fWl Amerikanski Slovenec mi • mm J PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI jBL J^g Uf Geslo: Za vero in narod — za -pravico in resnico — od boja do zmage! LET»£ODVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P S DRUŽBE SV MOHORJA ' VAMER"CL V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. KUPUTTEVO««: STEV. (NO.) 2 CHICAGO, ILL., PETEK, 5. JANUARJA -FRIDAY. JANUARY S, 1945 . = LETNIK (VO^U^ A meri kanci pričeli z ofenzivo PRVA ARMADA UDARJA NA NEMCE; SLEDNJI NAPADAJO V SAARP; DRUGE VESTI Pari*, Francija. — Čete ameriške prve armade so pričele še v sredo izvajati silovite protinapade na severni strani pokrajine, v katero so Nemci udrli s svojo ofenzivo pred dnevi. Pritisk je hud in kaže na uspehe. Okrog 200,000 Nemcev je zapletenih v teh bojih, s kakšnim številom!'--- razpolagajo Amerikanci ni znano. Tretja armada bojuje še vedno uspešno borbo s tanki proti Nemcem v okolici Bastogne in je prodrla do 6 milj severnd nad Bastogne. Prva armada pa pritiska doli od severa med mestom Grandmenilom in Malme-dy. Poročila omenjajo, da je Še prezgodaj, da bi se moglo soditi o izidih teh spopadov. Nemci pa zadnje tri dni poskušajo z vsemi svojimi silami* vreči ameriško sedmo armado nazaj, ki operira v Saaru, to je severno nad Vozges gozdovjem, kjer so Zavezniki še pred tedni prišli do reke Rene. Nemški napadi so v teku med mestom Sar-reguesmines in Dombachom in skušajo po tej nižavi udreti do Strassburga. Boji divjajo na približno 55 milj dolgi fronti. Zavezniki sc včeraj zgubili par milj ozemlja, drugega posebnega uspeha pa Nemci nimajo. (Dalje na 6. strani)) MLADCI S FARM BODO VPOKLICANI V AKTIVNO SLUŽBO Washington, D. C — Načelnik naborne, komisije Byr- nes, ki je te dni proučeval možnosti kje naj se dobi potrebno moštvo, ki ga zahteva za borbo naša vojska in mornarica, je prišel do zaključka, da bo mogoče zadostiti zahtevam vojske edino, če se poseže v vrste farmarskihl mladcev in iste vpokliče v aktivno vojno službo. Ta načrt je že odobrila vlada in bo najbrže izveden v kratkem. Treba je le previdno istega izvajati, da ne bi bila na enkrat preveč prizadeta farmarska proizvodnja, ki je enako potrebna, kakor proizvodnja v industriji za uspešno nadaljevanje vojne. Odredba bo zadela farmar-ske mladce od 18 do 25 leta, katerih je bilo vsied dela na farmah dosedaj oproščenih 364,-000, pravi načelnik naborne komisije. Seči bo treba najbrže pa še v vrste moških rezerv, ker v tem letu bo treba pripraviti no- vih nadomestil za Evropo in A-zijo. Vmes so še druge zadeve, ki bodo zahtevale več in več moštva za aktivno službo. Namreč, vojakom, ki služijo po dve leti in več, bo treba dati gotovo-dobni dopust. Da pa fronte radi takih slučajev ne bodo trpele na pomanjkanju moštva, bo treba novih rezerv. Dokler se vojna vsaj v Evropi ne zaključi bodo težave tudi radi delavcev v vojni industriji, ki jih primanjkuje vsepovsod. Druga proizvodnja, ki ni tako nujna bo morala pač čakati, proizvodnja za vojsko pa bo morala imeti prednost. CAS ZA PRIJAVO DOHODNINSKEGA DAVKA NASTOPIL Washington, D. C. — Zakladniški urad je takoj po novem letu začel vabiti, da naj ameriški davkoplačevalci začno z prijavljanjem svojih dohodkov za leto 1944. Dohodninski davek se sicer zdaj pri plačah odteguje, toda do 15. marca 1945 je treba vložiti obračun za leto 1944. -=- Vsak delavec bo dobil od delodajalca izkaz, na formi W-2» koliko je zaslužil in koliko mu je delodajalec odtegnil za dohodninski davek. Ta listina je tako prirejena, da potem davkoplačevalec na tretji strani isto še izpolni in napravi proračun. Če je plačal premalo, mora neplačani ostanek plačati zveznemu kolektorju, ki mu bo za tak znesek poslal račun. Če pa njegovi odbitki za dohodninski davek znašajo več, bo prebitek dobil povrnjen nazaj. Vsi tisti, ki imajo poleg zaslužka pa še dohodke od drugih virov, kot od renta, od dividend, od obresti, ali kakoršnih koli drugih virov in ti dohodki znašajo več, kakor 1100.00 letno, mora tak davkoplačevalec izpolniti drugo davčno formo štev. 1040, ki se,dobi v davčnem uradu in mora isto natančno izpolniti. Tudi ti davkoplačevalci so že lani vplačali del davka na prijavljen proračun, to£a končni obračun morajo napraviti tudi zdaj do 15. marca 1945. Dalje morajo vsi davkoplačevalci, ki imajo dohodke od renta, od dividend, od obresti ali drugih virov napraviti proračun ali izjavo za leto 1948 tudi do 15. marca 1945. Navesti morajo v proračun koliko pričakujejo, da bodo znašali prejemki njihovih dohodkov iz drugih virov kot od dela v letu 1945. Na ta proračun morajo potem plačati proračunane davke. Plača se lahko vse na enkrat ali pa se iste plača na štiri obroke. Svetuje se vsem, •# m naj se s prijavami požurijo in naj ne čakajo zadnjih dni. UMMMl PRAŠIČJA PEČENKA! Ž&^k- ______V^. - « VftWM * i » Pi ' - - Wtim ' M«. <^tUdi ^ teku,komaj 100 i"dor " U amerikanski vojak t Meti. Nem- oja^m mogel ustarlj&U Ekusnjavi. ko je naenkrat imel pred «boj tako lepe izglede « svi^kope-cenko. Tudi na fronti se vojaki ne branijo pečenega prašička, če ga lahko dobijo. ^ RESNI LJUDJE ZMAJUJEJO Z GLAVAMI! Chicago, 111. — V tisku in na radio se čujejo te dni raznovrstne kritike radi blaznega ve-seljačenja po deželi na večer pred novim letom. Neki poročevalec piše, da so ljudje na starega leta večer zapravili šflno visoke vsote denarja. Na raznih partijah so računali od $7.50 pa do $40.00 za osebo, ali od krožnika, kakor že računajo na takih zabavah. Po nekaterih krajih najbrže še več. Pijače so kupovali še posebej. Koliko ljudi je bilo opitih? Mlade ženske, ki delajo po vojnih tvornicah so metale po gostilnah desetake na bare, kakor da so jih pobrale na ulici. Kje so pustile svoje otroke, če jih imajo? Ali bi ne bilo bolj patriotično kupiti za tiste desetake vojne bonde in pomagati deželi do zmage? — vprašuje kritik. Koliko teh žensk ima svoje može mogoče na fronti, same pa so po gostilnah slavile in norele na starega leta večer, s cigaretami v ustih in s žganjem v reki. Well, vojna nas tepe, pa bi bilo treba menda še hujše palice, da bi nas spametovala. -o- NAČELNIK ANGLEŠKE MORNARICE SE PONESREČIL London, Anglija. — Admiral Sir B. H. Ramsay, znani junak, ki je pred štirimi leti rešil dve tretjine angleške vojske v Dun-kirku in bil ob invaziji v Francijo glavni mornariški poveljnik, se je v torek smrtno ponesrečil, ko je letel z letalom na posvetovanje v Belgijo. Kamsay je bil velik strokovnjak v mornariških operacijah. -o- ANGLIJA PREPREČILA NE-GRINOV GOVOR V AMERIKI London, Anglija. — Dr. Juair Negrin, bivši španski republikanski premier, je bil na programu, da bo iz Londona govoril Ameriki glede sedanjega položaja v Španiji. Vlada je oddajo govora preprečila iz razlogov, da zdaj ni primeren čas za take govore. Najbrže se Anglija noče zameriti sedanji španski vladi, katere velik nasprotnik je Dr. Negrin. -o- POMAGAJTE AMERIKI DO ZMAGE I KUPUJTE ZVEZNE VOJNE BONDEI KRIŽEM SVETA — Washington, D. C. — Voj-. ] na komisija, ki kontrolira po- , trebno delovno moč za vse vojne namene, je pri pregledu se-znaowy, v katorjKaa klasifici- ; rani za delo sposobni moški na- l šla potrebo, da se ima premestiti do 55,000 raznih delavcev \ v vojno industrijo. Premestitev ■ je potrebna, če se hoče zadosti- | ti zahtevam vojske. — Washington, D. C. — Ho- J teli v Washingtonu so začeli štediti z maslom. Servirajo ga samo pri zajtrku, pri obedu in j večerji pa ne več. Masla priha- } ja na trg zadnje čase manj, ker i ga uporaba v vojski zahteva več. Najbrže bodo začele po- J snemati washingtonske hotele j tudi po drugih mestih. — Los Angeles, Calif.—Zve- J zni sodnik Ben Harrison je obsodil 103 železniške strežnike . na $250.00 denarhe globe. Vzrok, ker so na ekspresnem vlaku, ki vozi preko kontinenta i zaračunavali gostom pretirane j cene, dajali premale porcije, j itd. Na ta in druge načine, pra- c vi poročilo, so strežniki na via- * kih opeharili ljudi za več ka- > kor $500,000.00. * — Kairo, Egipt. — Silno de- j ževje z viharji, kakoršnih ne r pomnijo že 25 let v Egiptu, so ^ povzročili poplave in drugo i škodo. Voda, ki je pridrvela z r hribov in gora, je zalila vasi, c ceste, proge, itd. Prometne zve- f ze na številnih mestih so čisto j prekinjene. ^ — Pariz, Francija. — Vsled pomanjkanja premoga in ku- i rivnega lesa trpi pariško prebivalstvo vsled mraza to zimo. Francoska filmska družba, -ki p proizvaja filme je morala vsled | tega začasno ustaviti predstave l in filmanje. r — London, Anglija. — An- 1 gleška admiraliteta objavlja, '1 da ima dosedaj angleška mor- e narica zgub na ranjenih, vjetih \ in ubitih 65,500 mož. General g Lamplugh, ki načeluje angleški u zračni obrambi pa objavlja, da r so Angleži tekom vojne sestre- v lili 833 nemških letal in 1,565 i robotnih bomb. š — Sterling, Ohio. — Na Erie r progi je iztiril v torek osebni : vlak, ki vozi med New Yorkom f in Chicago. Strojevodja je bil i: TUDI JAPONCI GROZIJO Z ROBOTNIMI BOMBAMI Washington, D. C. — Zvezna 1 radio komisija je vjela japon- ' sko oddajo za južno Ameriko, 1 v kateri je japonski oznanjeva- J lec omenjal, da bodo tudi Japonci začeli uporabljati tajno i5 orožje v Pacifiku. neke bombe, ki bodo dale Ja- • poncem dominacijo v Pacifiku. Ni pa omenil nikjer na kak način nameravajo Japonci take . bombe uporabljati in kje. Tolažil je menda s tem domačo ja- j ponsko javnost, ki postaja zadnje čase precej nervozna radi ameriških velikih bombnikov, ki zadnje tedne hodijo strašit ^ na Japonsko. Dejal je, da pri- ( haja čas, ko 'bodo japonski t znanstveniki s svojimi iznajd- ( bami nadvladali Pacifik. V 2 istem govoru pa je zopet opozarjal, da zna priti do invazije li otoka Luzon na Filipinih. . i- -o--i PETAINOV ARHIV PREGLE- 1 DUJEJO i, Pariz, Francija. — Sedanja f francoska vlada je dobila v ro- t ke cel zaboj raznih vladnih do- s kumentov in spisov, ki jih je spravila Petainova vlada v Vi-chyu pred svojim begom v Nem- d čijo. Posebna komisija in po- ^ sebni veščaki pregledujejo ar- k hiv in iščejo v njem obtežilni material proti Petainu in njegovi vladi. V arhivu so našli tudi 1 Petainove zagovore, zakaj je f ravnal, kakor je v času okupacije, kar kaže, da je star maršal pričakoval, da ga bo francoska javnost enkrat sodila za njegovo ravnanje. ^ -o--J ENA IZ RAVNO MINULEGA t PRESTOPNEGA LETA r Stoke on Trent, Anglija. — z Sedeminsedemdeset letna Mrs. k M. Downs in oseminsedemdeset v letni Wm. M o line ux sta se po- ^ ročlia zadnji teden pred novim n letom. Seznanila sta se tako le: i, Žena je pred par meseci kopala š na vrtu. Mož pa je bil na svojem vrtu. Ko sta se nekaj časa tako p gledala, je prišla ženi misel v n glavo in ga je ogovorila: "Za n naju je najbolje, da se vzame- p va, prav radi tovarištva." Zad- s nji teden, ko je prestopno leto j, šlo proti svojemu zatonu, sta to £ misel uresničila. ^ ' G |5ri nesreči ubit. Trije vozovi so s^ iztirili s proge. j; ČEHOSLOVAŠKI POSLANIK POZDRAVLJA NOVO VLADO V OSVOBOJENI OGERSKI Washington, D. C. — Prizor, ki spominja na L. Kossuthovo izjavo neodvisnosti Ogerske v letu 1849, se je odigral zdaj dne 22. dec. na protestantovskem kolegiju v Debrecenu, kjer je nad 300 delegatov, ki so prišli na ogersko narodno zborovanje, izvolilo začasno ogersko narodno ----- vlado z ministerekim predsednikom polkovnikom generalom Belo Miklošem na čelu. Nova vlada obsega zastopnike oger-ekih vojaških krogov, ki so se odločili, da se bodo borili proti Nemcem, javne in znanstvene osebnosti, ki ne pripadajo nobeni stranki, zastopnike lastnikov malih zemljišč kakor tudi narodno kmečko, socialdemokratsko in komunistično stranko. Tako poroča ruska Pravda. Na sovjetski evropski radio oddaji je dne 28. dec. čehoslo-vaški poslanik Fierlinger glede te nove ogerske vlade med drugim povedal naslednje: "Briljantnim uspehom rdeče armade je sledil na Ogerskem «ov peittiM-iMloi«* tam kjer je bila sedaj osnovana nova vla- ■-r da, vlada, ki stremi za odpravo fevdalne ogerskevlade in za ustvaritvijo nove, demokratične Ogerske. To je prvi resni poskus za oblikovanje nove Ogerske po preteku 25 let. "Voljna zaveznica hitlerijan-ske Nemčije bo imela popolnoma novo, bolj človekoljubno in bolj demokratično podlago. Nova vlada ima boljše možnosti, da se ohrani pri življenju, kakor jih je imel poskus leta 1918. Nova vlada lahko računa s pomočjo od strani Sovjetske Zveze, pa tudi zapadni Zavezniki prav gotovo ne morejo odreči svojega odobravanja tem novim stremljepjem. "Za Čehoslovaško so ti dO-srodrf i^amnsko velikega po-(Nadaljevanje na 6. str.) - KRALJ PETER SE JE BAJE ODPOVEDAL PRESTOLI] London, Anglija--Tukaj domnevajo, da je 21 letni vladar v izgnanstvu kralj Peter pristal, naj se osnuje regentski odbor, da vlada njegovo deželo. Do te odločitve je prišlo potem, ko je bil mladi kralj na dolgi konferenci z ministerskim predsednikom Churchillom in ministrom za -—---- zunanje zadeve Edenom. Tako je kralj Peter že drugi kralj iz Balkana, ki je privolil v regentsko upravo svoje dežele. Prvi je bil grški kralj Jurij II. Taka privolitev pomeni nekako isto, kakor da se je odpovedal prestolu. Prijatelji kralja Petra menijo, da že dolgo ne misli več na prestol in da namerava iti za stalno v Zedinjene države, kjer ima znatno vsoto denarja in zavarovalne listine, ki mu jih je zapustil njegov oče. Dobro poučeni jugoslovanski krogi pravijo, da bodo novo re-gentstvo tvorili trije člani, ki bodo predstavljali Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Naslednji ministerski predsednik bo najbrž Josip Brož Tito sam, vodja narodnega osvobodilnega pokreta, ki ga je tudi kralj Peter že pred več meseci priznal, jlvan Šubašič, sedanji ministerski predsednik, ki je bil pred kratkim na dolgih posvetovanjih ne samo s Titom, temveč j tudi s Stalinom in drugimi sov-j jetskimi voditelji, pa bo najbrž minister za zunanje zadeve. *__ CHURCHILL NA GRŠKEM NE POPUSTI PRAV NIC Atene, Grčija. — General Nikolaj Plastiras, star 62 let, ki je prevrnil s prestola enega kralja in je brez uspeha deloval proti drugi vladi, je te dni prevzel skrajno težaven posel, da sestavi novo vlado. V to nalogo je privolil, potem ko se je posvetoval z nadškofom Damaskinosom, ki je bil pred kratkem imenovan za regenta. Plastiras naj bi bil izvršni ministerski predsednik pod Damaskinosom. Mož se ie povrnil domov po 11 letni odsotnosti. Vse kaže, da ministerski predsednik Churchill nikakor ni pri volji pobotati se z grško narodno osvobodilno fronto. Pravijo, da je prišel na Grško samo zato, da nekoliko potolaži javno mnenje med Zavezniki. On in poročnik general Ronald M. Scobie, britiški poveljnik v Grčiji, ne odnehata prav nič od svojih prejšnjih zahtev in vztrajata pri svojem prvotnem ulti- matu, naj se ELAS čete umaknejo iz atiške provinci je in odložijo svoje orožje. Novi grški regent, atenski nadškof Damas-kinos, bi bil najbolj zmožen doseči sporazum med Angleži in Grki, toda Angleži mu ne dajo prostih rok in ne dovolijo, da bi se zastopniki ELAS mogli po-igovarjati ž njim drugače kakor s posredovanjem Scobiejevega urada. Nekateri tistih, ki so jim razmere podrobno znane, pravijo, da Churchill tukaj ne postopa prav, in tudi v slučaju, da pride do kakega miru, bodo prav tukaj ostale močne kali za tretjo svetovno vojno. / • AMERIKANSKI SLOVENEC |J p™i in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene!, list v Ameriki. „ Newspaper in America. Uitanovljeni leta 1891 Established 1891 ——— —— g liha j a Tsak torak In palak Issued arary Tuesday andFriday ^ Izdaja in tiska: Published by o EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 0 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 V - - n Naročnina: t Subscription: J Za celo leto .—-----------------------$4.00 For one year ____________________________$4.00 Za pol leta ................................2.00 For half a year......................2.00 T Za četrt leta----------------------------- 1.25 For three months____________________ 1.25 1 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe 2 Za celo leto----------------,------$4.50 For one year ...............................$4.50 \ Za pol leta-----------------------2.25 For half a year______________________ 2.25 J Za četrt leta------------------------------ 1.501 For three months_____________1.50 I Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje 1 ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v ured- j ništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa j najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko- 1 pisov uredništvo ne vrača. j POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- | see, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. 1 Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at j Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. " < J. M. Trunk: KIKENKOKEN OB PRAZNIKIH! < * < ■. i. — i j Kdor zapiše Božič, meni rojstvo Sinu božjega, kdor bo- j žič, opomni le, da se je sonce obrnilo, ali, ko "mat potice i pečejo ..." V "Prosveti" piše urednik Garden članek, Can- ' kar neko poslanico ob praznikih. Izgleda, kakor bi bil drug od drugga prepisal. Ničevo. Prvemu je Jezus le "legendarna osebnost", toraj Božič le božič, drugemu neko ] "mistično praznovanje", kar je v bistvu isto. Ako je tako, , je Božič prazen kikenkoken, hooey, gola praznina. Kaj t pričakujete od kake legende, basni, kaj od votlega misti- i cizma? Pa oba hudo pojamrata, da ni bilo nista dozdaj, ^ i ne če biti nista nikoli, kar je povsem le dosledno, ker le kak 1 tepec bi mogel kaj pričakovati od neke praznine za prošlost * in prihodnost. Če se Jezus ni rodil, ni bil Sin božji, toraj \ ni nobenega Božiča, čemu tako jamranje, saj niste na glavo 1 padli, da bi pričakovali izpremembo v življenju na svetu od kakega božiča, od tega, da se sonce obrne, ali da nedolžna i deca ne more spati, ker pričakuje nekaj v nogavici? > Oba se nadalje hudo pohudujeta, da so ljudje izpreme-^ nili vso božično robo le v navadno izkoriščanje, in pri tem * je po Gardenu "totalitarna katoliška cerkev" na pravem * mestu. Če je Jezus le legendaren, ves Božič le mistično ! pojmovanje, vsaka vera le opijat, in vaš materializem i evangelij, resnica ... čemu bi vsak ne skušal spraviti čim s več na lastno mizo, dasi sosed strada? I am sorry, če je < tako, ampak vaše božično kikenkokanje ustvarja takemu 1 izkoriščanju podlago. S krščanskim Božgičem, ni šlo, trdita oba. Well, trdim \ jaz, kako naj gre, če je vse le neki božič, prazen kikenko- \ ken? Niti Božič ne more nikogar prisiliti, da bi šlo, in ra- 3 ja ne bo nikoli, dasi bi bilo lahko bolje, če bi ljudje sami ne 1 tiščali tako le y — božič, in če kdo hoče potom materiali- < zma, toraj duševnega nihilizma, kaj zboljšati, pa nimam 1 nič proti temu, bojim se pa, da bo praznina prinesla le j praznino, in če oba poživljata, naj se vsi oklenejo načel £ "Prosvete", načel na materializmu in nihilizmu, trdim jaz « že danes, da bo ostalo vse le enako prazen kikenkoken. j O Božiču vsak lahko piše. V "Prosveti" nihče ne bo 1 pričakoval, da bi kdo pisal kakor je v Ave Mariji. Saj bi se \ vsi napredni zmešali, ko vendar mislijo, da so v nazorih či- J sti ko gorski studenec. Vsak pač je po svojem, kako pa je, l je problematično. Tudi "Life" piše o "A Christmas Fa- r ble". Well, izgleda kakor Gardnov "legendarni Jezus", ali Cankarjevo "mistično praznovanje", in oboje je — fable, J basen brez drugega. Ampak vrlo dobro je v "Life", hudo ® slabo pa v "Prosveti". Čitajte, ako se zanimate. Da pa vi- ž dite, naj navedem konec o —- legendi, kakor je zapisano v 11 "Life": h "The boy laughed. "There is no such person. But you c will bring them, daddy. I have faith in you." i f The man who believed Christmas should be joyful sat t in rueful thought. He took down his Bible- and read the f Sermon on the Mount. And he read, "If* ye then, being evil, know how to give good gifts ,, unto your children, how much more shall your Father, « which is in heaven give good things to them that ask him?" h And he read, "For every one that asketh receiveth; and \e 7 that seeketh findeth." * g Then he knew that there would never be great happi-lj ness at Christmas in the world any more, until men should \y have faith in One higher than themselves, as their chil- J dren had faith. And until that time Christmas would be kjiown as a children's season. For without faith in God, men could not have .utter faith in themselves or in their work. But the simple man also knew that when the time of faith came again, there would be more faith also in the U1 peacemakers and more relish in tomorrow and all new Se things, and more reason for death, even for old deaths in ®e battles long ago." ^ "Vesele božične praznike" vošči drug drugemu, ko pri- nc Stran 2 _AMERIKANSKI SLOVENEC D ^ K . . , ''"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^WP^BSBWBsacBgss , li 1 iiiiiCBHBggggHgsBgcatTBSM__,.-•, «/ Pefek, 5. januarja 1945 le ta čas. Na Lawndalu v napredni hiši pred Božičem ali rožičem ni bilo veselja, in zapisali so prave lamentacije, ka- j ko hudo je bilo in je na svetu. Povsod je sama falotija, J zgleda, začenši od papeža, se razume, in sam Bog je slabo j sfiksal, trdijo, ako je sploh kaj sfiksal. Slabo bo še naprej, ako se vse ne obrne na Lawndale, odkoder prihaja luč in ] odrešenje. Jej .. jej. Na vse kraje pada. "Nastavljajo kaplane ..." se hu-duje Garden. Razumemo. Ampak Tito bo nastavil kar 20 3 kaplanov in kaplani so krivi da je tako slabo na svetu. Ta Tito, in še Rev. Voduska vlečejo! . ^ Tudi Adamič jih dobi med rebra, Kako? Well, Adamič nekako trdi, da je protestantovska reformacija pričela z odrešenjem, ampak tista katoliška "counter-reformation" je zavrgla odrešenje in je naprej zavira do danes, in ni upanja, da bo zaviranja kmalu konec, in bi mogla zasijati — reformacija. G. Garden pa naravnost pove, da je tudi vsa protestantovska in reformatorična roba cokla, ki le gazi, le upihava luč, in tako jih dobi tudi pisatelj Louis Adamič po hrbtu. Same razvaline povsod, le na Lawndalu je grajski grad. Pridite. Danes pa so tudi tam le lamentacije, jutri bo, pravijo ... L- _ , — i} BOŽIČNI ZVONOVI [] e San Francisco, Calif. i Cenjeno uredništvo in čitate- i lji Am. Slovenca, najprvo vam 1 >» voščim srečno in veselo novo le- i j to. da bi prineslo tolažbo ubo- i i- pim materam, ki imate sinove v 1 j? vojaški službi, tako tudi ženam, ^ ki imate svoje drage soproge < t onkraj morja. Prosimo ljubo 1 . nebeško Detece v jaslicah, da bi j J se naši sinovi srečno vrnili do- : 0 mov v letu 1945! 1 Danes ko to pišem je sv. Šte-a fana dan, "žegnanje" smo rekli v župniji Semič, kjer sem bila I ifci^čena. Veliko nas je tukaj v n San Francisco iz naše župnije 1 sv. Štefana. O kako mi spomin ] prinaša pred oči mlada leta, ko 0 so nam štirje zvonovi pritrkova-n li s svojim milo domačim gla-n som, da se je razlegalo daleč na e okoli. Ali kruta prva svetovna u vojna jih je pobrala. Dragi čitatelji, ko že pišem o prelepi pesmi božičnih zvonov, moram tudi omeniti, da so nas tudi pri naši slovenski cerkvi L- Rojstva Gospodovega v San i e Francisco naš župnik Rev. Vo- j [. dušek iznenadili in preskrbeli ] n nekaj, česar ni nihče pričako- j e val. Iz stolpa se je namreč raz- ] 1 legala prelepa božična pesem « ' Sveta noč, blažena noč in Ade- « z ste fideles; vse to so zvonovi t peli. j Kako so to naš župnik uredi- t 0 li, tega ne vem; tudi veliko dru- s e gih tega ne more doumeti. Tu- < _ jerodci okoli cerkve so drug 1 " drugega spraševali, odkod ta ( glas pride, ali ima naša cerkev ( - nove vrste zvonove. 1 Tudi nove jaslice imamo, ki j i, Jih vsak občuduje. Vsa čast na- g D šemu g. župniku za njihovo po- s _ žrtvovalnost. da nas stare fara- c ne razveselijo s svojimi idejami. ] Pri tej priliki se tudi lepo za- c hvalim vsem svojim prijatelji- ^ 1 j cam od New Jersey do Kanade, posebno pa mojim ožjim prija- r l teljicam iz Ely, Minn., za vo- c ščilne kartice, ki sem jih samo g " iz Ely in Mesaba Range prejela s 45. Bog vam vsem poplačaj, po- r 3 (sebno Rev. Father Mihelčiču, ki a j se vsak Božič spomnijo na mene s ' in mojo družino. Vsem srčna a » zahvala in obilo sreče in božje- d ga blagoslova v novem letu. Mir s j ljudem na zemlji, da bi bilo sko- 0 J ro konec klanja. — Vse čitate- b Ije pozdravlja ^ Mrs. Agnes Markovich. d -O--b VEČNA POMLAD z Seattle, Wuh. n Naznanjam Vam, cenjeni g. j< urednik, da sem prišel sem v ti Seattle, Washjngton, za par me- n secev, na obisk pri moji hčeri, sc da bom svoje kosti malo4otajal. rc V Minnesoti smo imeli 7 inčev 21 snega. Ko sem prišel v Monta- te no, je bilo mrzlo; 8 stopinj pod p« ničlo je bilo. Ko se pripeljemo | skozi tiste velike "Grintovce" J - in tisti tunel, ki je 12,00(5 čev-1 Ijev dolg, je bil čisto drug svet. - Ni bilo več snega, lepo toplo je - bilo, lepi gozdi, in zelena trava j raste vsak dan po tistem kraju. , Ko sem prišel tukaj, sem mislil, i da nisem več v Ameriki, tako > velika sprememba je. Iz Minne- i apolis, Minn., sem se odpeljal 1 - 21. dec., v Seattle, Wash., pa sem prišel 23. dec. ob 2. uri po- . poldne. i Tukaj je veliko dela in do- 1 i bra plača. Je lepo živeti tukaj. ] 7 Pa človeka, ki je navajen tam' , i tistih mrzlih krajev, le nekaj , 1 nazaj vleče v Minnesoto in mu ) je dolg čas po njej, četudi je tu- i - kaj vse lepo. Vsem rojakom Slovencem že- 1 1 lim veselo in srečno novo leto. 1 Andrew Zupan. ) PRIREDITEV ZDRUŽENIH I DRUŠTEV 5 New York, N. Y. i Božični prazniki so za nami 1 in Novo leto je že z nami . . iz- ] -Irazili smo si medsebojna vošči- < i !a, osebno, potom božičnih kart 1 - in morda celo potom oglasov v ] - listih. Marsikatera karta se je ] 1 gotovo zgubila, kajti Stric Sam < ; se je moral zopet letos poslužiti : i takih poštarjev kot jih je pač : mogel dobiti v vojnem času, ko 1 ■ »o vsi fantje od fare na vojsko 5 • šli.. kar pa je doma ostalo spa- j • da povečini v 4-F kategorijo in 1 r tako je treba marsikaj spregle- 1 t dati, kadar ne teče vse po žnor- \ ' ci v pogledu pošte, itd, < No, v New Yorku bomo imeli 1 ^ priliko, da si ponovno voščimo 1 srečno Novo leto in si pri tem sežemo v roke osebno na prire- 1 ditvi Združenih Slovenskih č Društev velikega New Yorka, 1 dne 14. januarja, 1945, v Slo- \ venskem Domu v Brooklynu. s Najbrž je vsakomur v naši I naselbini znano kako aktivna je č organizacija Združenih Dru- I štev v raznih vojnih aktivno- s stih, ki so danes potrebne z ozi- j h rom na našo domovino Ameriko č ali pa za pomoč našemu ljud- 21 stvu v stari domovini. Vsaka aktivnost pa zahteva trošenje \ denarja za to in ono potrebno k stvar, ki jo je treba nabaviti, za li oglašanje in druge slične potre- n be. Mi smo sicer kolikor mogo- d če skromni v naših izdatkih, toda ker že dolgo nismo imeli no- n bene prireditve v korist organi- k zacije same, se je naša bolj rev- z; na blagajna precej izničila in ji jo je treba nekoliko podpreti. V n ta namen tudi prirejamo letos b: našo letno prireditev. In pri tem n< se nadejamo, da bodo rojaki in tt; rojakinje iz naše naselbine ra- in zumeli potrebo organizacije v tem oziru, ter v polnem številu d< posetili prireditev 14. januarja, li« Seveda program sam na sebi je vreden, da se udeleži vsak kdor se more . . . Nastopil bo Tone Subel, potem naši priljubljeni pevki Olga Turkovich in Anica Kepicova, ki je#postala prvič javno poznana med nami kot pevka z izrednim glasom in talentom, ko je nastopila na prireditvi Združenih Društev v Arlington Hall-i pred nekaj leti.. Marsikomu je tedaj kar sapo vzelo, ko je zadonel po dvorani njen ljubki in močni sopran, a danes pa občinstvo kar nerade pusti naši mladi pevki z odra, . kadar nastopi med nami ... C . Tonetu Sublju pa sploh ni trebs povedati več kot da bo tam . . kakšne in kako zna on zapet j in predvajati, to ve vsakdo, k ' ga je že slišal. Naš mladi naraščaj pod vod [ stvom Miss Jennie Padarjeve j bo tudi podal nekaj zanimive ga . ^ . naša talentirana mladi pevka in plesalka Miss Josephi j ne Peshel, ki je tudi že veliko I krat nastopila na naših prire j ditvah, bo podala par pesmi j kot mi je pismeno sporočili j ozir. odgovorila na povabilo .. E Naši pevski zbori seveda n< j bodo izostali ... in naši Tam s buraši, ki jih je Mj- Gerjovicl » zopet izuril za nastope, bodi » tudi na programu ... o vsen drugem se bodete sami prepri ] čali kako bo in kaj bo, ko pride te in se nam pridružite na letn " prireditvi Združenih Slovenski] * Društev velikega New Yorka. Anna P. Krasna. 1 -o- ' IZ URADA PODRUŽNICE ; ST. 8 JPO-SS Chicago, 111. J Prihodnja seja lokalnega od 1 bora JPO-SS št. 8 se bo vršila 1 1 ponedeljek 8. januarja, točn< ob osmih zvečer, v Tomažinov dvorani, 1902 W. Cermak Rd - To bo letna seja, na kateri s< • bo volil odbor za tekoče leto ij 1 druge zelo važne zadeve bod< j na dnevnem redu, zatorej ude 1 ležite se vsi in bodite točni, d j " se bo lahko takoj po končan seji vršila seja postojanke štev - 60 SANS-a. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, t. Č. tajnik -o- PRIJATELJ A. S. SE OGLAS; IZ CLEVELANDA Cleveland, Ohio, i Cenjeni g. urednik: — Božič - ni prazniki so za nami. Ko bost) - objavili ta dopis, bo za nami go t tovo že tudi Novo leto. Hitr< r beži čas naprej. Tako se mi zdi i kakor bi šele včeraj voščil lju 1 dem srečno Novo leto, pa je ž< i zopet drugo Novo leto tu. Naš« i življenje je pa kakor ura, hit > naprej, neprestano naprej, ii > zdaj se ustavi enemu, zdaj dru - gemu in ga odpeljejo na božjt t njivo k večnemu počitku. Koli - ko so jih odpeljali v tem letu, tc ■ večkrat premišljujem. Čudno da je nas Slovencev še toliko i kolikor nas je, ker jih toliko po 1 inrje vsako leto. Naša naselbina je bila v mi nulem letu hudo prizadeta. Po časi se koplje iz razvalin. Veči noma je že očiščeno, le na gotovih krajih še ne. Bilo je nekaj strašnega, kakor sodnji dan Res je tako, človek ne veš ne dneva ne ure, kaj te bo zadelo, Pa kaj bom to žalost opisoval, saj ste itak brali, kako je vse bilo. Hudo je bilo in Bog nas čuvaj v bodočnosti pred takimi nezgodami. Dela je zdaj za vse dosti. Vsak, ki le more lezti, zdaj lahko delo dobi in dober zaslužek. Kako dolgo bo to trajalo, ne vemo, a dokler bo vojska, bo dela dovolj. Glede vsega tega včasih premišljujem, kako je bilo tekom krize. Če je takrat Roosevelt zahteval kak milijon za kaka javna dela, kako so ga kritizirali. Zdaj pa se ne gleda niti za bilijone in še jih bo treba, predno bo tega divjega plesa na svetu konec. Tako nam vojna žre in žre. Imeli bomo pa Slovenci vesel dogodek v januarju, ko bo ustoličen naš novi governer, ki je i' ;T » - ■ : _ • Slovenec Frank J. Lausche. Te-: ga dogodka se gotovo veselite z 1 nami tudi Slovenci po vsej A- • meriki. