se bode med drugimi: tovorna, vprežna In domača živina vozila vseh vrst, kakor vozovi, sani, kola. čolni, kolesa, avtomobili, materijal za vojne železnice c lokomotivami in vozovi, vprežna in 1ežj na oprava, poljedelski stroji, in tako orodje in posode, industrijami stroji* žage pumpe, žrjavi. hišna in kuhinjska posođa. sukno, ogrinjala, šotori, tkanino, vrvi, jermenovje. pasovi, les. kovi-* ne, žice. pločevina, živila in sirovina vsake vrste. To so reči. katere bode širši krog ljudstva posebno poljedelstvo nujno potrebovalo in katerih takoj po sklepu mira po dragem potu ali sploh ne bode mogoče dobiti ali pa \& za drag denar. C. kr. finančno ministrstvo le objavilo, da se bodo pri prodaji in licitaciji takih reči. ki se bodo vršile ^o končani vojni v Avstriji sprejemale obligacije 8. vojnega posojila in sicer ne samo zadolžnice ampak tudi državne zakladnice namesto gotovega denarja v plačilo. Zaračunala se bode cena, po kateri se je vojno posojilo podpisalo in se bode pri tem posebno oziralo na one, ki bodo z obligacijami 8. vojnega posojila plačali.
— IijndskoSolske vesti. Kristina Pintaršič je nameščena za suplen-tinjo v VodVab. Julija Baran za pro-vizorlino učiteljico v Kostanjevici.
— Najdene izstrelke treba tako i naznaniti pri orožniŠkih postajah. Ker se množijo nesreče z Izstrelki, opozarja vojna uprava znova prebivalstvo, da ie opustiti vsako prijemanje municije in municiiskih delov, katerih neškodljivosti ni ugotovil strokovni orrran. in da se ima o vsaki najdeni municiji takoj obvestiti orožništvo.
Umrla ie v soboto v Novi vasi pri Zireh na Gorenjskem gospa Terezija Kopač rojena Gantnr v starosti 55 let. Pogreb ie bil včeraj. Nai počiva v miru! Preostalim naše požalie!
Lov krajevnih ob*in Naklo. Vele-sovo se bode dne 18. junija 1918 ob 10. oziroma 11. uri dopoldne pri c. kr. okrainem glavarstvu v Kranju, soba št. 6 oddal potom javno dražbe v znkun za čas od 1. julija 1918 do 30. junija 1938. Zakupni in dražbeni oogoii zamore-jo vpogledati pri c. kr. okrajnem gla-* varstvu med navadnimi uradnimi urami.
Prošnja. Dotični s. Ga&rfoi ki je zjutraj 18. maja na postoji Trnovo Bistrice izročil pozdrave iz ruskega vi*r-ništva od Aleksandra Ličana, se prosi nai javi svoj naslov. Pavlini Ličan, II. Bistrica 115.
Iz Maribora nam poročajo: Učiteljstvo schulwereinskih šol ie sicer od nekdaj uganjalo svoje politične spletke, kar pa se nam sedai poroča Iz raznih krajev dežele, presega pač vse meje. Ti ljudje, dobro plačani in podprti z mastnimi draginj^kimi dOkladami. prostimi stanovanji in drueimi nerodnostmi, se ie popreje za šolo in uk nikdar dosti niso brigali, v novejšem času pa sploh ne delajo drugesra kot. da letajo okoli po deželi, tudi v na*i posredni okolici v Karčovini - Leitersbergu se to dogaja, in ščuvajo liudi nroti slovenski narodni politiki. Posebno ubogi so viničarji, ki so pri nemških gospodarjih (ker si sami oomagati ne znajo) in starši tistih otrok, ki vživaio dobroto opoldanske hrane v šolarki kuhinji. Tu se grozi z odpustom iz službe (!), tam baje celo z odtegnitvijo brane Zakaj vse to? Ker sta Kar5ovina. - Lei-tersberg nam pod nosom in ker in ravno radi tega ne vidimo, kakor niti ne vemo, kaj vse se tu nam nod nosom godi. Seveda, potem se ravno ni čuditi, če mladina čisto slovenskih, često celo zaveanjh staršev, gre v narodno nogubo. Saj pri takih razmerah morajo celo starši sčasoma otopeti. A še mnogo hujše kot tnkai je po ostalem Slovenskem Štaierju. koder so <.bulveveinske šole. Tu je postalo učiteljstvo čisto navadno vsenemško agitator^tvo, ki se obuaja v pravem pomenu beseda ko|
Stran 4.
.SLOVKiNSKl NAKOU-, one 2J. maja IVlb.
Il4. štev
>politično nacijonalne hijene«, kakor se nam izraža neki dopisnik. Vse to s« je poostrilo, od kar ie dovolila vlada, da si ie pokrajinska zveza schulverein-skih podružnic na Slovenskem Štajerju izpremenila pravila tako, da sme glasom te izpremembe osobie vsake schulvereinske šole se baviti tudi z >nationale Abwehrpolitik«. Ta izpre-memba pravil datira od nričetka letošnjega maraa. Če bi se kie učiteljstvo Ifakšne C. M. šole le količkaj tako politično izpostavljalo kot se na schulve-reinskih šolah vsaka suplentinja, bi šolo zaprli. Vsemu temu treba posvetiti več pozornosti. — Zadnji dež je napravil mnogo škode. Traial je predolgo. Ponekodi so polja in njive skoro popolnoma pod vodo. drugodi je žito liudo poleglo; le ajda in roso sta dobro prestala. Od 17. t. m. dalje se ie sicer nekoliko z vedrilo, vendar na stalno izpremembo še ne kaže. Pesnica in Dravinja ste na mnogih krajih preplavili breeov^. Iz raznih krajev tudi poročajo, da ie hudo divjala toča in večino dobro kažoee letine čisto uničila: blagoslova, mokrote, ie torej bilo to not mnogo preveč in danes si želi kmetovalec in vinogradnik: solnca in nekoliko sape, da se zopet povsone poleglo žito in vsahno vode. — Tudi letos se vrši popisovanje zemljišč, kot se ie lani. Način je sicer bistveno nekoliko drugačen, na zato tudi nič boljši od I lanskega. Popisuje na podlagi parcel- j nih zapisnikov, o katerih oač ve vsakdo da so navadno netočni, kajti često so j mere mnogo večje na papirju, kot pa v pesnici. Da se menda ravno temu nekoliko v oi :om nride. se letos ne bode po- • pisovalo od posestnika do posestnika oziroma od niive do njive, marveč bodo tozadevne komi^ii^ nradovale v občinskih hišah. Tjekai bodo vabljeni posestniki, da natanko navedejo, koliko pridelajo tu in koliko tam. Kdor noče torei škode trneti. ta nai si preje dobro izračuni, kakšen in kolikšen ie niesrov pridelek na vsaki pedi posestva. Od mariborskega okraja se bode baje zahtevalo kar 20 vagonov, t. j. 200.000 kg žita. Vsekakor mnogo. Več pa se ne namerava potem zahtevati od okraja.
