Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovnl račun Stov. 10.603. V P Uredniši ipravništvo: Telefon 2113. Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000 četrt strani Din 600'—, 'It strani Din 250 —, 'In strani Din 125 —i Mali oglasi vsaka beseda Din fronte skega ljudstva. Boj je dobojevan. Zmaga dobljena. Sijajna zmaga. Ta zmaga je najboljše plačilo našim zvestim pristašem, zlasti našim vodilnim možem in vrlim agitatorjem po posameznih krajih. Ko odlagamo oro žje, ki smo se z njim bojevali ter priborili zmago, ga odlagamo z zavestjo, da smo se borili na pošten način. Odkrito smo šli na politično bojišče, stopili smo sovražniku javno nasproti, vsa zahrbt nost je bila daleč od nas. Orožje, ki smo ga rabili, je bilo krepko in ostro, ni pa bilo zastrupljeno: laži, goljufije, natolcevanja, demagoškega zapeljevanja, stra-hovanja in nasilja nismo poznali. Bojevali smo se na način, ki je dostojen kulturnega naroda. Drugače pa so ravnali naši nasprotni ki. Niso si upali pokazati svojega pravega obraza, skrivali so se za gospodarsko krinko. Samo za gospodarstvo gre pri občinskih volitvah, nikakor pa ne za politiko in politično strankarstvo: tako so neprestano deklamirali. Da je govoričenje o gospodarskih listah gola hinavšči-aa, je izpovedal dr. Kramer, generalni :ajnik JNS, pred občinskimi volitvami le :a 1933. Takrat so nekateri hoteli vložiti ;er so tudi vložili gospodarske liste, ker iruga stranka kot JNS ni bila dovoljena, / to stranko pa slovenski kmetje niso hoteli vstopiti. Takrat je dr. Kramer o gospodarskih listah tako sodil: »Kdor bi tiotel občinske volitve predstaviti kot za-levo, ki s politiko nima prav ničesar opraviti in pri kateri naši pogledi na splošna državna in nacionalna vprašanja sploh ne prihajajo v poštev, ta bi zavestno varal javnost. Občina kot osnovno-upravna edinica igra v celokupnem našem državnem življenju v mnogočem odločilno vlogo.« Dr. Kramer je torej leta 1933 obsodil »zgolj gospodarske liste«, krite pod pretvezo, da občinske volitve s politiko nimajo ničesar opraviti ter da pri njih državna in narodna vprašanja ne pridejo v poštev, ter jih ožigosal kot »varanje javnosti«. In to varanje javnosti so pri sedanjih volitvah v največji meri in najširšem obsegu zagrešili Jenesarji gosposke in kmetijske baže. Vs^ jenesarska glasila: »Jutro«, »Domovina«, »Kmetski list«, so bila polna najbolj svečanega zatrjevanja, da se pri sestavljanju kandidatnih list za občinske volitve in pri volitvah samih ne sme poznati nobena strankarska politika, ampak samo gospodarski interesi občanov. Isto melodijo so trobili med našim ljudstvom marksistični ali z marksističnim duhom zastrupljeni listi, predvajali so jo pa tudi mač-kovski agitatorji. To je bilo preračunjeno za varanje javnosti. Naše ljudstvo pa se ni dalo varati. Spregledalo je to hinavsko in zahrbtno nakano ter jo odbilo v odprtem boju. Nasprotniki so nam ta boj olajšali, ker so s svojimi napadi na takozvane klerikalce pokazali, za kaj jim prav za prav gre. Kot konečni cilj jim je bil pred očmi: udariti in oslabiti staro stranko slovenskega ljudstva. Naše ljudstvo pa tega ni dopustilo. Strnilo je svoje vrste ter ustvarilo z nezlomljivo slogo fronto slovenskega ljudstva. Proti nam smo videli celo fronto pro-tivnikov slovenskega ljudstva: bivše demokrate, liberalne kmetijce, pohorce, po-fovce, mačkovce, fašište, socialiste, komuniste. Ta pisana družba je streljala proti nam z vsemi kalibri zavijanja, obrekovanja, hujskanja, natolcevanja, laganja, pa tudi strahovanja. In nad vsem tem regljanjem in ropotanjem so se v bratskem objemu poljubljali nacionalistični Jugosloveni in mednarodni rdečkarji. Jenesarji bi se radi po svoji stari navadi laganja in zanikanja, ki je svojska krivcem, iznebili očitka, da so v zvezi s komunisti in marksisti. To zvezo so trdo- vratno zanikali vsi njihovi listi: »Jutro«, »Domovina« in »Kmetski list«. Pogled na prot-slovcnsko fronto pri občinskih volitvah pa je doka-" I, da so komunisti bili najhrabrejši. najpožrtvovalnejši in naj-strastnejši pi.ganjači za razne gospodarske, kmečko-delavske in ljudsko-frontne liste. Slovensko ljudstvo je ta organizirani napad združenih protivnikov proti sebi pri občinskih volitvah sijajno odbilo. Vzpostavilo je v svojih vrstah tisto slogo, edinost in strnjenost, s katero se je odlikovalo že pred svetovno vojno. Kmet podaje prijateljsko roko delavcu, obrtniku in zastopniku drugih stanov. Vsi sloji in stanovi našega ljudstva so združeni v krepko strnjeno falango, ki se bori za gospodarske interese in politične pravice našega ljudstva v naši ožji domovini in naši državi. Pri občinskih volitvah je fronta slovenskega ljudstva izvojevala zmago stari slovenski poštenosti, ki so ji najtrdnejša osnova naše prelepe verske in narodne svetinje. Ta fronta se ne bo razšla, marveč bo ostala združena na bojnem polju, da izvojuje našemu ljudstvu še druge in večje zmage. O veliki zmagi pri občinskih volitvah dne 25. X. poročamo proti koncu današnje številki. DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. K volitvam predsedstva v senatu in v narodni skupščini. V zadnji številki smo navedli imena JRZ kandidatov za predsedstvo v obeh zbornicah. Navedeni kandidati so bili vsi izvoljeni in razpolaga sedaj vlada z večino tudi v senatu. Za senatno predsedstvo sta bili postavljeni dve listi in sicer ena z nosilcem dr. Želi-mirjem Mažuraničem kot lista delovnega kluba, in lista JNS z nosilcem dr. Ljubo-mirjem Tomašičem. Glasovalo je vsega 87 senatorjev ter je dobil Mažuranič 48 glasov, dr. Tomašič pa 39. Za podpredsednika senata je glasovalo enako število senatorjev in so dobili: Milan Simonovič 46 glasov, dr. Ploj 44 in dr. Karamelime-dovič 43 glasov. Tako je bil izvoljen za prvega .podpredsednika član delovnega kluba Simonovič, za drugega pa član JNS dr. Ploj. Za tajnike so pa bili izvpljeni: dr. Kotur, dr. Crkvenac in dr. Gustav Gregor in. — Za volitve skupščinskega predsedništva se opozicija ni mogla sporazumeti za skupno listo in radi tega je bilo predsedstvo izvoljeno iz članov kluba JRZ. Za predsednika Ciriča je glasovalo 196 poslancev, dočim je dobil kandidat JNS Ilija Mihajlovič le 56 glasov. Prav tako so bili za predsednike z velikansko večino izvoljeni Fran Markič, Voja Cvrkič in Radosav Vučetič, kandidat JNS Ivan Mohorič pa 60 glasov. V enakem razmerju glasov so bili izvoljeni vsi skupščinski tajniki, po številu pet, in tudi Slovenec dr. Andrej Veble. Iz kluba JNS senatorjev je doslej izstopilo sedem osebnosti in med temi tudi najstarejši senator g. Ivan Hribar iz Ljubljane. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odpotoval 27. t. m. v Ankaro, da uradno obišče Turčijo. Ministrski predsednik bo prisostoval oc>. t. m. svečanostim, ki bodo V turški .prestolici Ankari ob priliki turškega narodnega praznika. Romunski ministrski predsednik g. dr. Tatarescu se je mudil 21. t. m. v Belgradu, kjer je bil gost našega predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. Redno zasedanje senata in skupščine je bilo otvorjeno 24. X. Ob tej priliki so bili izvoljeni običajni odbori, v katerih ima vlada povsod večino. V DRUGIH DRŽAVAH. Preprečen atentat na albanskega kralja. Visoke osebnosti albanske uprave so zasnovale načrt za taaailno odstranitev albanskega kralja. Vladarja so hoteli ubiti s strojnico in sicer s posebnega motornega čolna, ki bi se imel pripeljati mimo v trenutku, ko bi šel kralj Zogu iz ivoje palače v Draču se kopat v kraljevsko kopališče. Na pripravljeni atentat je opozorila policijo neka deklina, še pravočasno je bilo aretirano vse osobje, ki je prežalo na kralja z motornega čolna s strojnico in z avtomatskimi pištolami. V atentat so zapletene zelo visoke osebnosti iz raznih plemiških družin v Draču, Tirani in po deželi. Delna kriza vlade na Bolgarskem. Dne 22. t. m. sta podala pismeno ostavko prometni minister Kožuharov in prosvetni minister Dimitrij Masajlov. Odstop sta utemeljila s tem, ker Kjoseivanova vlada še ni izdelala volilnega zakona, kakor je bila obljubila. Odstopivša ministra sta člana nacijonalne stranke profesorja ter bivšega ministrskega predsednika Aleksandra Cankova. Rešitev vladne krize na Bolgarskem. — Bolgarski kralj je imenoval na predlog ministrskega predsednika za novega prometnega ministra generala Jovova, za prosvetnega pa dr. Nikolaja. V preosnovani bolgarski vladi so razen kmetijskega ministra same nepolitične osebnosti. Italijanski zunanji minister grof Ciano v Berlinu. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je mudil zadnji teden v Berlinu, kjer je imel važne razgovore z nemškim zunanjim ministrom von Neu-rathom. Bil je tudi gost ministrskega predsednika generala Goringa. Obiskal je kot strokovnjak ministrstvo za letalstvo in zrakoplovno akademijo. Dne 23. t. m. se je odpeljal s posebnim vlakom v Berh-tesgaden na Bavarsko, kjer se je razgo-varjal s kanclerjem Hitlerjem. Obisku grofa Ciano pripisujejo v političnem svetu veliko važnost. Ob tej priliki sta se Italija ter Nemčija zavezali, da boste odvrnili Francijo od zveze z Rusijo. Nemčija bo priznala italijanski imperij. Obe državi sta se postavili na stališče, da bosta v kratkem priznali nacijonalno špansko vlado, ki ima svoj sedež v mestu Burgos. Povišanje nemškega ministrskega predsednika na vidiku. Nemški ministrski predsednik general Goring je postal pooblaščeni voditelj narodno-socijalistične štiriletke. Goring bi naj postal nemški kancler in bi obdržal Hitler samo položaj predsednika republike. Gospodarska pooblastila, ki jih ima Goring že v rokah, bo ga potisnila tako visoko, da je kot ljubljenec naroda danes že najmočnejša osebnost Nemčije. Goring ima v svojih rokah že večjo moč, kakor jo je imel kdajkoli kak nemški kancler. Kongres francoske radikalne stranke, ki podpira Blumovo vlado ljudske fronte, se je vršil ob navzočnosti 1500 delegatov v Biarritzu, Predsednik stranke Daladier je priporočal nadaljne sodelovanje v ljudski fronti. Kljub pomirjevalnim poskusom predsednika je bil potek kongresa ze\-> buren. Nemiri so pričeli takoj pri otvoritvi zborovanja. Levo krilo stran ke je pozdravilo predsednika s komunističnim pozdravom s stisnjeno pestjo. Desnica se je dvignila in pozdravila s fašističnim pozdravom in s klici: »Naj živi oberst dela Rocque!« (voditelj francoskih fašistov). Potek državljanske vojne na španskem. Zmagovite uporniške čete so navalile na Madrid od štirih strani in so bile 23. X. v rokah napadalcev tako važne postojanke v okolici prestolice, da je vsaka na-daljna obramba od strani rdeče milice brezplodna. Da je položaj v Madridu skrajno ogrožen, dokazuje dejstvo, da je že pred dnevi pobegnil predsednik repu-olike Azana v Barcelono z izgovorom, da sklepa pogodbe z zastopniki Katalonije glede nadaljevanja odpora vlade. V vladnih krogih pa se opaža tudi vedno večja zmeda in vse je pripravljeno za beg vlade v Barcelono. Važni vladni dokumenti iz državnih arhivov, denar in načrti generalnega štaba so odpremljeni proti morju. Ministrstva selijo svoje pisarne. Živeža z morjem še ni prekinjena, kajti vso progo čuvajo močni oddelki katalonskih čet, ki jim doslej bele čete niso bile kos. Tako bo vlada vedno lahko po potrebi nastopila svojo žalostno pot proti morju in pustila na cedilu branilce v Madridu. Razširjena je že bila vest, da je prišlo med ministrskim predsednikom Largom Caballero in vojnim ministrom Prietom do krvavega obračuna. Caballero je za obrambo Madrida do zadnjega moža ter hoče zmagovalcem prepustiti le kup razvalin. Vojni minister Prieto je kot zmeren socijalist na stališču, da je vsak nadaljni odpor blaznost. Radi omenjenih čisto različnih mnenj bi naj bil predsednik vlade potegnil samokres in ustrelil vojnega ministra. Poročila iz Pariza trdijo, da Prieto ni bil ustreljen na seji ministrskega sveta in živi. V Madrid je pri- 'mm [S&JLMllJl KATOLLsKEM Borba proti verski šoli. Narodni socializem v Nemčiji vodi ostro borbo proti verskim šolam, katere hoče iztrebiti. Ko je Hitler 1. 1933 nastopil vlado, je dal izjavo, da bo Nemčijo vladal po krščanskih načelih, ker je krščanstvo nenadomestljiv temelj nravstvenega življenja nemškega naroda. V dobi, ko se narodni socializem še ni čutil dovolj varnega in močnega, je sklenil konkordat z rimskim papežem. V tem konkordatu, podpisanem od Hitlerja, je zakonito zajamčen obstoj in vzdrževanje katoliških šol. Kljub vsemu temu pa narodno-socialistični režim preganja in zapira katoliške šole. Letošnjo jesen je bilo v samem mestu Miinchenu na Bavarskem pretvorjenih 44 katoliških spelo mnogo vojnega materijala iz sovjetske Rusije. Ruske ladje so izkrcale v Barceloni novo orožje, topove in tanke. Radi preveč očitega podpiranja rdečih od strani ruskih boljševikov je dala nacijo-nalna vlada iz svojega sedeža v Burgosu vsem svojim pomorskim edinicam po radiju povelje, da naj vsako rusko trgovske ladjo na odprtem morju zaustavijo. Če najdejo tovor orožja in streliva za Madrid, jo naj takoj potopijo. — Dne 23. X je bila proglašena ustanovitev sovjetske republike Katalonija po vzorcu sovjetskih ruskih republik. Vse tovarne, trgovine in podjetja so proglašena za državne last. Katalonija je postala sovjetska republika, ker je Rusija izstopila iz odbora za nevmešavanje v španske zadeve in bo pričela sedaj akcijo za obrambo Španije napram nacijonalistom. — V Črnem morju je čakalo 23. X. 26 ruskih parnikov ki so natovorjeni z raznim vojnim mate-rijalom in predvsem s 110 letali za rdečo milico. Sovjetska Rusija je odpovedala svoje članstvo pri londonskem odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno in je prestopila javno na stran rdeče vlade. Načrti ruske petletke brezbožnikov. — Ruski brezbožniki so napravili načrt za pet let in v tem načrtu je na programu: porušenje vseh cerkva in molilnic na ruskem ozemlju, katerim je bilo doslej še prizanešeno. Pred boljševiško revolucijo je bilo v Rusiji 120.000 pravoslavnih cerkev in kapelic. Dosedaj je porušena dobra polovica vseh svetišč, zopet druga so spremenili v zborovaJne prostore za brezbožne krožke, v gledališča, konsumne prodajalne, v skladišča in kopališča. Leta 1937 pa bodo porušili še tiste cerkve, ki so jim dosedaj radi izrednih umetniških ali zgodovinskih vrednostih prizanašali. To več kot divjaško napoved je mogoče tolmačiti iz tega, da je v zadnjem času opaziti po celi sovjetski državi rastočo potrebo zatiranih narodov po verskem udejstvovanju. Zlasti na kmetih se dogaja, kakor poročajo komunistični li-«ti, da kmetje vkljub preganjanjem in vkljub visokim denarnim kaznim vedno znova snujejo tajne verske krožke in praznujejo verske praznike. šol v takozvane nevtralne — brez- in pro-tiverske šole. Isto se dogaja v drugih krajih Bavarske ter v katoliških krajih Wlirtenberške in Hesenske. V nekdaj katoliške šole prihaja vedno več proti-krščansko razpoloženih učiteljev, iz šol so odstranjeni križi in verske podobe, vpeljava jo se v šole nekrščanske učne knjige. Nemški škofje so proti takemu počenja-nju vložili protest, toda režim gre preko tega naprej po protikatoliški poti. Verskih šol mora biti konec: to je njihovo geslo. Nemška vlada je zdaj odobrila zakon bavarske pokrajinske vlade, s katerim sme državni namestnik na Bavarskem odpustiti iz službe 1676 katoliških redovnic, ki delujejo v smislu zakona iz 1. 1920 na državnih osnovnih šolah na Bavarskem, in sicer skupno v okrog 400 zavodih kot od države nastavljene in plačane učiteljice. Zaenkrat namerava državna oblast odpustiti 600 redovnic, druge bodo sledile. Tako se sedaj* meče v Nemčiji Bog in vera iz šole. Tako delajo tudi bolj-ševild. Zakaj potem trobi nemški narodni socializem v svet, da se bori zoper boljše-vike?! Njemu gre za pogansko Velenem-čijo. Uspehi misijonov. Pretekla nedelja je bila misijonska nedelja. Ta dan se je vesoljna cerkev zbrala pred oltarji, da je ob sveti daritvi in molitvi prosila Boga blagoslova in napredka v misijonskem delu. Spričo-tega ne bo odveč, ako nekoliko premotrimo misijonske uspehe, in sicer v razdobju preko 100 let. L. 1820 je bila Japonska zaprta vsakemu katoliškemu misijonarju; L 1933 pa je bilo na Japonskem 251 inozemskih katoliških misijonarjev, 73 domačih japonskih duhovnikov, 423 inozemskih in 355 japonskih redovnic. V državi Siam (v Aziji južno od Kitajske) je bil L 1825 samo neki stari misijonar, zdaj je tam 41 tujih in 47 domačih duhovnikov. Na otoku Madagaskar (vzhodno od Južne Afrike v Indskem oceanu) ni bjio 1. 1825 niti enega katoliškega duhovnika, zdaj jih je tam 183 evropskih in 31 domačih duhovnikov, 229 inozemskih in 147 domačih sester. V Južni Afriki je bil 1. 1825 -amo eden katoliški duhovnik, zdaj je 662 belih in 30 črnih duhovnikov. L. 1825 je bila Srednja Afrika zaprta dežela, na otokih Tihega oceana ni bilo katoliških misijonarjev, Avstralija je bila kolonija kaznjencev, na Kitajskem je bilo malo duhovnikov, ki so vedno bili v smrtni nevarnosti, v Indiji je bila krščanska vera in cerkev v stanju propadanja. Danes je srednja Afrika cvetoča misijonska dežela s stotisoči katoličanov. Na vseh večjih otokih Tihega oceana delujejo katoliški misijonarji. V Avstraliji se je katolicizem tako razširil, da je pred par leti tamkaj bil velik evharističen kongres. Na 1 kitajskem je 120 misijonskih okrožij, 12.000 inozemskih duhovnikov, 580 do- mačih duhovnikov, 6400 inozemskih misijonskih bratov, 2300 domačih redovnikov, 32.400 inozemskih redovnic, 18.000 domačih redovnic. V Indiji je bilo leta 1935 3,470.847 katoličanov, 50 nadškofij, škofij in apostolskih prefektov. To je velika armada, ki se vojskuje za razširjenje Kristusovega kraljestva. Dolžnost vsakega katoličana je, da to veliko delo podpira z molitvijo in gmotno podporo. Na bolezenskem dopustu pri svojem bratu nadžupniku v šmartnem pri Slo-venjgradcu je preminul po dolgotrajnem bolehanju 22. X. g. dr. Josip Somrek, profesor na mariborskem bogoslovju. Rajni se je rodil 22. januarja 1871 v Čadramu pri Konjicah. V Mariboru je končal gimnazijo in bogoslovje leta 1897, ko je prišel za kaplana v Vojnik. Kapla-aoval je še v Marenbergu, pri Sv. Jurju v Slov. goricah, v Šmarju pri Jelšah m v Celju. Štiri leta je bil ravnatelj Cirilove tiskarne. Naslov doktorja bogoslovja je prejel na graškem vseučilišču leta 1901. Iz Cirilove tiskarne je bil poklican 1. 1909 v bogoslovje, kjer je bil profesor in tudi podravnatelj do leta 1928. Škof ga je odlikoval z imenovanjem za duhovnega in konzistorijalnega svetnika. Blagopokojen g. profesor je bil učen, ljubezniv in se je izven bogoslovnih strok mnogo pečal z elektrotehniko, proizvajal je razne brezalkoholne pijače in se je zanimal za razna gospodarska vprašanja. Veliko se je trudil za povzdigo cerkvenega petja v škofiji. Sestavil je dve pesmarici: eno za odrasle, ki se imenuje »Kvišku srca!«, drugo kot pesmarico in molitvenik za otroke z naslovom: »Prijatelj otroški.« Osebne vesti. Duhovniške vesti. Umeščen je bil kot župnik v Št. Janžu na Vinski gori g. Ad. Adamič, provizor istotam. — Postavljeni so bih gg.: Franc Kolenc, korni vikar v Mariboru, za veroučitelja na I. deški meščanski šoli v Mariboru; Franc Gomboc, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, z delokrogom v Velikih Dolencih, za provi-zorja v Velikih Dolencih; Peter Pribožič, stolni kaplan v Mariboru, za kornega vikarja istotam. — Prestavljena sta bila gg. kaplana: Ivan Kodrič iz Loč v Pišece in Franc Modrinjak iz Pišec v Loče. Nesreče. Dve nesreei pod vozom. Na koroškem kolodvoru v Mariboru je padel pri razkladanju pod voz 41 letni delavec Ivan Vel-nič. Priletel je pri padcu pod voz, katerega so premaknili konji in mu je kolo zlomilo roko. — Na voglu Tattenbachove in Kopališke ulice v Mariboru se je zaletel s kolesom v voz 35 letni Ivan Mahorič. kovač iz Bohove pri Hočah. Vsled sunka je padel pod voz in so šla kolesa preko njega. S hudimi notranjimi poškodbami ga je oddal reševalni oddelek v bolnico. Umrl vsled počenja lobanje. Zadnjič smo poročali, kako je v noči nepreviden kolesar v Košakih pri Mariboru podrl 56-letnega zidarja Štefana žižeka iz Rad-vanja. Sunjeni je priletel tako hudo z glavo ob cesto, da mu je počila lobanja in ga je mariborski reševalni oddelek prepeljal v nezavestnem stanju v mariborsko bolnico, kjer je kljub vestni zdravniški negi in skrbi podlegel poškodbi. Smrtna nesreča dveh starih mož. V Sve-čini ob severni meji je padel z lestve, po kateri je hotel k nočnemu počitku pri svojem zetu, 781etni viničar Anton Puš-nik. Priletel je na cementni tlak tako nesrečno, da je drugo jutro podlegel poškodbi. — Na Straži pri Teharjih se je hudo poškodoval pri vožnji drv 801etni posestnik Kari Kroflič. Prepeljali so ga v bolnico v Celje, kjer je umrl. Življenjsko nevaren padec z lestve. V bolnico v Ptuj je bil oddan 661etni kočar Jožef Pičjan iz Volovleka pod Ptujem. Obešal je koruzo, zlomil se mu je klin na lestvi, padel je precej globoko in si je nalomil hrbtenico. Avtomobilska nesreča. Na Ormoški cesti pri Ptuju je odbil avto tako nesrečno llletnega dijaka Franca Kodela, da si je pri padcu zlomil levo nogo in je dobil tudi razne druge poškodbe. Poškodba otroka. V ptujsko bolnico sc spravili iz Desternika pri Sv. Urbanu pr' Ptuju triletnega posestnikovega sinke Vladimirja Holc. Otrok je porinil desno roko v stroj za napravljanje rezanice in ta mu jp odrezal dva prsta. Otrok se smrtno opekel. Enoletni I. So-larik, sinček dninarja s Kamena pri Sv. Jurju ob j. ž., je prevrnil po sebi pisker, v katerem je vrel krompir. Dobil je tako hude opekline po celem telesu, da je umri v strašnih mukah v celjski bolnici. Nesreča kolesarja. Pri lesnem industrijalcu Sodinu v Celju je uslužben kot uradnik Franc Končan. Omenjeni se je peljal zvečer s kolesom po cesti proti Sv. Marjeti. Nasproti mu je pripeljal avto, ki ga je s svojo lučjo tako zmedel, da se je zaletel ob jablano in si je zlomil desno nogo. Prepljali so ga v celjsko bolnico. S pretresenimi možgani so pripeljali v celjsko bolnico posestnikovega sina Oskarja Fistrič iz Bratkovca v Selah Zagorskih. Pri Podčetrtku, ga je podrl avto in si je pri padcu pretresel možgane. Junaški deček umrl vsled opeklin. V »Gospodarju« smo poročali, kako je izbruhnil v noči požar v Dragi na Dolenj- Dr. ž. Mažuranič, novi predsednik senata. skem v hiši posestnika Bartola. 13 letni sinko se je prvi zbudil, opazil požarno nesrečo in jde. Dva vlomilca prijeta. V Videžu pri Slov. Bistrici sta se splazila skozi vrtna vrata v hišo posestnika Ivana Marguča dva neznanca. Ker sta bila prepričana, da sta sama, sta prebrskala vse omare, stikajoč za denarjem. Pobasala sta več predmetov in na podstrešju sta izmaknila kos slanine. Prva ju je zasačila domača šestletna hčerkica, kateri sta ponujala dinar, če jima izda, kje ima oče shranjen denar. Otroka sta se lotila celo dejansko s pretepanjem, a ju je zmotila Margučeva žena, ki je pričela odklepati vežna vrata. Lopova sta se spustila v beg, za njima jo je ubral hišni gospodar, ki se je bil pravkar vrnil. Priskočili so mu na pomoč sosedje in kmalu so imeli oba klateža, ki sta Jernej Korošec od Sv. Jerneja pri Ločah in Martin Slemenšek iz Belih vod. Oba so izročili orožniki sodišču. Nepoboljšljiv tat. Na odgonsko postajo v Ptuj je bil poslan iz Sarajeva 351etni Ivan Flegarič, pristojen v Dornovo pri Ptuju. Iz Ptuja se ni podal v pristojno občino, ampak se je vtihotapil v trgovino Legvart, kjer se je založil z raznim blagom, a so ga zasačili in predali policiji. Na policiji so ugotovili, da je Flegerič izgnan iz vseh večjih mest in ima marsikaj na vesti. Nevarno obklan. V celjski bolnici so našteli na glavi, prsah^in po rokah 19 za-bodljajev z nožem hlapcu Francu Neme-cu, ki je uslužben pri: posestnici Tereziji Šepec v Vrbju pri Žalcu. V krčmi na Lož-nici ga je obdelal z nožem neki posestnikov sin iz Vrbja. Dva zabodljaja sta smrtno nevarna. Skočila 12 m globoko. V Celju v Krekovi ulici je skočila iz podstrešnega okna in je padla na cesto 12 m globoko 28 letna živčno bolna šivilja. S hudimi notranji- Mala tableta z velikim učinkom nosi vedno BAYER-Jev križi ASPIRIN proti vsem bolečinam In boleznim, ki Izhajajo Iz prehlada. 0(1» ¡t rti. pod s. Br. 21762 od 19. XI. 1934. mi poškodbami in v nezavestnem stanju so jo prepeljali v bolnico. Napaden in ubit. Koruzo so kožuhal? pri posestniku Ureku v Zlogonskem v župniji Kapele pri Brežicah. Po opravljenem delu je prišlo do napada posestnika Franca Vebleta iz Zlogonskega. S koli sta ga pobila: 34letni posestnikov sin Franc Urek iz Zlogonskega in 21 letni posestnikov sin Andrej Duhič iz Zgor. Suši-ce na Bizeljskem. Veble je dobil tako hude poškodbe po celem telesu, da jim je drugi dan po napadu podlegel v celjski bolnici. Napadalca sta po zločinu pobegnila. Urek je pribežal v Celje, kjer je bil od policije prijet na mestnem poglavarstvu. Duhiča so aretirali orožniki v okolici Dobove. Oba storilca sta sedaj v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Radi izgube službe si hotela vzeti življenje. V ljubljansko bolnico so spravili iz Podgore pri Št. Vidu v ljubljanski okolici služkinjo s prerezanim trebuhom. Zgubila je službo in si je hotela iz obupa sama končati življenje. Revo so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so jo rešili. Pastir ustreljen v nogo. Blizu letališča v Ljubljani je šel skozi gozd 13 letni pa- Najstarejši samomorilec. V Bombaju v Indiji se je vrgel iz 5tega nadstropja in je obležal mrtev 117 letni bivši trgovec Chadji Moti Chadji. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ji sit življenja. Do svoje smrti je bil še izredno močen in je lahko čital ter pisal brez očal. Kino in gramofon kot noNka pripomočka V južnoafriški uniji so skoraj vse šole opremljene s. kinematografskimi aparati, ki omogočajo učiteljem predavanje vsakovrstnih snovi z živimi slikami. V zadnjem času izpopolnjujejo ta nazorni pouk še z gramofonskimi ploščami. Težke snovi fiksirajo enkrat za vselej na gramofonske plošče, 22 Povest iz domačih hribov. Proti večeru je Ravnjak pospravil svoje pisarije in jo je mahnil k Št. Ožboltu. Tu je do p6zne noči obsedel v gostilni. Slabe volje se je vrnil in šel h kraju, toda zaspati ni mogel. Iznenada je skozi priprto okno nekaj priletelo in udarilo po podu. Zunaj je zalajal pes. Naglo je vžgal luč,; vstal in našel na tleh nekaj belega: bil je kamen, okoli tega pa privezan listek. Razgrnil je papir in Čital, kar je, kakor je bilo soditi, napisala kaka nerodna ženska roka: »Ravnjak, počakaj z ženitvijo! Kmalu izveš, da Pavla ni ciganka, ampak poštena kmečka hči. Kot otroka so jo ugrabili.« Za trenutek je kakor okamenel, tako se je zavzel ; potem se je razjezil: . »Salamenski ponočnjaki! Nič drugega jim ni v mislih kakor to, kako bi ljudem spanje kradli in si norce iz njih brili.« šel je pred hišo, psa, ki je bil na verigi; odvezal, pogledal okoli hlevov, pa ni nikjer ničesar ugledal in ne začul. Ko se je vrnil v sobo, je listek ponovno prebral; tedaj se je hudo vznemiril. Ko bi bilo morda le res ? Saj Pavla res nima nič ciganskega na sebi — edino polti je bolj temne, lasje so ji črni in oči. Pa vendar ni vsak tak človek cigan. Ali zakaj se tisti ali tista, ki mu piše, ne prikaže in ne pove, kar ve? Kaj se skriva? — Je le vse skup norčija in potegavščina. Sicer pa: naj bo, kakor že! On ne more ničesar več spreminjati. Pol ure po tem dogodku na Ravnah je zgoraj pri čevljarju nekdo potrkal. Urška je bila že pri durih in je odprla ciganu. Hlastno ga je vprašala: »Ali je šlo po sreči?« »Imenitno,« je odgovoril cigan. »Listek že ima.« »Kaj bomo zdaj?« »Nič. Počakali bomo na jutri.« Stopila sta v sobo, kjer je Cene že smrčal za pečjo. Urška ga je.stresla in jela oštevati: »Najprej piskaš in trobiš, da noriš ljudi in živino; zdaj pa žagaš in hrliš, da človek še svoje besede ne čuje.« »Ali je prišla Jerca?« je vprašal Cene napol v spanju. »Figo je prišla. Sploh ne. pride ali pa šele teda. , ko bo že prepozno.« »Prepozna. Jerca nikoli ni, . rajši prezgodnja. Noge ima in ti gre, da bi.se še z vlakom dala. škoda, da čevljev ne da pri meni delati! Bi še bolj mogla iti. Gotovo pa je že doma in smrči v. svoji bajti.« — in že se je t11*1' CWcobrnil in zasmrčal. stir Franc Polanc, doma iz Vojnika. Neznanec je oddal strel iz puški, ki je dečka zadel v desno nogo. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz političnega maščevanja — požig. V Dragatušu na Dolenjskem so našemu kandidatu Francu Štefaniču politični nasprotniki požgali 5000 Din vredni kozolec. Izpred sodišča. Za uboj sedem let ječe. Dne 23. X. je odgovarjal pred senatom mariborskega okrožnega sodišča radi zločina uboja 24-letni viničarski sin Alojz Kämet iz Poče-hove pri Mariboru. Letos 5. julija je prišlo v krčmi na Košakih pozno zvečer do pretepa, med katerim je dobil čisto miren in neudeležen harmonikar Alojz Ma-jer zabodljaj v trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je že drugi dan umrl. Na podlagi izpovedi prič je bil Kämet kljub zanikanju krivde obsojen na sedem let ječe. Radi tatvin in prevar obsojen na 2 leti ječe. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju je dajal te dni odgovor 29 letni delavec Franc Gracer iz Liboj zaradi štirih tatvin in prevare. Obsojen je bil na 2 leti robije, ker že ima predkazni zaradi kraje in pretepov. Slovensfta liraiina. Resnica -radi resnice. Kakor je že širšemu občinstvu znano, si je klub prekmurskih akademikov nadel nalogo, da ustvari takozvano letečo knjižnico za slovenski živelj v Slovenski krajini. Tako smo tudi te dni brali v »Jutru« štev. 240 z dne 16. oktober t. 1., pod naslovom »Iz življenja na deželi, Kranz«, da se je tej akciji pridružilo tudi Akademsko društvo v Kranju in hoče z nabiranjem leposlovnih knjig podpreti akcijo svojega odličnega tovariša v Prekmurju. Tiho bi bili, če nas ne bi pičila ugotovitev v tem članku, kjer se ugotavlja, da ee po Prekmurju zelo širi madžarska propa, paganda, češ, zato je potrebno nabirati knjige po Sloveniji in jih poslati v Slovensko krajino, da nas ne bo vzela madžarska propaganda. Zdi sc nam potrebno ugotoviti, da je ta akcija za nas Prekmurce od strani kluba prekmurskih akademikov odveč in bi nas veliko bolj veselilo, če bi si ti prekmurski akademiki nadeli ;za naslov dela nekaj, kar jih ne bi vodilo v čudne in tako nezaželjene rdeče vode. Naš slovenski živelj je vse preveč zaverovan v svoje stalno prepričanje in ima tudi svoje narodno zavedno čuvstvo, zato odklanja takozvane leteče knjiž-j niče, pač pa si želi pametnih in mirnih akademikov, da ne bodo zopet kazali na nas kot na kake čudake. To vsem prizadetim v pomislek in opomin! Regulacijska dela na Muri. Proračun za re-, guiacijska dela na Muri znaša za leto 1936-37 720.000 Dir. Ta svota je predvidena za spodnji del murske proge, to je za del, ki leži ves na jugoslovanskem ozemlju. Od svote 720.000 Din je 100.000 Din državnega fonda kot redni kredit, ostali del 60.000 Din pa je dotacija banske uprave Dravske banovine in je deljena na ba-novinski gradbeni fond in na fond iz bednost-nega sklada. Predvidena je tudi svota 120.000 Din za dela na Muri pri Murskem Središču med železniškim in cestnim lesenim mostom. Celoten proračun za regulacijska dela pa znaša 3,500.000 Din, ki se bo v etapah nakazoval za večja dela na Muri, o kateri je znano, da dere kot hudournik. Za obmejni del Mure pa je razpisana druga ofertalna licitacija za 26. oktober t. 1. pri tehničnem oodelku banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8 IV. Proračun znaša Din 941.329 Din. Na notranji progi se sedaj dela na sledečih krajih: V Ižakovcih, Veržeju, v Bakovcih, Krogu in v Hrastje-Moti. Končana so pa že drla v Bunčanih in na Melincih. Zaposlenih delavcev je sedaj 110, ki pa se izmenjavajo vsakih 14 dni. Kakor hitro pa bodo urejene zemljiško-knjižne zadeve v Murskem Središču, se bo z delom tudi tukaj takoj načelo, kar bi bilo pa že zelo potrebno, ker je Mura tukaj tudi zelo velika nasprotnica dobre zemlje in jo odnaša ob povodnjih v velikih kosih. Kakor je torej razvidno, so dela pri murski regulaciji zelo obsežna, vendar pa bi bila potrebna še veliko bolj sistematična regulacijska dela, ker je znano, da Mura ob povodnjih preplavi daleč naokrog polja in travnike in povzroča milijonsko škodo. Zato bi bilo potrebno, da se najme večje investicijsko posojilo in bi se regulacijska dela naj izvrševala povsod sistematično, kar kaže dovolj zgovorno avstrijski del Mure, kjer je cela proga zregulirana z betonskimi kvadri, kar zelo dobro varuje bre-žino in je zemlja varna pred deročimi valovi Mure ob velikih povodnjih. Zemlja ob Muri je zelo rodovitna, na njej uspeva posebno dobro koruza in tudi drugi poljski pridelki, prav tako so tudi travniki prvovrstni, zato bi bilo potrebno, da se končno saj omeji odnašanje zemlje, če se že ne more popolnoma preprečit) murskih poplav. Zračni napad na Lendavo. Dne 22. oktobra bo priplula okrog ene ure popoldne tri motorna letala, ki so izvršila »napad« na Lendavo. Posadka tukajšnjega vojaštva je ukrenila vse potrebno za obrambo mesta. Tudi je streljala na letala v svrho obrambe. Občinstvo se je držalo strogih predpisov in se umaknilo iz ulic v hiše. Zločin požiga pred sodniki. Mariborsko sodišče je obsodilo 21. oktobra zaradi požiga starejšega mladoletnika K. in tkalca Aleksandra še-rugo jz Sela. Meseca februarja sta obtožena ¿ažgala klet posestnika Balajca. šeruga sam pa je posadil rdečega petelina na hišo posestnika Kodile. Oba sta pred sodniki očitana dejanja priznala in je dobil K. 8 mesecev strogeg8 zapora, šeruga pa 1 leto robije. črensovci. Ker se vsled slabe udeležbe članstva občni zbor ni vršil v nedeljo 18. oktobra, •se bo vršil v nedeljo 8. novembra v istih prostorih in z istim dnevnim redom. K polnoštevil-ni udeležbi Vas vabi — odbor. Sobota. Sedež občine Murska Sobota okolica •je v Soboti, čeprav Sobota ne spada zraven. K tej občini spadajo vasi Bakovci, Krog, Črnci, Satahovci in Rakičan. Občina je bogata, pa ima 3elo veliko nujnih potreb. Vsi,kraji imajo do Sobote eno uro in še čez hoje, le Rakičan je bližje. Soglasna želja prebivalcev je, da bi bil sedež ali v Bakovcih, ki ima okrog 1200 prebivalcev, ali v Krogu. To je približno v središču. V Soboti da občina za najemnino 400 Din mesečno, v vasi bi dala le 100 Din ali pa še manj, isto je s kurjavo in čiščenjem. Volilci so se razgibali in bodo prosili prenos sedeža in upamo, da bo notranje ministrstvo ugodilo upravičeni želji. Sv. Sebeščan. Na tukajšnjem pokopališču je dal g. Benko, narodni poslanec, izkopati teles- Kar pa je za Jerco rekel, ni bilo čisto res. Jerca je bila več ko za dvajset ur hoje daleč od Bistrice. Sinoči je hitela na vlak in v — Maribor. Tu je prenočila pri neki znani branjevki, zjutraj pa je poiskala najprej tistega gospoda, ki je bil pred leti pri Št. Ožboltu za provizorja. Ko je temu na kratko razložila, kaj jo je prignalo v mesto, jo je ta poslal s pisemcem h kaznilniškemu kuratu — in tako je stala ob devetih že pred ravnateljem mariborske kaznilnice. Kratko in jasno mu je razložila vso zadevo zaradi Pavle, ki jo je bila vzela za svojo, kako je in kaj in da je reč nujna. Ravnatelj je koj spoznal, da Jerca ni kaka taka klepetava ženska, in ji je verjel. Nekaj je še vprašal, potem pa obljubil, da bo Silvestra, ki je v tej kaznilnici sedel, trdo prijel in skušal iz njega kaj izvleči. Naj bi prišla Jerca okoli poldne zopet sem v pisarno; tedaj bo morda že kaj izvedela. Uro nato sta pripeljala dva paznika Silvestra uklenjenega v ravnateljevo pisarno. Silvester, ki mu je bila desnica pohabljena, je mrko pogledal ravnatelja in mladega pisarja za mizo. Tedaj je dejal ravnatelj strogo: »Nov zločin je prišel na dan, ki si ga zagrešil pred tri in dvajsetimi leti. Zaradi tega boš šel na vislice.« Silvester je zlezel na kup. Strah in groza sta mu bila v očeh. »Umoril si otroka,« je nadaljeval ravnatelj, »dve» letno deklico, ki je bila dedinja velike kmetije.« Silvester se je začudil. Ves iz sebe je bil zaradi strašne obtožbe in je vzkliknil, ne da bi dovolj premislil: , »Ni res! Umoril je nisem.« »Ne taji!« je zagrmel ravnatelj; »oni drugi je že priznal.« »Kateri drugi?« »To veš sam. — Ti si spravil dekle v kraj, ti si kriv; oni je kriv le toliko, ker je vedel za tvoj zločin. Zato ga tudi ne čaka najhujša kazen. Ti pa pojdeš na vislice.« »Prekleto!« je zaklel kaznjenec in postal rdeč od jeze; »stara mrha, ki je vse skuhal, bi se rad izmazal in mene potlačil... ali zdaj ne bom več tiho; vse bom povedal.« »Ali torej priznaš, da si jo umoril?« »Nikoli! Saj še živi — vsaj lani je še živela.« »Seveda, reči je to lahko! Kdo ti naj verjame?« »Saj to dekle je Vanda ali — kakor jo zdaj kličejo: Pavla, tista, ki je lani na Ravnah služila in ki sem jo po nesreči oklal.« Ko je ravnatelj na videz neverno majal z glavo, je Silvester na dolgo in široko pripovedoval, kako je vse bilo, ravnatelj pa mu je vmes še postavljal razna vprašanja. (Dalje sledi.) te plošče so učnim močem na razpolago in jim prihranijo ponavljanje. Pri pouku prirodoslovja dajejo gramofonske plošče n. pr. opise vsakovrstnih živali, pa posnemajo pri tem tudi njih glasove, kar pouk zelo poživlja. Latinščina spet mednarodni jezik. V italijanskem prosvetnem ministrstvu se zadnje čase bavijo z načrtom, po katerem naj bi latinščina spet dobila svoj stari pomen kot mednarodni jezik, V ta namen namerava italijansko prosvet. mij nistrstvo vpeljati posebne radijske oddaje na vseh italijanskih postajah v latinščini. To bet menda prvič, da se bo: latinščina slišala razeri pri oddajah službe božje. Vsem €€ii(. naročnikom, katerim je pošla naročnina ter tistim, ki nam že dolgujejo, smo danes priložili položnice ter prosimo, da takoj poravnajo svoj dolg, oziroma obnovijo naročnino, ker drugače jim s prihodnjo številko list ustavimo. — »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. Uprava. ne ostanke svojega tasta Koudila.žena pokojnega je umrla pred kratkim in so jo pokopali v Soboti v grobnico g. Benka in tja so sedaj odpeljali tudi kosti moža, ki je že 27 let počival pri nas. Kosti so bile še dobro ohranjene in tudi truga je samo še ob eni strani strohnela. Izkopavanje je vzbudilo veliko pozornosti, kajti to je za nas nekaj nenavadnega. Sv. Sebeščan. Naša fara šteje le nekaj nad 1000 prebivalcev in še teh veliko ni doma, pa smo vseeno nabrali 330 Din za misijone. . Mačkovci. Tukajšnja šola je razširjena v tro-razrednico, kljub temu, da je občinski odbor temu na vse mogoče načine nasprotoval. Otrok imamo okrog 140, le tretje učne moči še ni. — Naša občina je v srezu najmanjša in ima najmanjšo davčno moč, a ima to posebnost, da ima menda v srezu najvišje doklade. Ne vemo, kako gospodari občinska uprava, da se doklade leto za letom zvišujejo, pa imamo vseeno take ceste kot najbrž nikjer v srezu. — Kakor smo zvedeli, se bo prav kmalu prenesel sedež naše občine k Sv. Sebeščanu in da se bo spremenilo vsiljeno ime Pečarovci v Sv. Sebeščan. S tem bo želji naroda zadoščeno. Dokležovje. Tat je ustrelil gospodarja, ki je bil pri priči mrtev. V noči od petka na soboto ob dveh je šla soproga posestnika Poredoš Alojza iz hiše in je opazila v shrambi za zrnje luč, stopila je k vratom, ki so bila odprta ter jih zaprla in s haklom zapahnila ter hitro šla budit ostalo družino. Mož Alojzij je skočil v hlev po vile, mlajši brat, žena in mati pa za njim. žena je držala luč, mož pa se postavi k vratam ter odpre vrata, da zabode tatu. Toda v tistem hipu počijo streli trikrat iz samokresa, ki je bil vojaškega kalibra, ter zadenejo Alojza v desno stran pod pazduho. Zadeti je stopil še pet korakov ter se zgrudil mrtev na tla. Tat pa je izrabil to priliko ter pobegnil, ne da bi ga kdo poznal ali pa zasledoval. Ustreljeni zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, od katerih je najstarejša deklica stara osem let, najmlajša pa 4 leta. Pogreb se je vršil v nedeljo 25. t. m., ob treh popoldne. Domačim naše sožalje! — Pred kratkim je zadela kap Ivana Benkoviča, učitelja v pokoju, ki je 35 let bil vzoren delavec v občini Dokležovje. Pokojnemu izrekamo vsi Dokležanci javno zahvalo, ker je mnogo storil na gospodarskem in kulturnem polju. Pokojnemu večni mir in pokoj, ostalim naše irkreno sožalje! IIMŠTVENE VESTI BLAGOSLOVITEV DRUŠTVENEGA DOMA PRI SV. RUPERTU V SLOV. GORICAH. Prvo nedeljo v juliju je bil položen temeljni kamen bodočemu društvenemu domu. V kratki dobi tri in pol mesecev pa je ob složnem sodelovanju vseh župljanov zrastla ponosna stavba, ki bo služila veri in prosveti. Skoraj brez vseh sredstev je bil pripravljalni odbor, ko se je začelo delo. Z največjim navdušenjem so zavedni Euperčani kar tekmovali s kulukom in z drugimi dajatvami. Veliko zaslugo pa ima tudi domača posojilnica. Novi društveni dom je lepa in zelo obširna stavba in je v ponos ruperški fari. V nedeljo 18. t. m. je bil dom slovesno blagoslovljen. Bil je to praznik cele fare, praznik žuljavih rok in složnega sodelovanja vseh. Slovesno zvonenje in mogočno streljanje s to-piči je oznanjalo velik dogodek. Malo pred 9. uro so se zvrstili člani prosvetnega društva »Slomšekov tabor« v sprevod in šli z godbo na čelu v cerkev. Pridigal je svetolenarški župnik, duhovni svetnik Sinko ter v lepih izvajanjih orisal povezanost treh domov: rojstne hiše, cerkve in društvenega doma. Sv. mašo je daroval duhovni vodja prosvetnega društva g. kaplan Smole. Med sv. mašo so člani društva, dolga vrsta jih je bila, pristopili k sv. obha-j.lu. Po sv. maši je bil sprevod k novemu društvenemu domu. Ogromna množica ljudi se je zgrnila okrog društvenega doma, ki je bil ves v zelenju, na pročelju pa Slomšekov kip. G. kaplan Smole je najprej pozdravil navzoče goste, zlasti blagoslovitelja doma, dekana in kon-sistorijalnega svetnika Gomilšeka, ki je takoj nato izvršil obred blagoslovitve ob asistenci domačih duhovnikov in duhovnega svetnika Sinka. Po blagoslovitvi pa je spregovoril prisrčne besede o društvenem domu, ki naj bo kakor Alcazar trdnjava katoliške in slovenske zavesti. Za tem je govoril Mirko Geratič iz Maribora, ki je k lepemu prazniku prinesel čestitke v imenu PZ ter povdaril veliko važnost katoliških prosvetnih domov, ob katerih se naj razbije val marksizma in komunizma. Po govorih se je družina prosvetnega društva slovesno posvetila presv. Srcu Jezusovemu ter si ga tako izbrala za svojega Kralja. O pomenu posvetitve je govoril g. dekan Gomilšek, ki je tudi izvršil posvetitev. Pevski zbor je nato zapel himno v čast Srcu Jezusovemu in »Povsod Boga«. Popoldan pa se je vršila lepa otvoritvena prireditev s simboličnimi vajami, katere so izvajali fantje in dekleta ter času primerna igra »Podrti križ«. IltK"ečovei. Smrt uglednega moža. V najlepši moški dobi 58 let je po petletnem trpljenju izdihnil svojo blago dušo daleč naokrog znani bivši gostilničar v Berkovcih in posestnik v Bučečovcih g. Anton Slavič. Umrl je v svojem vinogradu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer so ga položili tudi k zadnjemu počitku. Naj mu sveti večna luč! Pokojnik je bil velik prijatelj krščanskega časopisja in vzorni katoličan. Naj v miru počiva! Sv. Miklavž prt Ormožu. Dne 15. oktobra popoldne so se oglasili zvonovi, omenjajoč, da je LUSTERI bogata izbira okusna izdelava ugodne cene domača fovarna Ivan Paspa i sinovi, Zagreb Cenike pošljemo na zahtevo Bog poklical po dolgi in zavratni bolezni k sebi svojo zvesto služabnico Alojzijo Jurkovič, posestnlco na Vinskem vrhu. Naša rajna Alojzija je prenašala svojo bolezen Bogu vdano z največjo potrpežljivostjo, kakor je omenil v govoru na pokopališču preč. g. župnik Polak. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb v nedeljo 18. t. m. predpoldne. Pri hiši žalosti doma in na pokopališču so ji domači pevci pod vodstvom g. Bohaneca zapeli v srce segajoče žalostinke. Na pokopališču sta se domači župnik in sorodnik Ivan Trstenjak poslovila od rajne Alojzije. Svetinje pri Ormožu. Previdnost božja je pozvala k sebi predobro mater Alojzijo Polak. Pogreb 21. t. m, je pričal, kako smo jo ljubili. Ta dan so pogrebci darovali sv. obhajilo za po-kojnico. Pokojnica je bila mati osem otrok, trije že spijo na svetinskem pokopališču, pet še jih živi. Bila je pokojnica res prava krščanska mati, slaba pot do farne cerkve se ji ni zdela pretežka, da ne bi šla v cerkev. Dež in sneg je nista zadržala doma. Kratko in težko bolezen, ki jo je priklenila na bolniško postelj, je prenašala zmirom vdano v voljo božjo. Drago mater, te-tico, sestro in kumo ohranimo v hvaležnem spominu in se je spominjajmo v molitvah. Gomilsko. Tukaj je umrla v soboto 24. t, m. ob pol devetih gospa Julijana Cukala v 88. letu starosti, še do pred enim mesecem je opravljala svoja opravila. Pozneje pa je vsled oslabelosti legla v postelj, iz katere ni več vstala. Imenovana je bila mati čislane Cukalove družine na Gomilskem. Iz te družine izhaja stolni dekan g. dr. Fran Cukala ter podjetnik in župan pri Sv Juriju ob Taboru g. Cukala-Maks in gospa Ama lija Lorger, rojena Cukala, veleposestnica in ho telirka v Hrastniku. Rajna je bila v čislih pri vseh, ki so jo poznali. Dokler je sama gospo .dinjila, so reveži vedno odhajali potolaženl od nje. Pokopal jo je stolni dekan g. dr. F. Cukala velikost v cm; Obnovite k 9 V TI Z C na grobovih! Došla je nova zaloga Kristusovih kovinskih trupel. Gena je sledeča: navadni: 9 115 14 cena Din: velikost v cm: cena Din: velikost v cm: 7'~ tO' nikel: 12_ 15 14- 18 1550 20 24-- 28- mesing: 12 15 18 15'— 26,- leseni: 20 30 32- 40'- 20 45 •— 40 L. cena Dim velikost v cuvi cena Din: 75'- 70^125-- 120 -,150^ Pridite in si oglejte te lepe izdelke! Tiskarno sv. Cirila d Mariboru. ob veliki udeležbi duhovnikov in ljudstva v pon-deljek 26. t. m. Naj počiva v miru, svetila ji večna luč! Rajhenburg. V tem mesecu je nebeški Učitelj poklical k sebi tri rajhenburške šolarje. Jožef Bizjak se je smrtno ponesrečil in umrl v krški bolnici. Albino Abram je iztrgala davica iz prvega razreda. Nihče ni mislil, da bo šla čez ne- Selnica ob Dravi. V nedeljo 8. novembra (prvo nedeljo po godu vernih duš), obhajamo glavni praznik »Večne bratovščine za srečno smrt«. Namen bratovščine je, da človek izprosi sebi in drugim srečno zadnjo uro ter tudi pomaga vernim dušam v vicah. že od nekdaj pride to nedeljo mnogo romarjev od blizu in daleč. Zdi se pa, da zadnja leta ne prihajajo več v tolikšnem številu, kakor da bi pozabili v vsakdanjih skrbeh to pomenljivo romanje! Romarska pobož-nost se začne že v soboto zvečer. Pripominja se, da se romarji posebno iz oddaljenih krajev lahko poslužijo na železnici nedeljskih povratnih kart, ki veljajo od sobote opoldne do pondeljka opoldne in s katerimi se peljejo nazaj zastonj. Pridite v obilnem številu, pričakuje vas Marija, priprošnjica srečne smrti! Sv. Jurij v Slov. goricah. Naši dopisi o občinskem gospodarstvu prejšnjega odbora zadevajo prav v živo, četudi smo iz zanimivega revizijskega poročila povzeli le nekaj glavnih točk. O vsem itak ni mogoče natančneje poročati. Ce trdimo, da je bilo prejšnje občinsko gospodarstvo silno potratno in razsipno, da je še nešteto dolgov na vseh koncih in krajih, pri šoli n. pr. blizu 20.000 Din, podpremo to svojo trditev z dejstvom, da je prišlo samo v zadnjem proračunskem letu 1935—36 doklad nad 68.000 Din. S tem zneskom bi se pa že bilo dalo marsikaj izplačati. S svojim denarjem mora človek varčevati, s tujim pa desetkrat bolj. Seveda, če si kdo za svojo vožnjo z avtomobilom, ko morebiti vozi tudi svoje blago, v Maribor, računi 200 Din, ko bi kmet bil zadovoljen, če dobi 100 Din, če dobi mož za tehtanje na občinski tehtnici več sto dinarjev, ko mu tudi posamezna stranka mora posebej plačati, če se je tako moderno uredilo stanovanje za namišljenega šolskega upravitelja itd., potem ni mogoče drugače, da je denarja zmanjkalo. In to ni prav. Zato je bil zadnji čas, da je banska uprava temu škandalu naredila konec. In tako se je ugodilo hinavski želji predsednikovi, da bi bil že skoraj resen tega vraga, namreč županovanja. Ko pa je bil razrešen, pa zopet kliče vse vrage na pomoč zoper razrešitev. Mi pa trdimo: vsi vragovi mu ne bodo več pomagali do županovanja v občini, ki se ne bo več imenovala »Ju-rovski dol«, ampak »Sv. Jurij v Slov. goricah«. Ptuj. Združenje trgovcev naznanja, da je dan Vseh svetnikov 1. november zapovedan praznik ter ostanejo vse trgovine ves dan zaprte. Slivnica pri Celju. Dne 18. oktobra so se vršile pri nas občinske volitve. Postavljeni sta bili dve listi in sicer lista pristašev dr. Korošca, katere nosilec Je bil g. J. Jagodič, in lista združenih nasprotnikov z nosilcem g. Mastnakom na čelu. čeprav so naši združeni nasprotniki napeli vse svoje agitacijske zmožnosti, so vendar na celi črti pogoreli, kajti naše pošteno ljudstvo jim je pokazalo hrbet in zmagovito volilo za listo mož Koroščevega zaupanja. Ta zmaga je še posebne politične važnosti, kajti SHvničani smo se to pot po mnogih letih spanja prvikrat javno izrekli za politiko voditelja kaj dni za njo tudi mati. Rezika Kunšek je umrla na isti bolezni. Na smrtni postelji je prejela prvo sv. obhajilo. Albininega in Rezikinega pogreba se šolarji niso smeli udeležiti. Pri vratih pokopališča so jima zapeli v slovo, da vigred se povrne. Odšli so k Bogu in bodo tam prosili za svoje starše, šolarje in vzgojitelje, katere so tako hitro zapustili. g. dr. Korošca. Z nedeljsko zmago je padla velika trdnjava liberalcev v šmarskem srezu! Trdno smo prepričani, da bode nova občinska uprava pod vodstvom mladega in nadvse delavnega župana Jagodiča priborila ljudstvu to, kar od nje pričakuje. — Slivničan. Pišece. Poslovil se je od nas g. kaplan Franc Modrinjak ter odšel na novo službeno mesto v Loče. štiri in pol leta je služboval v naših Pi-šecah, kjer se je zelo priljubil vsem dobrim žup-ljanom. Bil je poseben ljubitelj in izvrsten vzgojitelj naše šolske mladine. Zelo ga bomo pogrešali pri vseh naših organizacijah, osobito še pri našem Prosvetnem društvu. Gospodu Modrinja-ku naj božja previdnost nakloni mnogo sreče in zdravja. Pišečani ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Peter iescfar resefetri. Na Pobrežju. Nekateri so mi zamerili, da se sem spustil tuai v vsakdanjo nizko občinsko politiko, da to za tako visokega gospoda, kakor sem jaz, ni lepo. Moram pa že povedati, da je treba tudi visokemu gospodu včasih malo oddiha in zato sem se skihal nad našimi nasprotniki na Pobrežju. Sedaj naprej jim bom pa pri-zanesel, če bodo pridni. Po volitvah. Vesel sem, da nisem vse leto dni zastonj rešetaril, narod je videl, kje je zrno, kje so pleve, in je volil. Zdaj bom pa po malem obiskal tiste občine, ki so doživele sramoto, da nimajo občinskega odbora, ki bi mogel biti v čast slovenske narodne sloge. Nekaj jih je moralo ostati, sicer bi jaz postal brezposeln. Kaj je vse od JNS? JNS bi rada pokazala, kako velika je njena zmaga! Ker sedaj nima več ne volilcev in ne občin, je pa dala po svojih listih objaviti, koliko glasov je imela pri zadnjih volitvah! Vsaj spomini so lepi, če je že sedaj-nost tako grozno žalostna! JNS Nr. 2. Pravijo, da bode sedaj Uzunovič ustanovil JNS Nr. 2. Naši liberalci se bodo zato razdelili na dve partiji in bodo Nr. 1 in Nr. 2 ter bodo nato lahko peli pesem o dveh nesrečnih Italijanih ter na koncu vsake kitice ponavljali: Ajnzarji, cvajarjii Radovedni smo, kdo bo v Sloveniji med cvajarji! Najbrže spet Pucelj, on itak ni bil nikdar tako priden, da ne bi bil cvajar! Tudi Marušič se nekaj pripravlja, samo pri njem bo pa drite! Povsod večino! V Beogradu so imeli tudi volitve in sicer kar v parlamentu in v senatu. Pa je JRZ dobila povsod večino! Na tem mestu moram zato javno izreči zahvalo g. Jeftiču, da nam je poskrbel za tako dobre poslance! Moj kolega Pero je zbolel! V Valjevo bi moral, pa je poslal Kramerja po kostanj v ogenj. Pero pa je zbolel. Ima čudno bolezen. Ne govori več, misli, da spada to k vsem velikim politikom, kakor Gandi, Maček, no, sedaj pa še Pero Zivkovič. Dejansko pa je pri njem drug vzrok. On zna le vojaško govoriti, Uzunovič pa drugi starci nočejo biti več rekruti. Zato je zbolel in ne sme več govoriti, da mu še drugi ne bodo ušli! Kako pa kaj svetovni mir? Vojni dobavitelji pravijo, da niso še nikdar tako mirno spali kot sedaj. Same srajce! Ko sem šel malo po svetu, sem videl, da so se ljudje začeli deliti v razne politične skupine po srajcah. Dosedaj so imeli programe, sedaj pa imajo srajce. Pravijo, da je to bolj praktično, če se umaže, se sleče, pa druga obleče, pa je spet vse dobro. Izbrali so srajce vseh mogočih barv: V Italiji črne, v Nemčiji rujave, v Franciji plave, v Španiji rdeče, v Belgiji sive, na Poljskem zelene itd. Uboga Evropa da stojiš tu v sami srajci! Poslednje vesti. Domače novice. P f Profesor Somrek na zadnji poti. V pondeljek, 26. oktobra, ob pol 11. uri predpoldne se je zbrala v cerkvi Sv. Martina pri Slovenjgradcu velika množica ljudi, odraslih in šolske mladine, da spremijo umrlega profesorja dr. Somreka na njegovi poslednji zemeljski poti. Pogreb, ki se ga je udeležilo okrog 60 duhovnikov in nad 40 bogoslovcev, je vodil g. stolni prost dr. Vraber ob prisotnosti g. kanonikov Janežiča in dr. Ostrca. Bogoslovno fakulteto ljubljanskega vseučilišča sta zastopala profesorja dr. Slavič in dr. Luk-man, zbor bogoslovnih profesorjev v Mariboru pa dr. Hohnjec. Izmed šolskih tovarišev t dr. Somreka je bil poleg dr. J. Hohnjeca še navzoč dr. Jančič, župnik pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Tiskarno sv. Cirila v Mariboru sta zastopala ravnatelj Hrastelj in monsignor Vreže. Kot predstavnik politične oblasti se je udeležil pogreba okrajni načelnik dr. Potočnik. V cerkvi se je v ganljivih besedah poslovil od rajnega g. Karo, špiritual v mariborskem bogoslovju, ob grobu pa so spregovorili gg. stolni prošt, bogoslovec Volasko in dekan monsignor Meško. Žalostinke sta zapela domači cerkveni pevski zbor in zbor bogoslovcev. Pokojniku svetila večna luč! Avtomobilska nesreča. Ne daleč od Sv. Mar« jete ob Pesnici se je zgodila 25. X. zvečer precejšnja avtomobilska nesreča. Ker je počila pnevmatika, je zgubil šofer oblast nad vozilom, katerega je vrglo v obcestni jarek. Vsi, ki so bili v avtomobilu, so padli iz njega. 261etnega mesarskega pomočnika Stanka Kalana je pognal sunek na kup gramoza, kjer je obležal z zlomljeno nogo in s težkimi poškodbami na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Od peska zasut. V peščeni jami ne daleč od Spodnje Kungote ob severni meji bi bil zadnjo soboto skoraj mlad delavec ob življenje. 171etni Ivan Jakob je bil sam v jami, ko ga je zasula plast peska do vratu. Skušal se je sam odko-pati, pa ni šlo. šele na večer so mu priskočili na pomoč lesni delavci, ki so se vračali mimo jame in so ga izvlekli še živega. Podsuti, ki ima zlomljeno levo nogo in poškodbe na spodnjem delu telesa, se je čez nekaj časa zavedel in so ga odpremili v Maribor v bolnico. S hudimi opeklinami se je zatekla v mariborsko bolnico služkinja Jožefa Smole iz Maribora. Skupno z gospodinjo je snažila šivalni stroj in ga je preveč oblila s petrolejem. Ko se je približala z gorečo vžigalico, se je petrolej užgal in naenkrat je bil stroj v plamenih, ženski sta sicer ogenj pogasili, vendar se je služkinja močno opekla. Nadaljevanje na 10. strani. Dan sodbe in obsodbe za JNS in njeno družbo. SIJAJNA ZMAGA JRZ. Ljubljana, 26. X. (Avala.) V Dravski banovini so se vršile 25. X. občinske volitve v 225 občinah. Od 153.751 vpisanih volilcev jih je volilo 97.276. Udeležba je znašala 63.27%. Dobile so: JRZ (dr. Korošec) 70.820 glasov (to je 72.80%). JRZ v kompromisu 7149 (to je 7.34%) glasov. Združena opozicija 17.157 (17.62%) glasov. JNS 921 (9.95%) glasov. Jugoslovanska ljudska stranka (Hodže-ta) 21 (0.03%) glasov. Nemška manjšina 1208 (1.24%) glasov. JRZ je zmagala v 184 občinah z 81.8%. JRZ v kompromisu z drugimi strankami si je priborila 13 občin s 5.7%. Združeni opoziciji je pripadlo 24 občin z 10.7%. — JNS ni dobila niti ene občine (0.04%). — Jugoslovanska ljudska stranka (Hodže-ra) tudi nima niti ene občine, Nemci 3 (1.3%). Vloženih in potrjenih je bilo skupaj 321 kandidatnih list. Od teh jih odpade na: Jugoslovansko radikalno zajednico 261 list, Jugoslovansko radikalno zajednico v kompromisu z drugimi strankami 40 list, skupno opozicijo 110 list, Jugoslovansko nacijonalno stranko 6 list, Jugoslovansko narodno stranko (Hodže-ra) 1 lista, Nemce 3 liste. Ako se k rezultatom teh volitev prište-jejo še rezultati volitev, ki so se v 75 občinah že prej izvršile, potem je dobila JRZ 88% občin, opozicija pa 12% občin. Okraj Brežice A rtiče: JRZ 17 mandatov, skupna opozicija 1. Bizeljsko: JRZ 21, opozicija 3. Blanca: JRZ 23, skupna opozicija 1. Brežice: JRZ 3, skupna opozicija 15. Brežice okolica: JRZ 16, skupna opozicija I (Šetinc) 2, skupna opozicija II. (Kržen) 0. Dobova: JRZ 15, opozicija 3. Globoko: JRZ 2, skupna opozicija 16. Kapele: JRZ 1, skupna opozicija 17. Pišece: JRZ 1, skupna opozicija 17. Podsreda: JRZ I. (Kos) 2, JRZ II. (škerbec) 16. Sevnica: JRZ 2, skupna opozicija 16. Videm: JRZ 16, skupna opozicija 2. Zabukovje: JRZ 3, opozicija 15. Zdole: JRZ 16, opozicija 2. Okraj Celje Braslovče: JRZ 16, opozicija 2. Gomilsko: JRZ 15, skupna opozicija 3. Griže: JRZ 3, opozicija 15. Kalobje: JRZ (Erjavec) 18, JRZ kompromis (Salobir) 0. Sv. Peter: JRZ 15, JNS 3. Škofja vas: JRZ I. (Samec) 22, JRZ II. (Okorn) 2. Teharje: JRZ 22, r-ozicija 2. Vojnlk trg: JRZ 3, opozicija 15. žaleč: JRZ 2, JRZ kompromis 16. Okraj Dolnja Lendava črensovci: JRZ (Horvat) 22, JRZ kompromis I. 2, JRZ kompromis II 0. Odranci: JRZ 17, JRZ kompromis 1. Orešje: JRZ 4, opozicija 20. Okraj Dravograd Brezno: JRZ 18. Črna: JRZ kompromis 24. Dravograd: JRZ 24. Guštanj: JRZ 24. Marenberg: JRZ 17, opozicija 1. Mežica: JRZ kompromis 18. Muta: JRZ 18, opozicija 0. Prevalje: JRZ 24. Remšnik: JRZ 17, opozicija 1. Ribnica na Pohorju: JRZ 1, opozicija I. (Za-bovnik) 16, opozicija II. (Uran) 1. Vuhred: JRZ 17, opozicija 1. Vtueniea: JRZ 18. Okraj Gornjigrad Gornjigrad: JRZ I. (Mermal) 16, JRZ II. ( Božič) 2. J=tnica: JRZ 22, opozicija 1. Tepanje: JRZ 18. Zreče: JRZ 22, JRZ kompromisna 2. Okraj Laško Jurklošter: JRZ 18 mandatov. Laško: JRZ 16, skupna opozicija 2 mandata. Marija Gradec: JRZ I. 23, JRZ II. 1. Sv, Krištoi: JRZ 23, opozicija 1. Sv. Lenart nad Laškim: JRZ I, 12, JRZ II. 4, opozicija 2. Zidani most: JRZ I. 23, JRZ II. 1, Okraj Ljutomer Apače: JRZ 1, Nemci 23. Ljutomer-mesto: JRZ 3, JNS 15. Ljutcmer-okolica: JRZ 23, skupna opozicija 1. Mala Nedelja: JRZ 16. skupna opozicija 2. Negova: JRZ I. 17. JRZ II. 1. Slatina-Radenci: JRZ 22, skupna opozicija 2. Štrigova: JRZ 30. Okraj Maribor desni breg Fram: JRZ 12, opozicija I .6, opozicija II, 0, Limbuš: JRZ 18. Makole: JRZ I. 3, JRZ II. 15. Pobrežje: JRZ 26, JNS 2, združeni .marksisti 2, opozicija III. 0. Podvelka: JRZ I. 16, JRZ II. 2. Poljčane: JRZ I. 21, JRZ II. 0, kompromisna 3. Rače: JRZ I. 5, JRZ II. 16, JNS 0, opozicija 3. Ruše: JRZ 24. Slivnica: JRZ I. 18, JRZ II. 0, kompromisna 0. Slov. Bistrica-mesto: JRZ 15, opozicija 3. Slov. Bistrica-okolica; JRZ I. 22, JRZ II. 2. Sv. Lovrenc na Pohorju: JRZ 18. Šmartno na Pohorju! JRZ 17, opozicija 1. Okraj Maribor levi breg Duplek: JRZ 18. Jakobski dol: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Jarenina: JRZ 18. Kamnica; JRZ 18. Korena: JRZ 24. Kcšaki: JRZ 28, JRZ-kompromisna 0, združena opozicija 2. Selnica: JRZ 23, kompromisna 1. Svežina: JRZ 18. Sv. Jurij ob Pesnici: JRZ 18. Sv. Križ: JRZ 18. Sv. Lenart v Slov. goricah: JRZ 16, JNS 2. Sv. Marjeta ob Pesnici: JRZ 17, kompromisna 1. Velka: JRZ 2, JRZ-kompromisna 22. Voličina: JRZ 24. Zgornja Kungota: JRZ 3, JRZ-kompromisna 15. Okraj Murska Sobota, Bodonci: JRZ I. 2, JRZ II. 16. Cankova; JRZ I. 2, JRZ II. 15, kompromisna L Gornja Lendava: JRZ I. 20, JRZ II. 4. Gor. Petrovci: JRZ I. 24, JRZ II. 0. Gor. Slaveča: JRZ I, 16, JRZ II. 6, kompromisna 2. Križevci: JRZ I. 2, JRZ II. 22. Kupšinci: JRZ I. 2, JRZ II. 16. Mačkovci: JRZ I. 3, JRZ II. 15, kompromisna 0, Martjanci: JRZ I. 2, JRZ II. 16. Murska Sobota-mesto: JRZ 24. Murska Sobota-okolica: JRZ 21, kompromisna 3, Pertoča: JRZ 22, kompromisna 2, skupna opozicija 0. Prosenjakovci: JRZ I. 18, JRZ II. 0. Puconci: JRZ I. 22. JRZ II. 2. Rogaševci: JRZ 21, kompromisna 3. Štrukovci: JRZ I. 2, JRZ II. 12. JRZ III. 4. Šalovci: JRZ I. 4, JRZ II. 20. Tešanovci: JRZ 18. Tišina: JRZ I. 3, JRZ II. 21. Okraj Ptuj Cirkovci: JRZ I. 17, JRZ II. 1. Dornava: JRZ I. 16, JRZ II. 2. Hum: JRZ 18. Leskovec: JRZ 12, kompromisna 2, skupna opozicija 4. Ormož: JRZ 16, skupna opozicija 2. Pcdlehnik: JRZ 3, opozieija I. 16, opozicija II. 5. Polenšak: JRZ I. 3, JRZ II. 15. Ptujska gora: JRZ 17. kompromisna 1. Središče ob Dravi: JRZ 2. opozicija 16. Sv. Barbara v Halozah: JRZ 4, JRZ-kompromisna I, 20, JRZ-kompromisna II. 0. Sv. Bolienk v Slov. gor.: JRZ I. 17, JRZ II, 1. Sv. Marjeta niže Ptuja: JRZ 24, opozicija 0. Sv. Marko niže Ptuja: JRZ 22, komoromisna 2 Svetinje: JRZ 16, JNS 2. Sv. Tcmaž pri Ormožu: JRZ 24. Sv. Urban; JRZ 3, opozicija I. 15, opozicija II. 0. Sv. Vid pri Ptuju: JRZ 21, opozicija I. 1, opozicija II. 2. Št. Janž na Dravskem polju: JRZ 16, opozicija 2. Velika Nedelja: JRZ I. 17. JRZ II. 1. Zavrč: JRZ I. 16 .JRZ II. 2. Okraj Slovenjgradee Psmeče: JRZ 18. Podgorje: JRZ 18. Razbor: JRZ 18. Stari trg: JRZ 18, opozicija 0. Škale: JRZ 18. Šmartno pit Slovenjgradcu: JRZ 22, opozicija 2. Šoštanj-mesto: JRZ 18. Sv. Andraž pri Velenju: JRZ 18. Št.Ilj pri Velenju: JRZ 18 Št. Janž na Vinski gori: JRZ 1-6, opozicija 2. Topclšica: JRZ I. 18, JRZ II. 0. Okraj Šmarje pri Jelšah Kozje: JRZ-kompromisna 16 mandatov, opozicija 2 mandata. Pilštajn: JRZ 15, opozicija I. 3, opozicija II. 0 Planina pri Sevnici: JRZ 23. opozicija 1. Sv. Peter pod Sv. gorami: JRZ 16, opozicija 2. Kako je volila Kranjska? Iz Kranjske navajamo po posameznih okrajih število JRZ mandatov in skupno številko mandatov opozicije: Črnomelj: JRZ 43 mandatov, skupna opozicija (mačkovci) 76 mandatov, " > Kamnik; JRZ 78, opozicija 17. Kočevje: JRZ 156, opozicija 54 (v nekaterih nemških občinah so zmagali Nemci). Kranj; JRZ 156, opozicija 42. Krško: JRZ 97, opozicija 17. Ljubljanska okolica: JRZ 146, opoziciia 22. Litija: JRZ 131, opozicija 7. Logatec: JRZ 127, opozicija 41. Novo mesto: JRZ 115, opozicija 5, Radovljica: JRZ 167, opozicija 24. škoija Loka: JRZ 72, opozicija 0. Smrtna nesreča viničarja. V potoku pri RaČah so našli mrtvega Alojzija škorjanca, viničarja iz Frama. Nevaren udarec s konjskim kopitom. Lojzeka Zajca, osemletnega sinka pismonoše iz Br&slorč je udaril na paši konj s kopitom in mu je zdrobil lobanjo. S smrtno .nevarno poškodbo je 'bil otrok predan v bolnico. Napad. V Belem potoku pri Šmarju je nekdo tako vrgel 431etnega sina posestnice Ivana Ro-ra iz Belega potoka, da se je moral radi poškodb zateči v bolnico v Celje. Draga ceha. V Studencih pri Mariboru je neki zasebnik popival s tremi mlajšimi moškimi, dokler ni zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da mu manjka 4000 Din. Orožniki so zaprli osumljeno trojico. Vlak povozil s pohištvom naložen voz. Tomaž Kosi, posestnik v Olimju pri Podčetrtku, je peljal svojo selitev preko Celja v Zg. šiško pri Ljubljani. Na železniškem prelazu pri Medlogu v bližini Celja se je voz zataknil med tračnice in ga Kosi ni mogel potegniti s tira, ker je že prihajal tovorni vlak. Izpregel je konja, skušal je dopovedati z znamenji strojevodji, da bi ustavil vlak, a je bilo že prepozno. Lokomotiva je zadela ob voz in sunek je raztrosil daleč na okrog vse pohištvo in naložene pridelke. Kosi ima dobrih 3000 Din škode. Misijonski koledar. Misijonišče v Grobijah (p. Domžale) je izdalo 18. letnik »Misijonskega koledarja« (za leto 1937). Ta letnik je povse posvečen slovečemu slovenskemu misijonarju škofu Baragi, čigar beatifikacija je srčna želja vsega slovenskega naroda. Temu visokemu smotru služi vsebina knjige, ki jo toplo priporočamo. Cena: 10 Din. Misijonska tiskarna v Gro-, bljah je tudi izdala za ljudstvo prikrojeno poročilo z naslovom: II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935. Knjiga, ki je opremljena s premnogimi slikami, dobro poroča zlasti o zunanjem poteku tega veličastnega kongresa. Prireditve. Dol pri Hrastniku. Proslava v spomin rajnim v naši fari je dobro uspela. Pevci so zapeli psalm »Usmili se me Bog!«, nato je bil kratek nagovor v smislu proslave in nato so igralci vzorno podali Jalenove »Grobove«. Igrali so z občutjem in gledalce zadeli. — V nedeljo 8. novembra ob štirih popoldne bo v dvorani otvoritev »Farne univerze«. Fara namreč ni samo duhovna družina, skupnost vere in ljubezni, ki bi se izživljala le v cerkvi, temveč njena vzgoja mora segati v javnost. Farna univerza na Dolu bo imela namen ljudi poučevati o aktualnih vprašanjih našega časa. Predavali bodo vedno res strokovnjaki. Na otvoritveni dan 8. novembra bo predaval profesor ljubljanske univerze g. dr. Lam-bert Erlich o špiritizmu. Snov je privlačna in obenem pomembna še posebno za naš kraj, že veste zakaj. Predavatelj bo nazorno pokazal razvoj šplritizma, resničnost in laž in vse podkrepil s tehtnimi zgodovinskimi dokazi. Farna univerza je šola za odrasle. Predavanja bodo mesečno in brez vstopnine. Pridite in vršite apo-. stolat še pri drugih, potrebnih! Vedite, da to ni novo društvo, to je le šola raše farne družine. In potrebna! Dopisi. Košaki. Na Košakih pri Mariboru na domu staršev je preminul 23. X. g. Josip Mohorko, učitelj nr. Ojstrici pri Dravogradu, v starosti 22 let. Rajni je bil blag značaj ter izboren vzgojitelj. Pokopan je bil na Pobrežju pri Mariboru ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev, in eden od sošolcev mu je govoril poslovilne besede, ostali tovariši pa so mu zapeli žalostinko. Blagemu . ■ i i. . . .; • mladeniču svetila večna luč, žalujočim staršem in sorodnikom naše sožalje! Sv. Marjeta niže Ptuja. Občinske volitve so nam prinesle mnogo smeha in zabave. Naši nasprotniki so z velikim pompom sestavili kandidatno listo in raztrobill, češ, skoraj polovico glasov dobimo, s štirimi odborniki jo bomo pripi-hali v občinski odbor. Z obljubami, neresnicami in vsiljevanjem so ti nekdaj jako goreči JNSarji slabega spomina premotili več nezadovoljnežev in nevednežev, nekaj pa tudi poštenih mož, da so jim šli na limanice. Pa naši šmarječani so } hitro sprevideli to politično igro in zavednejši so celo na dan volitev dali pri župni cerkvi javno preklicati to svojo zmoto, pa tudi skoraj vsi drugi so istotako volili našo kandidatno listo z g. županom Muliičem na čelu. Sijajno smo zmagali, ker od 741 volilnih upravičencev je glasovalo za našo listo 555. Opozicija je dobila rekordno število, celih sedem glasov. Tako je vseh 24 odbornikov naših. Ni čudno, kajti le poveljnik in njegov adjutant sta zjutraj prišla na bojišče, pa še ta dva sta hitro odšla. Ker preje napovedane toli številne armade ni bilo, so tudi generali, čuteč strahoten poraz, ostali enostavno doma. Napovedali so sicer ojačenja, računajoč menda na jurišno četo bratovščine jeruzalemskega osla, pa ni bilo nič. Upravičeno se sumi, da je pri tej politični strategiji bil soudeležen tudi neki pod nacijonalnim režimom jako priznan veščak tam za Pesnico. Nekako pred 3 leti je »Domovina« pisala o padcu klerikalne šmarjetske trdnjave, ki je rojstni kraj našega odličnega rojaka g. prof. Vesenjaka, ministra v pokoju. Danes so pa tisti takratni generali popolnoma brez vojske, kar. se jim seveda sedaj zdi kot nekaj nemogočega, da so degradirani. Naša klerikalna trdnjava, ki je bila z nacijonalnim režimom nasilno zavzeta, je bila pri tokratnih občinskih volitvah od- nas ponovno zavoje-vana vkljub temu, da se 'je naše najboljše može in fante po krivici občutno kaznovalo, preganjalo, zasledovalo in šikaniralo. Sedaj pa zopet ponosno in trdno stoji sredi Liikarije. Zaupno se govori, da dobe poraženi JNSarski generali »lederne medalje«, plašljivci, ki niso glasovali ,strog ukor in zgubo častnih pravic pri JNS stranki, a d?zerterji pa Jenesarsko prekletstvo. — šmarječani! Sijajno ste pokazali, da ste možje za red in pravico in nekdanjo slogo in vzajemnost. Slava vam, ker ste s tem izkazali tudi zaupanje našemu zaslužnemu in izkušenemu narodnemu voditelju, kateremu kličemo: še na mnoga leta in gromoviti »živijo!« Vprašanfa in odgovori. Dostavek. Na koncu odgovorov v »Ljudskem pravniku« od 22. X. t. 1. glede škode divjačine je treba dostaviti naslednje: Za škodo, povzročeno po divjih svinjah, velja izjema od pravil, objavljenih v »Ljudskem pravniku« 22. oktobra t. 1. Za tako škodo, v kolikor je bila povzročena v poslednjih dveh mesecih in ne prekaša 300 D, odgovarja namreč v vsakem primeru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar področju leži zemljišče, ki je utrpelo škodo. Ako pa škoda presega 300 Din in se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda nastala, do polovice, drugo polovico pa lastnik, odnosno zakupnik lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takih lovišč več, pa se ne more ugotoviti, iz katerega so divje svinje prišle, odgovarjajo za drugo polovico škode lastniki odn. zakupniki teh lovišč po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinje niso prišle iz teh lovišč. V slednjem primeru se izplača druga po- lovica odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega sklada. — V kolikor škoda ne presega 1000 Din, mora oškodovanec zahtevati njeno povračilo pismeno ali ustmeno na zapisnik pri pristojni občini tekom csmih dni, odkar je zvedel za škodo, toda najkasneje tekom šestih mesecev, odkar je škoda nastala. Pri tem mora zemljišče, na katerem je škoda povzročena, in višino odškodnine, ki jo zahteva, točno označiti. O tej zahtevi odloča odškodnino občinsko razsodišče. V kolikor pa se zahteva povračilo škode, kt znaša več kot 1000 Din, odločajo redna sodišča. Ukinitev dostavitve pošte na dom. J. B. v R. — Pogodbena pošta ie ustavila Vam in trem drugim posestnikom dostavo pošte na dom, če--prav se Vam je doslej že čez 30 let dostavljala. Vprašate, ali je bila k temu upravičena. — Ni nam znan predpis, da bi se dalo priposestvovatl pravico do dostavitve pošte na dom. Zato bo obveljala odločba, ki jo bo poštna direkcija v Ljubljani izdala na Vašo pritožbo, čeprav ji ne bi ugodila. Ako rešitve še niste sprejeli, prosit» za pospešitev. Prizori in dogodki v la-gerjili (taboriščih) smrti. Mesnica na otoku Kond. Po zimi se nabere po vseh komandirov-kah, to je v delavskih okoliših na severu, na tisoče pohabljencev. Enemu manjkajo prsti, drugemu ali obe roki, tretjemu noga, četrti je drugače pohabljen. Pomladi, ko se začne paroplovba, prepeljejo vse te pohabljence na otok Kond, ki leži v Belem morju ob izlivu reke Onega. Kisselev-Gromov piše, da se mu ta otok zdi kot grob, v katerem so ljudje živi pokopani. L. 1929 je bilo tu 620 kaznjencev, v zimi leta 1929-1930 jih je prezimilo tu 4850, torej jih je v teku zime umrlo 4230. Še hujše je bilo leta 1926-1927, ko je tam zapovedoval čekist Reva. Vse je umrlo; živi so ostali le on, 15 čekistov-paznikov in 3 lepe deklice, ljubice paznikov. Kaznjenci na otoku Kond stanujejo v 3 krajih. Poleg poveljstva taborišča je pet barak, v Abakumihi in Makovicah pa stanujejo kaznjenci v podzemeljskih luknjah, pokritih z deskami. Vsa ta stanovanja so umazana, vlažna in smrdljiva. Večina teh kaznjencev nič ne dela, ker so z eno nogo že v grobu, le nekateri so z delom zaposleni. Da bodo čitatelji spoznali razmere kaznjencev na tem otoku, naj navedem nekaj zgledov iz knjige Kisselev-Gromova: Nekega dne, piše ta, sem hodil ob morskem obrežju. Naenkrat stoji pred menoj 181et-ni fant Semjonov. »Državljan predstojnik«, kriči z divjim, v srce segajočim glasom, krvav in solzan, ves trepetajoč mi kaže svojo v členku odsekano roko. »Državljan predstojnik, za nič in zopet za nič me tepejo desjatniki po stokrat na dan. Za nič in zopet za nič — državljan predstojnik! Le 500 gramov kruha prejemam na dan. Kako je mogoče pri tem dnevno izkopati 25 drevesnih štorov? In, če tega ne storim, me postavijo na štor in moram kar naprej klicati: »Jaz sem Filou!« Že stotisočkrat sem tako klical, kaj mi je storiti? Pomagajte mi!« Šel sem ž njim, piše Kisselev-Gromov, k dr. Agajevu. »Jaz ne vem, kaj naj storim ž njim«, je rekel zdravnik, tu nimam prostorov, nimam zdravil/ obvez in vsak dan prihajajo k meni z odsekanimi rokami.« — Čez en teden je umrl nesrečni Semjonov vsled zastrupljenja krvi. In še drug slučaj iz življenja kaznjencev na otoku Kond navaja Kisselev-Gromov. Bilo je jeseni leta 1929. Pri večernem ra-portu je naznanil vodja tretje čete, Aleksander Maslov, da se ni vrnil z dela kaznjenec Sandul, ki je krčil drevesne štore. Čakali so, a ker ga ni bilo, je nagnal poveljnik vse »Indijance« — tako nazivljajo čekisti kaznjence — iz barak in iskati so morali pogrešanega Sandula. Čez pol ure je že prišel »Indijanec« Nikolaj Janušev-Bkij in je naznanil: »Državljan predstojnik, Sandula smo že našli, na neki smreki v gozdu se je obesil.« Samomor na otoku Kond je na dnevnem redu. Kisselev-Gromov piše, da se je v teku petih mesecev, ko je tam bival, obesilo 105 kaznjencev. In še obesiti se ni lahko, ker se težko najde kaka vrv. Kaznjenci na tem otoku prejemajo dnevno le 300 gramov kruha, spati morajo v mrzlih, temnik barakah, oziroma luknjah, na golih deskah, namesto obleke imajo na sebi vreče z luknjami za noge in roke in zraven so prepričani, da jih čaka gotova smrt. Vse to jih goni v samomorilno smrt. Zgled, kako kaznjenci iščejo smrt: Bilo jih je osem, ki so ukradli 2 kg kruha. Zato so bili obsojeni v ječo »krikušnik«. A oni so rekli: Rajše takoj umreti, kot pa v dolgem trpljenju pričakovati smrt. Umorili so čekista-paznika in ravno zjutraj so tekli proti morju v nadi, da bodo čekisti tekli za njimi in jih postrelili. In posrečilo se jim je. Res so čekisti tekli za njimi in bo vseh osem ustrelili. In niti zagrebli jih niso. Pogreb so prepustili ribam, ko se bo pomladi led raztajal. To je bilo leta 1929. Dostikrat se zgodi, da kaznjenci, ki so bistrega uma, skušajo pobegniti, kar pa se jim navadno ne posreči. Gorje jim, če jih čekisti ujamejo! To se je zgodilo leta 1929 nekemu Juhneviču in Ivanu Krištopu. Delala sta v gozdu in sta skrivaj iztesala iz nekega drevesa mal čoln. Kruha nista imela, nabrala sta nekaj kilogramov jagod, s katerimi bi se živila. Nekega večera sta se odpeljala s čolnom, a čekisti so izvedeli za beg in so šli s čolnom za njima. Ko so ju dotekli, so rekli: Kvišku roke, in so začeli streljati. Krištop je bil ' -akrat Juhnevič pa trikrat v roke ranjen. Od brega do barake sta morala reveža z ranjenimi rokami nesti tudi čoln. Ker je bil čoln težek, sta omagala in nista več mogla nesti, zato so ju čekisti zmerjali in tepli. Ko sta prišla do barake, je planilo nad nje še drugih 8 čekistov, ki so jih vali, n .usmiljeno tepli Z biči, palicami in puškinimi kopiti. Čekist Aleksander Slovjov je bil tako besen, da je ko mu je roka omagala, začel enega izmed obeh beguncev grizti. Potem so jih zaprli v »krikušnik« in so jih z vodo polili. Kisselev-Gromov piše, da je vse to videl. Vsled razburjenja ni mogel celo noč spati. Zjutraj je šel v »krikušnik« in je videl, da sta oba tako otečena vsled tepenja, da nista bila za spoznati. Strašno sta trpela. Dal jima je cigaret, čaja in sladkorja. Od čekista nista kaj takega pričakovala, zato sta bila zelo hvaležna. Oba sta še Vsak dolžnik, vsak denarni zavod potrebuje uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Izide te dni v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 5 Din, za naročnike »Slov. gospodarja« samo Din 2.50. Naročila se izvršijo le na podlagi naprej poslanih znamk, kjer je treba za odpremo priložiti še 1 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. isti večer umrla. Oba »Indijanca« so čekisti vrgli v skupno jamo k drugim mrtvecem. Ta članek zato priobčujemo, da bodo vedeli naši čitatelji, kako delajo judovski marksisti z ubogim ruskim ljudstvom. To je tisti raj, katerega oznanjujejo po Evropi mastno plačani moskovski agitatorji. Bog nas varuj tega raja! HR.BAHOVEC i'jrrii.T.f! ZDRAVILNI C A3 Din ZO'-, IZ -. 3Ü0 HALA OZNANILA SLUŽBE: Mesto viničarja ali slično iščeta novoporočenca v okolici Maribora. Dopise na upravo pod »Zmožna in voljna«. 1265 Zakonca iščeta službo k starejšim ljundem na deželo. Naslov v ¿upravi. 1262 Iščem hlapca pri živini in na polju. Nastop takoj. Kravos, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1260 121etno deklico, zdravo, iz 6. razreda, želim oddati k dobrosrčnim ljudem, kjer bi bila gospodinji v pomoč, ali tudi za svoje. Vse informacije iz prijaznosti pri: Korošec, mizar, Maribor, Volkmerjeva 7. 1259 ženska srednjih let, delavna poštena, se sprejme za pomoč v gospodinjstvu v večji trgovski hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Stalna dobra služba«. 1258 Majerja s 3 ali 4 delovnimi močmi sprejme Josip Serec, lastnik kavarne Jadran v Mariboru. 1255 Za gospodinjo v župnišče želim priti. Naslov v upravi SI. Gospodarja. 1245 Ofer dobi službo pri Otonu švaršnik, Majšperg pri Ptuju. 1248 Dva hlapca, enega konjarja in enega k goveji živini, skromna, poštena, trezna in vajena vseh kmetskih del, najraje iz Slov. goric ali ptujskega polja, se sprejmeta v stalno službo proti enoletni odpovedi na posestvo ob kranj -sko-štajerski meji. Ponudbe na upravo lista pod »Trezen in priden«, z zahtevo plače, navedbo starosti in dosedanj. službovania. 1250 Sprejmem volarja ter deklo za svinje, katera zna kuhati. Oskrbništvo Marenberg. 1237 Mizar v Mariboru, dobro vpeljan, sprejme družabnika radi razširite obrata. Ponudbe: »Eksistenca« na upravo lista. 1206 POSESTVA: Lepo posestvo, 11 oralov, poslopje čisto novo, se po nizki ceni proda. Naslov v upravi. 1263 Prodam malo posestvo, okrog 2 orala, njiya, vinograd, lep sadonosnik, vse poslopje v dobrem stanju, pripravno za upokojenca. Cena po dogovoru. Bračko Roman, posestnik, Greta št. 32, pošta Slivnica. 1264 Domski plašči 22! zopet v največji izbiri! Oglojlc si neob-vezno našo zalogo!! 1PRE0C Konfekcija MARIBOR Glavni trg 13 Kmečki mlin vzamem v najem. Tone Vodeb, Dolenja vas, p. Videm ob Savi. 1267 Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah prodam posestvo. Naslov pove podružnica Cirilove tiskarne v Ptuju. 1269 Hiša s pekarno in dobro idočo gostilno, enonad-stropna, poleg Glavnega trga v Mariboru, zaradi selitve poceni na prodaj. Vpraša se v mlekarni, Koroška cesta 10. 1247 Proda se posestvo Janški vrh 20, Ptujska gora, 9 oralov, Din 60.000. Vprašati pri Polič, Maribor, Koroščeva 20. 1257 RAZNO: Klavir, dobro ohranjen, proda ali zamenja za harmonij, eventualno kupi tudi harmonij. Mu-lej, Kapela-Radenci. 1268 »Pri Starinarju«, Glavni trg št. 18 in Koroška cesta št. 3, kupite najceneje: volno meter od 12 Din, flanela od 5 Din, ostanki barhenta, žameta, cajga, muške in ženske srajce, predpasnike, nogavice, oblekce, čevlje vse velikosti, koče, odeje. 1266 Oni, ki so med svetovno vojno služili pri 87. infant. regimentu štev. 97 in se spominjajo »Fenriha« Eger, naj blagovolijo javiti svoj naslov na Hilda Ogrizek, Rog. Slatina. Kje so podoficirji škodič, štiftar in Janko? 1256 Ako želite imeti res dobre klobase, poslužujte se speeijalne dišavne mešanice »AROMATIN«. 1251 lesen (e tu! tople treba bode obleke perila, m za deževne dni pa ne-premočljivl hubertus. — Tudi klobuke, čevlje in nogavice, pletene jopiče itd. Oglejte si izložbe in zalogo! 1169 v Slike naših voditeljev C dr. Ion. Hrefoa in dr. Hnf .Korošca M Velikost slik 37-27 cena Din 5.— Y, Založila Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Izdelujemo krasne 1252 ziisishe plašče in obleke uiiiniiiiiiiNiiiiiiiHiiiiniiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniuiiiiniii zelo poceni od Din 165.— do najfin. vrste. Ostanke žameta, barhenta itd., vse dobi-bite ceneje v TRGOVSKEM DOMU V MARIBORU. •vm aas* Na grobovih boste prižigali lučice (sveče) ki jih kupite v prodajalnah Tiskarne sv.Cirila v Mariboru: Koroška c. 5 Aleksandr.c.6 LKr. Petra trg 6 Wj£M / v Ptuju: »Jijr/ Slovenskitrg? Petančič Davorin: 36 gore. Povest. »To je vse moje!« Mara je hodila za njim in ga s strahom opazovala. Razumela je njegovo borbo in ni še čudila, da mu je strast po gruntu gledala iz oči. »Težko je, Miha. Pa ostani!« Ozrl se je in zardel pred njo. Odvrnil pa je z lažnjivim glasom malomarno: »Ah, kaj se menim za vse to. Moje misli 30 daleč.« Mara ga je prepoznala, da laže. Stopil je v vrste in gledal berače. Novo vrsto so začeli pri spodnjem koncu. Miha je sedel pod trs in zrl po vrsti, kjer je Lojze držal brento. Dekleta so nosila škafe in izsipavala. Hihit je brnel z njihovih ustnic. Za drugimi je prinesla svoj škaf tudi Tončka. Smejala se je Lojzu v obraz, ko se je šalil z njo. Miho je zabolel njen smeh. Saj se je njemu včasih tudi tako smejala. Ne-, ona ne sme vedeti, da mi je kaj za njo. Saj mu ni. Ce bi mu bilo, bi jo že zdavnaj lahko vzel. Danes mu je čudno, da se sam ne razume. Razburja ga javorsko dekle in ne more odtrgati oči od nje. Vpade mu skušnjava, da bi šel doli in spregovoril z njo kako besedo. Pa ne: preveč bi ga bilo sram. Zdaj je pomogla Lojzu brento na rame. Kakor njemu pred letom. Miha mora vstati, da se z Lojzom ne dobita. Ne bi mu mogel mirno pogledati v oči. Umakne se in zablodi proti hostam pod Rožco, ki so z rumenim listjem nastlane. Mahne jo v Vzdolec, kjer ajda cvete in diši. »Ajdo sem jaz posjal!« ga boli. »Drugi jo bodo poželi.« Prime za stebelce ga izruje in približa k sebi: »Posejal sem te, na moji zemlji si zrasla, ki sem jo jaz obdelal. Čegava si? Moja, moja!« Zmislil se je na to, da bo drugi teden odšel. Nocoj pa je cobota. »Nedelja bo že?« se sprašuje, kakor da ne bi mogel verjeti. Krene od njiv, kakor da bi se trgal. Še s pogledi se poslavlja od njiv, oblitih s soncem. Bela dišeča ajda pa valovi v vetru in popeva šum-ljajočo pesem ... »Jaz sem jo posejal! Nič se ne bo izpremenila, ko bom odšel. Cvela bo in zorela. Kako zemlja nič ne čuti za človeka!« Zavije, da bi šel domov. Na Lenčko misli in Maro. Doma ste. Morda bi se s katero kaj pogovoril, ko mu je tako tesno. Ko bi današnji dan, ko mu še ni treba iti, trajal na večno. Vedno enak in žalosten. Samo, da ne bi šel. Ko je stal na cesti od Osojnikovega križa, ga je zmotila dekliška pesem. »Mara pase svinje pod hlevi.« Stopil je na rob poti in prodrl s pogledom čez stara bukova debla do nje. Prej mu ni bilo za petje in ni nikdar opazil, kako lepo popeva Mara. Zdaj je dobro čutil bogastvo, ki vre iz duše Marine, kakor da bi se razodevala komu. Beseda nezapeta malo pove. V pesmi je sila. Sence padajo na trate pod vrtom in se daljšajo. Svinje rijejo po travi in krulijo, Mara pa kroži pe-semco. Od svete Gore odjekajo udarci svete pesmi zidarjev. Prebeljen stolp se sveti in novi zidovi se dvigajo. Miha mre od hrepenenja. Žal mu je, da je dal sestri besedo, da gre. Ona jo je predala gotovo že drugim. »Miha!« Tončka je rdeča ko rak. Pletenico ima na glavi z belo jesenco pokrito. »Ti!« plane iz Mihe in se ujame, da ne zdrkne pod breg. »Po večerjo grem,« gre Tončki težko, ko gleda njegov obraz. »Gospodinja je že!« kriči v Mihi. »Lojzova bo žena in gospodinja na Gorah! Zdaj je izgubljena cela igra.« Tončka se obotavlja, da bi šla, kakor da bi mu rada nekaj povedala. Miha je ne more gledati. Pogledi na njo ga režejo v dušo. Tončka je šla. Mihi se silijo misli. Nekaj sovražnega je v njih proti Lojzu. »On mi jo je prevzel!« Nekdo mu daje grd nasvet: »Ne daj grunta Lojzu! Mari ga zapiši ali Lenčki! Samo, da Tončka ne bo na Gorah za gospodinjo. Ali pa sam ostani, da jim prekrižaš lepe načrte ...« Misel zapeljuje Mihovo srce. Ta grda skušnjava govori vedno glasneje, vedno bolj jasno. »Čemu pa prav za prav greš? Da osrečiš druge? Kdo te more siliti, da zavržeš svojo srečo? Zločin delaš nad ramim seboj.« Miha se je vdal. Tedaj je zazvonilo na svetih Gorah. Miha je stal trenutek na mestu in prisluhnil. »Mene kliče! ...« Pognal se je domov. »Miha, kaj se je zgodilo?« je planila Mara. »Nič!« Umil si je roke in si oblekel pražnjo obleko. Prsti so se mu tresli, ko je zapenjal. Mislil ni na nič več. Vedel je, da mora iti na klic božji, ki so ga oznanili zvonovi. Tako je šel v srečo Janez in Pepa in bodo šli vsi k sreči le po klicu zvonov.., »Adijo, Mara!« je zaklical na pragu. »Kam bežiš?« Prijela ga je za rokav in potegnila k sebi. J reci naj Tončko Moj del je njen, »Srečni hodite vsi! Lojzu pa vzame! Nič denarja ne sme imeti, grunt pa njegov.« Stopil je ¡čez prag, se pokrižal in se spustil pod breg. »Miha!« sje je oglasilo od praga. »Miha!« < On je spoznal glas in bežal pred njim. Tončka je bila. Mara se je smejala: »Vidiš, pa,te je le rad imeli« Tončka je slišala Mihovo oporoko ... Ko so se v nedeljo gorski odpravljali k maši, jih je Mara zbrala vse tri okoli sebe in rekla: »Miha je odšel. V samostan. Vedla sem že davno, pa nisem povedala. Tudi vi molčite! Njegov del je Tončke javorske, ki naj bo gospodinja. Lojz, grunt je pa tvoj!« Vsi so zazijali in se začudili: »Da je Miha šel, ki mu je bilo samo 2a denar?« Pa je šel res. Poslovil se je od očeta in Pepe na grobu in nastopil pot... Na Javorje. Zidali so vse do Božiča. Tedaj so pa delo ustavili. Začel je pritiskati mraz in zmanjkalo je denarja. Ko je dobil dekan Gietler sporočilo, da dela ne morejo nadaljevati, se je silno razžalostil. Premišljal je in si belil glavo, odkod bi dobil potrebnih sredstev, čez zimo bi bilo potrebno spraviti skupaj visok znesek. Upanja pa ni bilo nobenega. Janez je prišel, da bi se z gospodom pogovorila. Meta se mu je v veži umaknila naglo in se skrila, kakor da bi se ga bala. »Meta!« jo je pozval Janez. »Kaj so gospod doma ?« »Le gor pojdite! V pisarni so,« je hitela iz kuhinje. Janeza je smeh spreletel: »Glej jo babnico, pa je le izregljala!« Dekan je luščil fižol v veliko košaro in molil rožnivenec. »Janez, denarja je zmanjkalo, denarja!« Janez je ostrmel: »Kako? Da je denarja zmanjkalo?« (Dalje sledi.). Kino v starodavni]) časih. Iz Londona poročajo zanimive okolnosti, iz katerih sledi, da so že pred več tisoč leti ljudje poznali filmske slike in kinematografe. Res je, da na svetu ni nič novega. Ta stara resnica se vsak dan sproti znova izpričuje. Torej žive slike so pred več tisočletji že imeli in jih kazali na Kitajskem, kjer je brez dvoma doma najstarejša kultura, ki je še dandanes živa. Kitajske »lilmske« slike sicer niso bile podobne današnjim filmskim slikam, ampak so bile nekake senčne slike, ki pa so se čudovito naglo in naravno premikale. Zato ni čudno, če so te slike na ljudi tako močno vplivale. Namesto sedanjega platna je bila razprostrta velika stena, narejena iz pergamenta. Namesto projekcijskega aparata pa je bilo sonce. Posamezne »filmske« slike so bile izrezane iz bivolje kože. Te slike so nataknili na dolge bambusove palice ter z njimi potem slike naglo premikali sem ter tja. Ker pa so sodelujoči ljudje, ki so slike premikali, bili skriti za steno, jih gledalci niso mogli videti, kar je nanje napravilo še večji vtis. Na Kitajskem so našli veliko število takih »filmskih« slik, o katerih strokovnjaki sodijo, da so bile narejene pred kakimi 7000 leti. Ugotovljeno pa je tudi, da so se nekakih »filmskih« slik posluževali tudi stari egiptovski žreci, ki so služili boginji Izidi. Po dolgoletnem trudu se je Angležu Vilfridu Dayu posrečilo, da je našel take aparate egiptovskih poganskih svečenikov, ki so jih porabljali pri svojih bogoslužjih, Anglež Day ima cel muzej starih »filmskih« a-paratur. Kakor rečeno, to niso filmske aparature v današnjem pomenu, pač pa nekaki začetni poskusi, ki so stari nekaj ato let, nekateri pa tudi več tisoč let, OGLASI v „Slov. gospodarju* imajo najboljSi uspehi RAZNO: Polte pokrite prevzamem proti takojšnjemu plačilu vsako količino. Nabiralci- pošljite takoj tudi manjše količine. F. Bischof, Maribor, Melje. 1235 Vse kaj rabite, dobite najugodneje, zato vse kupujte v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov zamenjava buč-nic in sončnic za prvovrstno olje. 1236 Sadjarji Mlsllnjske in Mežiške doline. Od 3. do 7. novembra (v slučaju neugodnega vremena pa prve ugodne dni po tem roku) bo razprodaja sadnega drevja za jesensko sajenje iz Jelenove drevesnice v šmartnu pri Slovenj-gradcu. Na zamudite ugodne prilike! Drevje iz domačega podnebja in domače zemlje je najboljše! Opozarjam posebno na hruške mošt-nice! — Anton Jelen, St. Ilj pri Velenju. 1218 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4. 1216 Sadno drevje, visokode elno, odličnih sort, naročite najugodneje pri Knupležu v Trčovi 16, Sv. Peter pri Mariboru. Cena Din 8.—, pri večjem odjemu 25—30% popusta. _1189 VZAJIP1NA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Vinsko trsje korenjake, sadno drevje in sadne divjake dobite v dobri kakovosti v trsnici Čeh pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Ptuj. 1253 Toplo perilo, pletenine, nogavice, rokavice ter vse potrebščine za šivilje in krojače v veliki izbiri. Modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska 4. 1249 Preproge, kokos preproge, predpražniki v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Vetrinj-ska 7, Koroška 8. 1234 Najboljša reklamo za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskopine, BE5S39K8859HHB3BSÍIBEHESEU kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoras* de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih Izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro ini." po najnižjih cenah Tiskarna sv. Cirila a Mariboru, Horošha c.5 lUiU^j m^U-LU»II ni IJ 11 Zima, zima. mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za mošI'o, žensko, posteljno, namizno perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vstbina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo aH ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših pi-jama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokle rje še zaloga pri RAZPOSILJALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvo rakova cesta št. 1. 1178 CENI K IN VZORCI ZASTONJ Kupujte pri naših inserentih! Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7-1. Poverjeništvo: LJUBLJANA, Tyrševa cesta 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu septembru 1936: Plevnik Matija, železniški upokojenec, Velenje, Vindiš Neža, posestnica, Leskovec, l^ebrecht Mihael, viničar, Zagajski vrh, Hanžekovič Juljana, najemnica, Bučefiovci, Kurnik Ana, prevžitkarica. Sv. Barbara, Polič Roža, delavka, Maribor-Pobrežje, Scherks Marija, upokojenka, Gleichenberg, Nipič Franc, železniški upokojenec, Maribor, Rojko Jožef, prevžitkar, Muretinci, Markošek Edvard, šolski upravitelj v pokoju, Ljubno, Gašperič Jožefa, posestnica, Grajena pri Ptuju, Verstovšek Terezija, prevžitkarica, Piršenberg, Kline Ana, prevžitkarica, Nova cerkev pri Vojniku, Meteš Lucija, prevžitkarica, Zagozdac, Stanitz Peter, zidar, Maribor, Fabjan Anton, davčni nadupravitelj v pokoju, Maribor, Kolšek Terezija, prevžitkarica, Breg, p. Polzela, Oešark Neža, prevžitkarica, Nemška vas, p. Korenovo, Fras Johana, zasebnica, Sv. Marjeta ob Pesnici, Cimperman Benjamin, sodni kanclist, Murska Sobota, Sabec Avguštin, učitelj v pokoju, Senj, Simonič Tomaž, viničar, Steretinci, Stancer Marija, prevžitkarica, Pristava, p. Šmarje p Jelšah, Karis Ferdo, višji poštni kontrolor v pokoju, Maribor, Zrimc Anton, prevžitkar, Studenec pri Ljubljani, šumenjak Jerica, prevžitkarica, Polenci, Groger Ida, vdova po dimnikarskem mojstru, Studenci, Hrlbernik Marija, posetnica, Braslovče, Pucelj Neža, prevžitkarica, žlebič p. Ribnica na-Dol., Leveč Ivana, vdova po rudarju, Loke p. Trbovlje, Messner Valentin, krojaški mojster, Marenberg, Lubec Ivan, višji sodni nadoficijal v pokoju, Maribor, Bandek Ana, vdova po slik. mojstru, Celje, Gredar Katarina, žena zidarja. Murska Sobota, Pretnar Ivana, trgovka in posestnica, Ljubljana. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 231.195.—. Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brez- obvezno in brezplačno pristopno izjavo. 1246 BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO. r Jesen Vam prinaša vesele novice! Če pridete v Celje, zglasite se pri nas, to je v veliki novi manufaht trgovini Petek, Celje, Prešernova št. 21 Ob tej priliki si ogljete še naše izložbe, v katerih boste videli v ogromni izberi najlepše novosti za jesen in zimo. Hitro se je zvedela novica o priznano nizkih cenah pri PETKU v Celju. Vedno večji je naval. Raznesla se je tudi vest, da Vam je, ako kupite pri PETKU, vožnja lahko tudi desetkrat poplačana in to na ta način: 1. že s kupovanjem po že priznanih nizkih cenah, katere smo danes še ponovno znižali. 2. Dobite od kupljenega blaga še poseben popust, ki pa ni malenkosten. Ta popust lahko znaša pri večjem nakupu toliko, kot več voženj od najoddaljenejše vasi Slovenije v Celje. Še nikoli poprej nismo dajali tako velikega popusta. Naš princip je: malo zaslužka, velik promet in mi bomo vedno cenejši. Nekaj naših reklamnih cen: že za Din 20.—, 25.—, 30.— dobite dober in prav lep klobuk; odeje, domače delo, od Din 65.— naprej; belo platno Din 5.—, a molino od Din 3.— naprej; moške srajce od Din 15.— in 20.— naprej. Naša trgovina je nova z novo, veliko zalogo najnovejših vzorcev. Konfekcija je delo samo domačih obrtnikov. Radi velikega prometa smo zalogo za 100% povečali. Za solidno postrežbo in nizke cene jamči in se priporoča: 1171 Petek, Celfe, Prešernova ulica 21 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! Veljaven od 5. oktobra 1936. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. Pri nakupu zimskih nogavic, pletenin in perila obrnite se na 1254 HIF, Maribor, Aleksandrova cesta 24, kjer dobite po tovarniških cenah. fl^T I nserlrajte! TJBiJ Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilnico Dravske banovine Plaribor . Centrala: Naritoor Podružnica: Celje § v lastni novi palači na oglu nasproli pošle, prej Južnošta- g Gosposhe-Slovenshe ulice. 2 jerska hranilnica. H Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj § varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim □ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. § o c Dcncir ridlOŽitS najbolje in najvarneje pri SpodriteštajersM ljudski posojilnici Oosposha ulita 23 f FlaFlftOfll Ulica 10. oMoftra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.