Iz Raz van ja pri Mariboru. Čudne stvari se godijo krog našega mesta. Mi jih vidimo vedno še le takrat kadar s^oje pred nami kot tragičen fakt. Naša okolica ah spi. ali pa se v nji pripravlja — narodni sovražnik da v dipem Trenotku nastopi proti nam. Blizu Maribora komaj dobre % ure leži na vznožju Pohorja Razvanje. Res. da je vpliv u i iT i    večjih posestnikov,
raed njimi mnogih mariborskih Nemcev, že ored vojno pomogal štajercijan-<^m. polastiti se občin-kega odbora, toda, posamniki so vendar še ostali zvesti svojemu rodu. Ni ^ih bilo ravno malo. Danes vse kaže da se ie ^tvar tamkaj pričela nevarno nagibati nam v škodo. Minolo soboto 11. t. m. so sklepih" v občinskem odboru celo izjavo proti našim narodnim zahtevam. Da ie do tega prišlo, ravno dokazuje, kako .^labo stoi; naša -nar tam zunaj! In ta izjava nai bode izraz — >nemških kmetov«. Človek si res ne more predstavljati hujše nesramnosti, kot je ta trditev. V celem Razvanju ne najdeš niti enega nemškega kmeta--, niti enega človeka ki bi gj cmel lastiti to označbo: po krvi in rojstvu ie tamkai vse slovensko brez one izieme. Da bi kmet - jercijanec ki niti dve besedi nemški izpregovoriti ne zna. kamoli brati ali oelo pisaii — bi? "nemški kmet<, s tem se pač more zadovoljiti samo mariborski renegat, ko 30 tisti okrog >Mar-burger Zeitungc. A ne gre za to. Ta dogodek je nam glasen in nujno svarilen klic da pričnimo z delom v naši okolici: Mižnii in dalim*. 5e je marsikje čas — če ne bodemo odlašali. Toda, kar se namerava storiti, mora se hitro zgo-prva naloga mora biti. naše okoliške občin« dobro premotrijjj in tam, koder ie stvar posebno resna, pričeti reševati od moža do moža. Toda tudi s širnim narodno političnim delom n* ramo .^opitj na plan. Zgornje naše Polje. Dravska dolina in Pobor bi nui-po potrebovala političnih shodov; a ne enega, marveč celo vrsto. rf>dni in zavedni itak že glasno gndrni^io. mirnejši r>n postaiafo že ponekodi naravnost malodiišni To poslednje pa ie menda nevarnejše od vseh drugih razpoloženi. Hitiroo a delom 1
Iz Gradca nam pišejo: >Nedavno temu ste objavili, kako <=ramotno malo podpisov se ie ?bralo za iu-zoslovansko deklaracijo. Oni. ki so podo-se pobirali, so imeli naibolišo voljo «toriti čim n.aiveč v tom oziru in gre jim gotovo tudi vsa čast. A storila se ie velika napaka od strani pobiralcev podpisov, kajti v Gradcu o pobiranju nikdo ničesar vedel ni. Vse to bi se bilo moralo popreie javiti. 77es ie. da nas Slovence graški Nemr-i včasih ?rdo gledajo in da je mnogokrat tiho delo na mestu: čisto obnese se nikdar in v tem slučaiu se je zgodil finsko kot menda nikoli. Ko smo brali ^Narodovo* notico, smo se še le pričeli izpraševatij Kedai ip kje se ie pobiralo in kdo ie pobiral? Mi
0 tem nismo ničesar vedeli!. Sploh se mi zdi v takem slučaju pobiranje od osebe do osebe zelo nepraktično. Dolo-čin bi se bi\6 moralo kakšen društveni kraj. če možno več. in pole tam v podpis razpoložifi Seveda, objaviti bi se h\)n moralo v naših listih, kje in do kedai. Uspeh bi bil gotovo lep.< K tej zadevi se nam še niše: >Za pobiranje podpisov nismo nič vedeli. Se danes ne vemo. kdo je zbiral in kdo podpisoval. Ampak nekaj nai pribiiemo: število 52 podpisov je vendarle nekaj. Dozdeva Fe nam. da bi sploh nobenih ne bilo, če bi se tudi teb ne nabralo. Danes so naši krogi nekoliko nervozni radi one no^ lice v >Norodu<: mislili so. da naši iiudje >južno od Spielfelda« pozabijo, ••a nas ie v Gradcu ogromno tisočev in hoteli so se menda zatajiti. Ali bo sedaj kaj drugače? Pregovor pravi, da je previdnost božja mast: ve pa tudi povedati, da ie bojazljivost zajčja tinktura. Saj požreti nas zato nikdo ne more. Karodna dolžnost pa zahteva, da se vsi >dzovemo domovini !<
Iz Gradca. Niti vedelo se ni. da sta si tu pri nas dva v laseh: >Siidmarkac •n društvo >Schr)nererc. Povod, da se je za to zvedelo, ie sledeči: prof. bo-jrosl. Ude ie hotel dne 16. t. m. predava-
1 pod volkstaško parolo >narod v si lic » verski in etični strani nemških >Yolkstagov«. Zborovanja na so se po večini udeležili vsenemci. Z medklici in
klici »Abzugc so zborovanj« tako dolgo motili, da je dr. Ude končno po eelo-urnem brezplodnem pogajanju s kriča-či od predavanja odstopil. Posebno se je med temi odlikoval potovalni učitelj >Siidmarke« Hover. Le ta je dr. Udeju v obraz zavpil: >Schluss! Abzug«. Neki list je o tem poročal, a »Siidmarka« je to vest dementirala, češ, da Hover ni bil med kričači, marveč izključno le SchSnererijanci«. Le ti pa so poslali omenjenemu listu dopis (>Graz. VoIks-blattuc). v katerem >Sttdmarko« na laž postavljajo in ponuiajo priče za udeležbo Hoverjevo. Vzroki tega medsebojnega ribanja dveh tako ekstremnih vae-nemških korporacii in organizacij tičijo v tem, da so svoj čas sedanji mogotci, ki obvladajo vodstvo >Stidmarke« s korenino vred izruvali iz društva >Schdnererijancec, katerim so tudi sebičnost napram društvu očitali. Na to so le ti osnovali svojo >Heimstatt«. le ta pa je konkurentinja >Sfidmarkec, ker izvaja ravno isti osnovalni nemški program, le v še mnogo boli radikalni obliki. Vodstvo >Slidmarke< se očivid-no boji, da bi Hoverjevo obnašanje na javnost slabo vplivalo. Tega pa se zavedajo >Schttnererijanoi< ali bolje >Heimstattovci«.
Tz^ Judenburga poročajo nemški listi: V poslopju meščanske šole so nastanjene vojaške oblasti. V Judenburgu se doleo ne bo dobijb tobaka, ker ie zadnja pošiljatev poHtala žrtev tujih sil.
Vilko Novak f. Nagle smrti ie umrl v Zagrebu profesor glasbe na mo-škem učiteljišču Vilko Novak, star 52 let. rodom iz Varaždina.
Policiiskega   ravnatelja okradel.
Pred par dnevi ie sedel tukajšnji policijski ravnatelj grof Kiinigl v družbi nekega deželnovladnega uradnika v kazinski kavarni Pri sosedni mizi je sedel neki mlad človek, ki ie pa kmalu odšel. Drugega človeka tačas ni bilo v lokalu. Ko ie hotel oditi oolicijski ravnatelj, ie videl, da ie izginil z onim mladim človekom njegov površnik.
Trije prstani ukradeni. Včeraj popoldne so bili go^p~j Mariji Rusovi. gostilni Čarki >Pred ieriščemc, iz kuhinje ukraden' dva poročna in en verižni prstan. Oseba, ki je prstane vzela, ie znana. Zato se iei svetuje, nai jih nemudoma vrne v izogib kazenskemu zasledovanju.
Pozor! Dolični gospod, kateri ie v nedeljo popoldan v <ro^tilni >pri Kroni « vzel petlirrsko steklenico vina in štiri porciie mesa, se opozarja, da takoj vrne  drugače se izroči policiji.
Živila dobi. kdor prinese v soboto izgubljeno, moško, temno-rujavo glace-rokavico na Tržaško cesto 8.
fiprovigacija.
-f- Krušne komisije bodo nradovale
v petek dne 24. t. m. od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in maščobo.
— Izkaznice za maščobo dobe le stranke in člani vojne zveze, ki stanujejo v občinah Zgornja Šiška, .Moste In Vič.
4- Prodaja zdroba itd. za stranke.
Od četrtka 23. t. m. do vštete sobote 25. t. m. se bode oddajalo na izkaznice za moko sledeče blago in sicer: v I. do IV. okraju po l/A kg pšeničnega zdroba; kilogram stane 1 K; v V. do VII. okraju po l/4 kg ajdove moke; kilog-am stane 86 v; v VIII. do X. okraju po l/d kg jedrenja, kilogram stane 1 K. — Ostanke moke je napovedati zanesljivo v ponedeljek dne 27. t. m.
-~ Marmelada na rumene Izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo marmelado v četrtek dne 23. t. m., v petek dne 24. t. m. in v soboto dne 2. t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Vsaka stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 2 kroni. Določen je tale red: v četrtek dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 130, od 9. do 10. št. 131 do 260, od 10. do 11. št. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 520, od pol 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5, 651 do 780, od pol 5. do pol 6. št. 781 do 910. V petek dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 911 do 1040, od 9. do 10. št. 1041 do 1170. od 10. do 11. št. 1171 do 1300, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1301 do 1430, od pol 3. do pol 4. št. 1431 do 1560, od pol 4. do pol 5. št. 1561 do 1690, od pol 5. do pol 6. št. 1691 do 1820. V soboto dne 25. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1821 do 1950. od 9. do 10. št. 1951 do 2080, od 10. do 11. št. 2081 do 2210, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2211 do 2340, od pol 3. do pol 4. št. 2341 do 2470. od pol 4. do pol 5. št. 2471 do 2600, od pol 5. do 5. št. 2601 do konca.
-h Prodajalci petroleja se zadnjič opozarjajo, da morajo ostanek petroleja takoj naznaniti, ker se bode sicer naložila globa.
-h Moščanska teleta. Iz Most smo prejeli zanimivo vest, da je tamošnji župan Oražem za binkoštne praznike zopet klal teleta. Kam je šlo to meso. nam ni znano. Vemo pa, da se proti drugim mesarjem postopa v takih slučajih s kar največjo strogostjo, dočim se Oražmu vse spregleda. Bili so slučaji, ko so mesarjem odvzeli za neupravičeno klanje celo koncesijo. Oražmu se je to že opetovano očitalo, zgodilo se mu pa dose-daj ni niti najmanj. Tako postopanje iz^ podkopava vse zaupanje ljudstva v oblasti. Povemo še, da se bomo v kratkem bavili tudi z občinskim možem Stojanom, ki ima dosti suhega mesa. Tudi o sladkorju iz vojaškega preskr-bovališča, ki se je pred dobrim letom pripeljal z dvema paroma konj k Oražmu, bomo imeli morda priliko povedati Še kaj več. Oražmovim zvezam smo posvetili večjo pozornost ter bomo morda v kratkem že nastopili z dokazi, pod* prtimi z dejstvi.
PrisMe k JirbH Hi".
Članarina 8 K, ustanovnim 200 K
Prosveta.
— Novi predsednik Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti. V izredni seji jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti le bil izvoljen za predsednika znani književnik dr. Vladimir Mažu-ranić.
— Za slovensku Taliju. Javljajo nam iz Zagreba: u domu svečara Janeza Nep. C i z e 1 a, nadupravitelja nadbiskupskih dobara u Brezovici kod Zagreba, v proslavu 50godiŠnjice narodnoga divadla bratskega češkoga naroda, sabrano je na predlog župnika Stjepana Stepinca za jugoslavenski narodni dom slovenske Talije 524 krune. DarovaSe dr. Ritig, J. Cizel, prof. dr. Ruspini, prof. dr. Barac, dr. R. Marko-vić ,N. Hribar i S. Stepinac.
— Kocianov koncert v tržaškem Narodnem domu v ponedeljek, se ie razvil v toplo proslavljanje češke glasbene umetnosti. Izročili so mu lovorjev venec s trakovi v jugoslovanskih in čeških barvah. Navdušenje je tu prikipelo do vrhunca. Iz lož se je vsulo cvetje na umetnika in svečano razpoloženje ie plamtelo po dvorani. Slav-Ijenec je dodal programu še pač točk. Izredno krasen ie bil ta večer. Posebne uspehe si je priigral na klavirju tudi Ciril Ličar.
— Premijeri liasan - Aginice v Bel-Icmgradu. V soboto so predstavljali v Be-lemgradu znano Ogrizovlčevo Hasan-Aginico. Repriza je bila v nedeljo.
— Izdanja »Matice Hrvatske« za Rodinu 1917 Dovršene su i raspačavaju se knjige »Matice Hrvatske« za godinu 1917. (III. kolo) u svemu četiri knjige, i to: 1. Krsto Pavletič: Život i pjesnička djela Franje Markovlća. Ilustrovano sa 8 slika. Potanka i kritična monografija velikoga hrvatskoga pjesnika. 2, Mirko Jurklć: Iz ZavrŠja. Crte I priče iz zapadne Bosne s ilustracijama Gabrijela Jurkića (16 slika i s naslovnom slikom u bojama: Selo u Za-vršju). 3. Kosor: Mirne. Pripovijesti. 4. Dr. Fran Bubanović: Slike Iz kemije. Ilustrovano sa 57 slika. I ako je štampanje 1 oprema knjiga vanredno poskupila, opet je članska cijena za sve četiri ove knjige ostala 6 K samo je u ime otpreme, poštarine I poraslih troškova udaren prinos od
2 K, za članove u Zagrebu i koli knjise podižu u uredskim prostorijama * Matice Hrvatske« 1 K. Prema tome zapadaju redovita Izdanja za članove izvan Zagreba 8 K .a članove u Zagrebu 7 K: za Slovence, koji su članovi »Marice Slovenske«, 6 K. Uvez knjiga III. kola stoji 7 K. Uz ova redovita izdanja izdane su kao vanredno Izdanje: l. Petar Preradović: Izabrane plesme. Knjigu je umjetnički opremio Liubomir Babić. Za članove 5 K, uvez
3 K otprema i poštarina 1 K (ako se naruči posebice). 2. Laza Lazarevlć: Izabrane pripovijesti. U ovome Izdanju 8 najbiranijih pripovijedaka velikoga srpskoga pjesnika sa književnom studijom Jovana Sker-llća. Za članove 4 K, uvez 2 K, otprema ! poštarina 1 K (ako se naruči posebice). Dok traje raspačavanje IIT. kola. ne će se prodavati posebice poleđine knjige ovoga godišta. Članovi zakladnici dužni su da se sami prijave za knjige i označe točnu adresu, ako kojim slučalem ne dobiju narudžbenice. — V Ljubljani Je poverjenik »H. M.t goso. nadkomisar Franjo Govekar (magistrat).
* Odprava brezmesnih dni v Londonu, Angleški kontrolor za živila je odpravil brezmesne dni po javnih jedilnicah.
* Zlato v Transvalu. V aprilu so izkopali v Transvalu zlata za vrednost 8 milijone funtov šterlingov. Delalo je 198.000 delavcev.
* Velik vlom. Iz Lvova poročajo, da, se ie izvršil v davčnem uradu v Ba-čavu velik vlom, pri katerem ie bilo iz železne blagajne ukradenih 1 milijon 80.000 K v bankovcih. 4 vlomilce so prijeli v Pfzemislu.
* »Conaldin«. Iz Budimpešte poročajo, da je mirodilničnr Friderik De-czenv pod imenom >Conaldinc spravil v promet v Avstriji in Nemčili zdravilo, o katerem pa se ie izkazalo, da ni nič drugega nego čista moka. Devzenv ie spravil tako preko meje nad 60 vreč moke. Obsojen je radi tega na 1400 K erlobe. Med zdravili pa ie Deczenvjevo dandanašnji naihrže naiboHše.
* Tudi Rušila hoče živil iz TTkrali-ne. Iz Berolina: Iz Moskve poročalo, da ie Ru=dia pri mirovnih razpravah % Ukrajino vglavnem zahtevala preskrbo r, živili. Seveda ni govora o tem. da bi Ukrajina daiala živila drugim deželam, predno izpolni svoie obveznosti napram rentralpim državam. — "Državni tajnik prehranjevalnega urada Waldov ie odpotoval v Kiiev, da pospeši ukrajinski izvoz v Nemčijo.
* NemSki župan. Id ne^ trni lakote. V Loimer.°dorfu na Spodnjem Avstrijskem ie ohhaiM župan svoio srebrno noroko. Povahlienih ie bilo 60 crostov. Pojedina ie trajala od 10. doooldne do drugega dneva zjutraj. Zaklal ie žnnan enega vola, enee'a praSiča. več iančkov in kspunov. Jedli so bel kruh. notice. čtrukHe kavo in vino 1e teklo od mize. Kor so pa tudi v Loimersdorfu ljudje, ki trpijo nomanjkanje. ie županova pojedina vzbudila med niimi veliko ogorčenje. Toko eni žive še v izobilju, drugi umirajo lakote.
* Zmaj v Saint - Vineentu. Jugozapadno francosko čpsopiMe ie poročalo zadnie čase o neki grozni naitologiftii zveri, ki ogroža občino Saint Vlncent. Sirijo se najrazličnejši ponisi te zveri, največ pa se zatrjuje, da živi pri Sa?nt Vineentu nravi veliki zmaj. Pariški list >I/ Oeuvrec pa piše k zgodbi o tem zmaju r Ali si niso mogoče Bviti meščani Saint Vintentskecra mesta kratko-malo izmislili vesti o zmaju, ki jim grozi, da bi se tako obvarovali invazije % strani Parižanov, ki bežijo v ta del države. Saj so že meščani nekega velikega mesta na jugozapadu iz enakegra vzroka razširili vest, da razsaia tam epidemija. Zmai Saint Vincentski Izraža najbrže enerflricno volio tamkajšnjega prebivalstva, da hoče svoj kruh sam pojesti.
* Kako te Je neki Dunajčan ooročll z
Židinjo. 22 letna Roza Kobrlna v Petrikovu v Ruski - Poljski, dekle Iz pobožne židovske hiče. Je tožila sina dunajskega mesarja Arturia Djuzinskega. da se !e dal po nje! uveat! v rodbino, da JI nI nič povedal, da )e Žid. da Je več* mesecev pri njih stanoval br«ajičaa ia.da *e Je končno i ajo
poročil po židovskem obredu. Imela sta dete, katero pa je kmalu umrlo, ker ga je on najbrže zastrupil. Pred vojno sodnijo je obtoženec izjavil, da se ne smatra krivim in pripovedoval, da se Je spoznal z Rozo v Petrikovu v kinematografu, da sta si dajala sestanke, da ga je ona uvedla v družino, da so ga tam z odprtimi rokami sprejeli, mu ponudili stanovanje in da ie res tam živel brezplačno. Spomladi 1916. je bil premeščen v Krakov. Pred odhodom je stari Kobrina zbral obilo gostov In mu naznanil, da se bo vrnila zaroka med nJim in Rozo. Dal mu Je tudi neki spis v hebrejskem jeziku, katerega Je seveda podpisal. Pravi nadalje, da ie on vse to imel za *alo In mislil, da bo vsemu konec, ko odide v Krakov. Komaj je prišel tja, je že dobil brzojavko, da je Roza bolna, da naj se vrne takoj. Ko Je prišel, je zvedel, da bo Roza v kratkem mati. Starši so zahtevali, da jo mora takoj poročiti. Zopet je bilo polno gostov In vršila se ie poroka po židovskem obredu, pri katerem je izrekel neko hebrejsko formulo, katero ga je učila Roza celih 8 dni. Potem je odšel z Rozo v Krakov, kjer mu je povila moško dete, ki je po 8 dneh umrlo pri neki ženi, pri kateri ie bilo ua hrani. Ko je dete umrlo, Je poslal Rozo nazaj staršem. Razprava je odgođena, da bodo zaslišali še »ženo« Rozo in židovskega duhovnika, ki Ju Je poročil.
Osebe, ki zaradi pomanjkanja potrebnega telesnega pregibanja tožijo o
pomanjkanju slasti do jedi. težkočah po vsaki Jedi, dolgotrajnih želodčnih bolečinah, bolečinah v križu, trdovratnem zaprtju telesa, napihnenju jeter in hemoroidih, dosežejo ob rabi prirodne ».Franc Jožefove grenčice« olaišilo, dostikrat pa tudi odstranitev svojih ne-prilik.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Prva sedita na obtožni klopi I81et-ni Viktor M a i d i č , delavec, in 161etni Ivan Z a v b i, posestnika sin, oba z Brezja. Izvršila sta mr" -o tatvin na prav drzni način po kem sodnem okraju. Kradla sta po iih žito, moko, pšeno in tudi druge .uči, ki so jima prišle pod roko. Ko so i u prijeli, so našli pri posestnici Mariji Zavbi na Brezju in Marku Stražarju v Kompoljab ogromno množino ukradenega blaga. Največja tatvina ie bila v kolodvorskem skladišču v Domžalah, kjer je izginila velika množina raznih čevljev v vrednosti 1358 K. Pobrali so pa tudi 72 parov nogavic, več predpasnikov, naramnice, otroške oblekce in drugo, kar se ceni na 732 K. Kakor se ie dognalo, je Maidič izvršil 11 tatvin in napravil 2589 K 22 v škode, Janez Zavbi pa 9 tatvin, pri katerih znaša vrednost ukradenega blaga 217 K 22 v. Obdolženca ne tajita dejanj, katera sta vršila toliko časa v družbi še dveh tovarišev, od katerih je eden umrl kot vojak, drugi pa se bo moral kot vojak pred vojaškim sodiščem zagovarjati. — Porotniki so pritrdili vprašanju obeh obdolženčev glede tatvine, sodišče ju je vsakega na poldrugo leto težke ječe. poojstrene z 1 postom mesečno obsodilo.
Darila.
Za družbo sv. Cirila In Metoda se Je
nabralo na predvečer poroke gdč. Ive Pa-ternostove z gosp. Ivanom Plausteinerjem v hotelu »Jama« v Postojni 100 kron.
Za šentjakobsko napredno knjižnico je nabrala narodna družba v kavarni Leon 20 kron. — Iskrena zahvala darovalcem ,ki vedo ceniti pomen ljudskih knjižnic.
Mesto venca na krsto svoji gospodinji ge. M. Boštjančič so darovali stanovalci hiš na Sv. Petra nasip ušt. 57 In Sv. Petra cesti št. 58 za slovenske oslepele vojake v Gradcu 45 K.
Za »Vojaški dom v LJubljani« so izročili mestnemu županstvu sledeča darila: dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoSkof ljubljanski ,500 kron: Avgust TomaŽIč, posestnik In veletržec, 200 K; frančiškanski samostan v LJubljani 100 K; Rudolf Boden-muller, zavod za uniformiranje, 100 K; Roza Kavčič, soproga sodnega predsednika v pok., 10 K in Karel Počivalnik, posestnik, 10 K.
48. Zaznamek prispevkov, ki so Jih do dne 30. aprila 1918 vposlalf c. kr. deželnemu predsednlštvu naslednji darovalci:
A. V prid društva »Rdeči križ«: Gospod Josip Zidar v Ljubljani, darilo, 187 K 50 vin.; okrajno glavarstvo v Logatcu, zbirka, 150 K; okrajno glavarstvo v Kočevju, donesek gledališke predstave, 327 K; občina Koprivnik pri Kočevju 443 K; Neimenovan, zbirka, 45 K. Skupaj 1152 K 50 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 169.015 K 23 vin. Skupaj 170.167 K 73 vin.
B. V prid vojnooskrbniškega zaklada: Okrajno glavarstvo v Postojni, 1 odstot. popusta plač uradnikov 41 K 60 vin.; deželna vlada v LJubljani, 1 odstot. popusta plač uradnikov, 148 K 37 vin.; gosp. Josip Zidar v Ljubljani, darilo, 93 K 75 vin.; 1 odstot popusta plač uradnikov pri okraj, glavarstvih: v Kranju 24 K 75 vin« v Kamniku 20 K 44 vin., v Lit'ji 35 K 78 vin.; Fil-harmonična družba v Ljubljani, donesek koncerta, 50 K; 1 odstot. popusta plač pri okraj glavarstvih: v Postojni 42 K 71 vin., v Kamniku 20 K 44 vin.; gosp. Josip Zidar v LJubljani, darilo, 17 K 50 vin.; - odstot popusta plač uradnikov: pri deželni vladi v Ljubljani 142 K 34 vin., pri okrajnih glavarstvih: v Črnomlju 31 K 73 vin., v Litiji 38 K 24 vin., v Kranju 24 K 75 vin. Skupaj 732 K 40 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 141.351 K 36 vin. Znesek 142.083 krcn 76 vin.
C. Doneski Iz nabiralnikov: Davčni uradi: na Vrhniki 330 K 56 vin« v Rudolfo-ovem 320 K 74 vin., v LJubljani 228 K, v Kamniku 107 K 44 vin., v Cerknici 259 K 30 vin« v Idriji 59 K 58 vin., v Metliki 62 kron 56 vin« v Ribnici 160 K 33 vin., v V-pavi 2597 K. v Kranju 103 K 36 vin« v Litiji 127 K 56 vin« v Tržiču 200 K, v Uub-ljani 230 K 70 vin« v Višnji gori 85 K 80 vin« v Vel. Laščah 1404 K, v Krškem 15 K, v Idriji 26 80 vin« v LJubljani 159 K 20 v, v Cerknici 312 K 11 vin« v Idriji 46 K 4fi vin., v Ribnici 140 K 45 vin« v Litiji 133 K 17 vin« v Ložu 212 K 61 vin« v Tržiču 150 kron, v Idrlli 40 K, na Vrhniki 403 K 65 v, v TdrlJI 2t K 40 vin.; finančna deželna bla-
I gajni v Ljubljani 268 K. Skupaj 8205 K 78
vin.   Zravcr. znesek   prejSnjih seznamov 47.685 K 24 vin. /nesek 55 891 K 02 vin.
D. V korist deželni komisiji za preskrbo vr~:~ Mdh se bojevnikov: »Lalbacher
Zeitung« darilo A. VVerbole. Galenek - Izlake, zj »Kranjski invalidni dom« 100 K.
f. V prid deželni komisiji za preskrbo oslepelih bojevnikov: Okrajno sodišče v Ljubljani, kazenski znesek, 10 K; policij-iho ravnateljstvo v Ljubljani, darilo gosp. Krike Schuster. 30 K; okrožno sodišče v Rudolfovem: kazenska zneska, 30 K in 50 kron; okrajno glavarstvo v Logatcu 20 K; okrajno sodišče v Ljubljani, kazenski zneski 40 kron. Skupaj 180 K.
★
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali:  Janko Krušič. vojni kurat ni Dunaju 122 K; protesor dr. M. Potočnikova rodbina v Kranju, mesto venca na grob   gospe Ane dr. Kacove, 20 K; Ivan Vodlak v Št. Lenartu 10 K; Milka Langer v Družmiriu lu K; Anton Haler v Brežicah 5 K; Hinko Skorc, kaplan v Ribnici, 15 kron; Jakob Kosi župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim 10 K; Anton Hohnjec c kr. poročnik v Mariboru. 20 K:   posojilnica v Konjica]] 300 K; dr. Tlorijan Kukovec v SI. Bistrici, 20 K; Franc Gercc, trgovec v Pi-šecah, 20 K; Ncžika Kregar v St Petru na Medvedjem selu, nabrala v veseli družbi v domači gorci, 35 K; učiteljstvo ljudske Šole pri Sv. Jurju ob Ščavnici 100 K; Janez Grahernik v Vajgnu. 100 K; Ignacij Supa-nlč v Vajgnu 100 K; iz pušice v Narodnem domu 31 K 73 vin.; Marija Ciček v Hočah, 10 K; Jurij Bezenšek, župnik v Cadramu, 100 K; Jožef Trdin v Ugovski gori. 20 K; Ivan Lampreht v Janževrhu, 100 K; Lojzek  Pinter ml. v Slov. Bistrici, nabral v veseli slovenjebistriški družbi na Videzu, 61 K; Hinko £iško v Selcih 20 K; A. Marine v Oberlaa pri   Dunaju, 20 K; Jakob Žemljic, župan v Radencih 20 K: Leopold Erzin, vojni kurat v Celovcu, 5 K: oprav-ništvo »Slov. Naroda« 186 K 42 vin.; učiteljstvo šole ori Sv. Anton v Slov. goricah 20 K; Josip Kolman .ognjičar 6/29 težkega poljskega topničarskega polka v Zaglogu, 50 K; Hermlna Starki v Sevnici nabrala v svoji gostilni, 43 K: Ludovik Smole v Sevnici 20 K; Frančiška Saveršnik v Brežicah 5 K: namesto venca na grob pok. nadučite-lja gosp. Franca Ks. Schnelderja Iz Ljutomera kaplan Andrej Lovrec 20 K; učiteljica Minka Sever 10 K:   učitejica Josipina VVessner 6 K; kaplan Matija Zadravec 5 kron; ravnatelj Janez Robič 5 K: učiteljica Julija Robič 5 K; učitelj Jan Baukart 4 K; učiteljica Leonida Herzog 3 K: učiteljica Matilda Mihalič 2 K; Janez Fikfak, lesm* trgovec v Mar. Puščavi 40 K: gospa Perše na činžatu 2 K; gdč. TUlPa Kormanova na Kumenu 20 K rodbina dr. Rudolfa v Konjicah, ln sicer gospa Josipina Rudolf 20 K, zastavnik Ivo Rudolf 10 K. nadporočnlk Vladimir Rudolf 10 K poročnik Dušan Rudolf 10 K, poročnik Janko Rudolf 10 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila   ln   Metoda v Mariboru. — Šolski odsek
★
Upravništvu naših listov so poslal! :
Za »Oslepele slovenske vojake«r Rodbina Schweiger iz Brežic 30 K, mesto nagrobnega venca umrlemu g. Kristijanu Starklu iz Sevnice.
Za »Ciril - Metodovo družbo«: 18. stotnija 97. pp.. sedaj 2. stotnija 122. pp. na bojišču, zbrala 196 kron (izkaz darovalcev izročili družbi): Fran Jaklič, učitelj iz Radovljice, 17 K, zbrano pri odhodnici g. A. Rihteršiča iz Radovljice v Ljubljano. Rudolf Potočnik, nadporočnik pri b. h. stavbni stotniji št. 1 na bojišču. 80 K. zbrali štiri tovariši o priliki žalostne ločitve na dopust odhajajočega tovariša Magerla, rbirka »Lebanove družine« v Toplicah na Dolenjskem 106 K in Josip Gulič, revizor pri dolenjskem vlaku št. 2218 ter en potnik, skupaj 3 K. — Skupaj 402 kroni.
Za »Ciril - Metodovo družbo za Istro«: 18. stotnija 97. pp., sedaj 2. stotnija 122. pp. na bojišču, zbrala 47 kron.
Za »Slovensko šolo v Mariboru«: Slovenski častniki 87. pešpolka na bojišču 200 K in Stanko Brinšek Iz Feld-bacha 20 K. — Skupaj 220 kron.
Za »Novo šolo St. Vida v Trstu: Vesela družba v gostilni Ivana Trčona v Mavhinjah zbrala 36 kron.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljnhliani:
Dne 18. maia: Frančiška Oman, trgovka. 57 let. kadeckegra cesta 2. — Bernard jgrof Kiinijrl. sin policijskega ravnatelja, 5 let, Bleiweisova cesta štev. 22.
Dne 19. maja: Tomaž Wamber<rer, nadsprevodnik v p., 74 let. Knezova ulica 251.
Dne 20. maja: Fran Lončar, hira-lec. 54 let, Radeckeea cesta 9. — Josip Istenič, sin železniškega delavca, 4 leta, Streliška ulica 15.
V   deželni bolnišnici:
Dne 15. maja: Marija Roje, mestna ubosra. 75 let.
Zvišanje naročnine.
Kakor smo že objavili smo prime rani naročnino „Slov. Naroda"
s 1. marcem 1918 zvišati
,.Slovenski Narod" velja sedaj:
po pošti v Avstro - Ogrski;
celoletno. ... K 40*— 'Metat.....20-—
„ 10-— . 3-50
'.kletno . , mesečno . . Za Nemčijo celo leto K 45-—f za vse drage dežele R 50*—.
V Ljubljani:
celoletno. ... K 36*— Vzletno ..... 18*— VJetno . . . . „ 9*— na mesec • • . n 3-— Posamezna štev. velja 20 vinar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn*«.
1 14. štev.
„SLOVENSKI NAROD", dne 22. maja 1918.
Stran 5.
Cl , M        ,   0glaSl   na UPr-
— »Slovenskega Naroda« uod šifio_
„siivovka 2-134".
Froda se dobro ohranjeno
Cesis ca 2o£ei;evo stev. 8; poizve sc istotam. 2431
EvVTSuni sc dcfrro e hrani en~3SV£
re!l'jktira se samo na mirovno blago. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro KPla£č 29
Sprejme se ""^5^1
•      o V %
f ^ * s fi s i wi i i? ^ " - ? ^
lahko začetnica. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2425
ISISI1
zmožna stroiepisia in nemške stenografije, želi službe. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod   takoj 2436".
REVftTtfl ^JA kompletna event. tudi £.-a,jagcs t&%jr delna, dobro ohranjena uradniška uniforma, bodisi uradnika držav, ali južne železnice ozir. tudi kake druge stroke, ki bi bila slična 2?oraj omenjeni. Cenj. ponudbe z navedbo cene se prosijo pod širo „uniforma 2430" na uprav. »Slov. Nar.«
i: dobavljam vsako soboto
"'■rto Ura
m lilfil!
v ve*ii množini.  Cenjene ponudbe na »Trgovec 2444".
Prešernove slike
urožaja Id pošilja po seta mnU
iv. Bonse u Ljubljani.
sprejme takoj v službo strojilna tovnrna
S9msa A Co v LJubljani, Metelkova ulica 4. Zcteševanje od 4—5 popoldne. 2200
Žvnitna ponudba.
Mladenič, star 30 let obrtnik, sedaj pod orožjem, želi stopiti v svrho poznejše ženitve v korespondenco z gospodično do 30 let. lepega značaja in z nekaj premoženja. — Le resne ponudbe pod šifro: „Planinska cvetka 424 2^35" na uprav. »Slov. Naroda4*.
ii is piffi Sili
z dolgimi in dobrimi izpričevali išče hialne službe pri kaki boljši niči, najraje pa kot samostojna gosnodinia, kar je bila dolgo časa že sedaj.— Službo nastopi lahko že l. junija. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod MStey. 1590 2437".
(Schweitser) popolnoma samostojna v svoji streki se iščeta za takojšnji nastop. Služba trajna, plača po dogovoru Ponudbe na Jadransko hotelsko 1 kunallšno d. d. Sušak. 2445
enenadstropna, s trgovskimi prozori in pro-dajainiško opravo, zgrajena pred nekaj leli, v jako dobrem stanju, se t? rod a v Višnji gori. Poleg hiše vit za zelenjavo, z obširnim dovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ugodni. — Pojasnila daie tvrdka: A. Rušlaa, Liublarc, Sarlovska cesta št. £5.
svojo trgovin© z velikim skladiščeni raanniaSriar« ne in mešane stroke za tako ugodne cene.
Ustmene ponudbe na 2026
Uiiirn Pick, Zagreb, ||
Savska cesta 68. j
: 1
Anton Kopač, posestnik in trgovec naznanja v svojem ln v imenu ovojih oirok prežalo^tno vest, da je naša prisrčno ljubljena mama, stara mama, gospa
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiisiiitiiiitifiiiiiiiiiiifiiiiiiftiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiifliiiJiiiiiiiiiiiiiitii>iiiiiiiiixiiiiiiiii
Samo na Prane- Joielovi centi št. 5
v n&vo otvori en eni F0T0-AT2&JEJU
se izdeluie|o priljnblleno portretne
Sklene karte. 2428
■ ^iiiiii».ii.iiiai;>i:s;:s.s5i!±iifii!isiii*iiifiiiiiii:i£!smsiiiliiiiiii£i:iiiiittiiti: :iti±isiiiiiiiiiiiiiiatTxiaiiaaaiaa«tiiiiaintiiixitiiiiJ*
d -iifarMi
Brivskega vajenca
sprejme takoj: j. Kovače?ic, Spod.
Šiška štev. 160. 1401
mL,
v op
......
po dolgi, mučni bolezni, v soboto ob pol 8. uri zvečer v prezgodni dobi £5 letu mirnj v Gospodu zaspala.
Pogreb se je vršil 21. t. m. ob 10. uri dopoluđnt na domače pokopališče.
Maše zadušnice se bodo biale v raznih ceikvah.
Zahvala.
Ob enem izrekamo vsem dragim sorodnikom ta udeležencem za tolažbo in časteče spremstvo našo iskreno zahvalo. - 2427
i
1
• -i
vi
L) I
t! ■
Nova vas, dne 22. maja 1918.
tplajoet ostri.
2?r!?orcčaaE sledeče srbske narodne napeve za
lzlavir:
Bajid — Aibum srbsfcin narodni naneva K 7.— Bajić — Album srbshih narcdnIZi napova
po Mokranjčevim rukovetima .... K   6.—■ Bajić — kfu&avno pssmej..........K   6.—
* m-* — Album 138 srfo. narod, pesama K 8.— KoHJović Petar — VlttU VEO opera u 3 čina K 24.— Konjović Petar — Leresđe cp. 3......K 2.16
* * * — iUbam 200 nar. pcsa?na za gusle K  7.—
Naročila na naslov: 2418
Gjorgfe Ćelap, Sagrebj, Eerlslavlćeva al. 17.
r>?T" Sr^eimo se
za vsa domača dela v trgovini —
Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 2405
za vsako delo v mestu na raz-* polagoneka; ur na dan. Ponudbe prevzame upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „de!o 2440«'.
Msaka dama naj Sita
mojo velezanimivo navodilo o
Iskušeu svrt  pri  vpažlosi:   in pcm?n> kanje bnfnosi% — P^ite zaupno na
Ido Krause, Polu?., Pressburp; Ogrsko
ar >< >,
■ mmy-
t
Po dolgoletnem raziskava?.,u na polju r.e^ovanja lepote sc ie konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mo.:olii, gube, r.o na in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tud; pri sta- S rejšib damah, mladostno sve2e rožnato lice. Učinek je presenetljiv in |£S ta'recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prosiovoljr.ili k.'}. priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki po^olnosna zastonj pojasnila.  P:l\U  takoj   na: L. Ssc';-:er, Dmaj   53, Pred-31 13., Wm
oddelek S G. 119 ■
Največja sisvssisks hranHatica 2
cjilia lllflSiliilalS IfiiJijSii
UUBLISMS9 Prilornova ulica
Jo imela koncem ieia 1916        ....  H e•B5SCe0•^QG,—
h?poiečmh in obč^skib posofi! 27;C0^,3S0,-rezervne^a zalilarla   ........  M 2n5S9*S03'—
Sprejema vloge vsek deiav.ilk in iih obrestuje najvišje pa
4'
0
večfe in nestalne vlsge pa :,d dogovoru. 15<) hranilnica le pup?Ssrno yama tn slon 7!0S kdrafrslo
€• kr« deieisie vlade«
Za varčenie ima vpeljane ličn^ cžomaše Shra^iSnafo. Posoja na   zemljišča in poslopja  na ?£rnn"skcm
V0f iz^en Hranlsfee  pa ^rot^ nafmani 10 0 osJr^raa
l/4
3 4"
/0
C-Jr*3S
tim
proU žn nrott
o^jsla^evanj« rca do?.g.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov i^ns us^a-aovlfeao
i t
• T •
w
hm!
Ka!sž9¥e'ša izbera
51 -1? ■Bal
. umetniških in drugih z=
razerlednie
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£jubijana Prešernova ulica štev. 7.
St. 7178.
V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana naznanja mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine za čas od 1. julija 1916 do 30. junija 1917 in sicer:
1. r*' ■■ !"'{,3 zskladSf
2. nlssžsega zaklada,
3. naklada meščanske imovine,
4. asianovnega zaklada,
5. smor^zsčnena zaklada snesicega Ioierijsueg£i >:G5GJfla,
6. mestas pehotne vojašnice,
7. cestne klavnice,
8. mestnega vodovoda,
9. mestne elektrarne,
10. mestnega pogrebnega zavoda,
11. mestne zastavljalnice in
12. mestne priprege
dogotovljeni, ter bodo 14 dni, t. j. od 23. mdja do 5. {cnlja 1323 v prostorih mestnega kn]i£3vcđstva javno občanom na vpogled, da more vsakdo navesti svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal mestni občinski
svet.
Blesčsal aagfistrat" a^ljsnskl,
:'t3 2t. Kaja 1918. 2443
fllfor:i ^mm
t     In ecZšni rr.prin. strokov-
LJEsfe!Jaiss5 KongPMni trg Štev. 15
(Kasproti nu.ishe cerkve.)
Najveća isi najsposobnejša tvrcSka in k2posojevć>3nicc3 klavirjev, pianistov iiv ha7Biton?lev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikaHi. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: Bčaen£or5er, Ifčrsler, Evidslf StelT.bamiacr, H6U1 & 3eitzmanf *31os in Tfo^ra^sn imam edino izkliučno le za Kranjsko v zalogi ter svarim nred nakupom falzi-fikatovin navidez:1.-: ja ,pof eln a".
o
— o
S cd
D
o
I   .■rt *■•
I a «
1 r' •
•i a si
■g M C?
I r
h:
I I
2419
Podaljšal svoje žiuijenjs!
Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bolezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, nestanovitne trdne in nesrečne vesele storiti.
iUi     vsako £so]es3iiio?
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki.
Vess?^ srce
jc najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te poživi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur kdor piše ponjo
V tej knjižici je pojasnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri poklicu, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure.
Naslov:
tmd Ors:c*-, BcrUa s. W., {brkpafessfrassi 63, f.bl 455.
Tvrr x&r:?r-ttc«r>zii.?„{t\itrav-:•;.-.■ -
I
Dobro obranjeni
petrolejski sođje
ter večja množina Unefie cikorije se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Siev. 24414'.
Vzame se v najem ali kapi
majhna hišica
v Liabl^ani. Ponudbe pod „BOSTO-HARU na uprav. »Sloven. Nar.« 2334
3ćcr ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pr!?adki, naj ponudi pod „ROSTOEAB" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2335
lEiHeiDi!
pripravne za mlenje vseh vrst žita orodaja komad po 75 K Adolf Oppen-fteim, Morav. Ostrara, BrOoken-gasse 13. ?352
I*ce se nemeblovano
stanovanje
z eno ali dvema sobama. Nastop takoj.
Ponudoe na upravništvo »Slovens':e^n Nar.« pod šifro rlnemeblotraso 2439".
kostanjov in hrastov LE3,
od 10 cm. debeline in od 1 mt dolžine naprej, kakor tudi lepe hrastove in orehove hlode od 30 cm debeline naprej. Ponudbe na naslov: Anton Rnschitz, trgovina s losom, Ljubljana« 2u92
Kupim
METLE
h vrste, dvakrat, trikrat In Štirikrat vezane razpošilja tvrdka 2351
Jakob VatoveCi Trst
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bližio] sodnije se išče eventuelno se tamen}« stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se lameaa hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovaste lm samena 840".
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Sovšek
prvi fotografski ln povečevalni zavod v tjubljani, Kolodvorska ul. 34 a.
upujem:
les za f«me od 12 cm naprej
na mt
meaaii okrogel les,
smrekovo lubje llansko in le-ćreslo / tošnje
kostanfev les \ A in hrastov les    )od 10 cm naPreJ
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabič, Zaiec, 8
Spodnje štajersko.
Kuiantno poslovanje. TakojSnje plačilo proti duplikatom.
rfi
M
54
obrestuje hraniifieH vlose po osti| Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
brez odbitka rantnega davka.
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD" dne 22. maja 1918.
114. štev.
ska kreditna banka v LJubljani
u Delniška gl avnica 13^000.000 kreni n
6
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 2,000.000 kron.
Podra£ssice w S
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Oorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
v ? o g r*
- Sprejema--
na knjižice  in   tekoči ralun
proti ugodnemu cbroslovanju. =
Kupuje in prodala vse vrste vrednostnih papirjev, financira eraritne dobave ia dovoljuje
aprovissacljsske kredite.
(sirota) stara 14 let, bi se rada izučila v kaki večji trgovini. Več pove
J. Era!;, sedlar, Seleiaikf, Gorenjsko.
^iMiiii' ii li i n
do 2000 m8 drv, cs proda v poseka-nje. Naslov pri upr. »Slov. Nar." 2392
jOč kubičnih metrov suhih bu-1 a v i drv se zamenfa ia živila aii kaj drugega, oziroma se tudi proda. — Kdor se hoče za zimo preskrbeti s kurjavo, naj se zglasi rri J. Plas-karfu v i n^;;anif na Doicafski c. £2. 5 od 4. 4*6 7. are zvečer. 23(
Ceš&o |£®s-;g psrfe.
1 kg belega puljenega I. vrsta K 24 — 1 »      » »       II.    »   K 16 50
1 » sivega      » .....K 7.—
1 » beleea nepuljenega T. vrsta K 10.— 1 »     » »        II.   »    K 6 50
Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več.
I. Prssa - SmichcT, -$5S£S
SI?skeho tf. 1. 2677
Gospcdsrskl odsek upravičenih posestnikov Jesenice odda v najem
Vsled sodnega sk'epa z dne 8. maia 1913 A I  13718 se vrši dno 25. maja 19^3 dopoldne ob 10. url v LJubljani, Mestni
trg 5Cev. 24 I. nacfsSropje
2 trgovskih puftov s $>loš?o is trdega losa, dveh steBal, dsctmatite tehCnicc s 6 uteimi, raznih zabojev In stezne
SsstvSce, spadajoČih v zapuščino trgovca Avgusta Jagodica iz
Ljubljane 2438
3L. O
0   »ejte lo do^?3s fzdalek! to Jo
J^^^LJč ^4n^Jn- __
—notoiva se vseh prod^alnah;
i
V planini Rcžca za dobo pet let na javni dražbi v nsdeljo, 25. maja cb 3. url pop. v gostilni J. KHnar št. 17, Jesenice.
<s#
hraste, srbečico, grizlo druge koine bolezni odpravi hitro in si-gurao Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno .tudi čez dan. Veliki lonček K 3.50, oVojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v Ickarnsr'a RL Klein Psratol tvornici v Budimpešti, V11-24. nics 21.
usiar!:e za
efgsre in cisiarete,
1|# (0£deze,žeB-^ & ^   na -gledala, kresilns&e, saprst-nike, gubate za čevlje
t. t. đ-   VII—1181
RafiolfEoisifler
My8s-S£sna9
— Sta a t g i tav. 3. —
§ Židovska ulica štev. 3.
m Dvorski trg 1, Ljubljana.
I
Priporoma za
sv
slamnike
svilene klobuke iD čepice
najnovejših oblik
za dame Ia deklice
Popravila se sprejemajo.
M WiM vedno t zalogL
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
IfBll, JSilOl I 5.
Barvila za obleke „TEKLA«*. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRA-§EK4< najboljše sredstvo za negovanje polti." Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jajc. — p. Rancesijonirana zaloga strupov
Vf^c^vteeiia  9 JS^p^OR"1 tfučkovičeva
92
O1
•v?
i nadomestilo
„MS&??&-SOPUL8$a" snežno beli lug ttrisfafi vanilin- sladkor
„liCSLKA*' prašek za eseko.
"'-'.r-r?. psper,       -1        r:-r) it či3%: fiar., piment, klinčh:,
|an«Š| koefto zn \vtY*x> in cjoSpž, rusH; Ca^!, snifo z» brije?»!et tot^stno m:So, ?*c-.^«s? in wr.« cjru^a ko'oniJaam rtjlja dobi b<^ edino po nalnzijl'i i'navn-h can^th pH solidni in znani tvrtikl
ei-s^RSis vukovac "«b
Prva sagrebš^a amporCaa In ekspertna a^enturno komisHcnalrta trgovina in tovarna „M6LKAU proizvodov s sklscESššem na debelo
-=^=  ZADREG, Nikolitova 9. ==-
ZaftlevaJSe coniks! 1161 Dokler je salegat
^»!inin:iit?iiiMi!>iinHt>)»itn»Htn»Hniitiinii:!M»HiiTi;>niHHiitiM»?;iHiiiiH'i;nntt»if»iti»iiHr
Prostovoljn
Proda se prostovoljno na le^em in zdravem mestu, 4 klm. od LuJ-zlntke ceste ležeče posestjo v velikosti ?40 oralov. Od tega ie 15 oralov njiv, 5 oralov vrla In sntiovn aha, 4 oralo iravni-Um, 7 oralov vinograda, 130 oralov leze, dru^o paSnikj z novo
prizemno h:šo in gospoda«-kimi poslopji. Caz\ ~. 350.C00 kron.
Bližja pojasni a daje Bfii{o Ribić ob: tajnik v Uetretitn pri Earlovcn,
SrvaSko. 1656
o
S«
o
Cenjenemu občinstvu javljam vljudno, da sem se s svojo gostilniško obrtjo s Sv. Jakoba trga preselila
na Krakovsko esase^ it. IS.
Zahvaljujem se vstm svojim p. t. gostom za obisk in se priporočam v nadalje.
Točim pristno belokranjsko vino in pifcršana. Dobi se tudi vedno kaj prigrizka. — Cene zmerne.
MsrJfa Zupan,
24C4 zostilničarka,
Ljubljena, KrakovskS nasip 18.
Naslov za pism^
Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo edino najboljše Sualne stroje tvrdke:
Jos. Peteline, ■**»■■ ^Sfe
poleg Irančifthansbega mostu, levo, 3. hiča ob vodi.
Nafvečja in edina zaloga šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi igle, olje, ter del! za razne stroje.
Dostavite v strofev tako]!   Pouk v vezenja brezplačen I
E&32Z
10 letna garancija!
St. 5874.
V c kr. lerezifanski akademiji na Dnsa-'u je oddati s šolskim letom 1918/19 Jakoba pl. Schelleaburga nstEsovno mesto.
Do tega ustanovnega mesta imajo pravico sinovi kranjskega plemstva, ki so dopolnili osmo leto, a ne prestopili dvanajstega, in ki so dovršili vsaj drugi razred ljudske šole z dobrim usnehom.
Starši oziroma zakoniti zastopniki uživalca te ustanove morajo za pre-izdatke (opravo) plačevati na leto 600, oziroma v pravniškem oddelku 8C0 K pavšala, dalje še 200 K izrednega draginjskega prispevka za vsak tečai, dokler hode trajala draginja, in sicer so plačila opravljati v četrtletnih obrokih ori blagajnici akademije. Razen tega je ob vstopu plačati naprej za prvo uniformiranje ta čas na 820 K določeni nabivni znesek in ima uživalec usta nove prinesti seboj predpisano množino perila in obuvala.
Prošnje, opremljene s krstnim listom, izkazom o cepljenju koz, zdravniškim izpričevalom javnega zdravstvenega organa o popolnoma Čvrstem zdravju, potem z dokazilom o plemstvu, ako ni plemstvo obče znano in šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do 10. fnniia t. h pri kranjskem deželnem odboru.
Kranjski dežsSni &cfb05%
V Ljubljeni, dne 13. maja 1918.
2422
Id
Slovenska tvrdka. ^seg
Izdelkov 9lADR0A"9 naj si naroči tako; cenik in vzorce, da spozna njih kakovost Kavni narfontesftek a sladkorjem in cikorijo mešan, pralni praiek, snelno« bel, vanilljin aladkor, pecilni praiek, pravi čaj, milo sa britie, tea2c!no mizo, pralno mi9o, nadomestek za skrab, cEavsfo v steklenicah in krog*:-cah, francosko Žganje, &Soretni papir, rsr!s, kum-na, paprika, «s:*ep :td. Krča?s za ribanje, koc!ce za juho in so^ai, ke*«len!ja, st'erska soi Itd. itd. Naročite si kavnega nadoTiestka, dokler je čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja  ter s tem tudi kave ne. 2177
!ahtava£fe cenik takoj. "91
L Kl „AORBil" ZAGS^SB.
tvrdka. ^85
Dva nova zrna žalna
damska klobuka
se prodasta pn g. T ar k. Dolenjska cesta stev. 18 II. 2403
m Mi se 'VI
: JEH^ENAR:
proti dobri plači. — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 2402
Prazne vreče
vsake vrste In suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma I. Kullan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski ulenec
dozori v šestih tednih. Kg stane 19 krm ln se dobi v trgovini s semeni Sever & ko. preje Peter Lasnik, Ljubljana
inicarja
zaupnega, poštenega ln veščega vsem poslom v vinegradu. vojaščine prostega. Iščem sa svole posestvo v Lstovaničkom vrhu pri Sisku um Hrvatskem, obstoječe iz 5 oralov vinograda, 15 oralov njiv in 10 oralov vinograda. — Ponudbe na: Radko 2raker, Sisak, Hrvaško. 2421
Priporočamo krasne ni HB 99 W%  Plaoce, jopice,
Ml I L  kp|l*» ko«««""«!
ji 4 I        f I    nočne halje, pe-
||       rilo. modne pred
U Ud U Aa JU me.e, športne klo
boke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Start trg 8. Lastna hlaa.
2652
Fine
otroške oblekce
is in krstne oprave, n
Modistka
Pavla Novak
Križevniška ulica It 9A nad.
se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sprejema tudi stare slamnike vprebarvanje in prekrolenje.
Novi slamniki in cvetke v zalogi.
Kupujem zmedene
lenske lase.
Ste/an Strmoli,
£jnblja»a, pod Zrančo št. 3.
POZOR I Zsridl vpoklicani■ t roiaiko slnibovan]. |. lokal odpri saaio za prodalo blaga Ia sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. m v cedclio od 8. do 11. aro dop.
"I
hli
gamu
Delniška sEaviaica: K 209000.000.
SPSEđEMA s ¥Io?5S sa fc^lilGo in jih obrestuje po čistih 4 70.
Vloge oa tekočI Is žiro račun proti najugodnejšemu
obrestovanju. Dvisra se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rcntni davek plača banka iz svojega. BUPUJE Sffl PBOLvAJIts Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke
c. kr. razredne loterije.
RANSKA
A Podružnica Ljubljana.
Rezerve: okrog K 3|2,000,000-.
Dubrovnik Dunaj Kotor Metković
Centrala i Trst.
Podrninlee s
Opetlje Spljet Šibenik Zader
ESKONTTBA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAM: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
na blago, ležeče v javnih skladiščih. Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
♦ ♦ ♦ o ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ o ♦ ♦♦♦♦♦♦
Telefon št. 257.
Buuuuuuuuuuuue
nM
FY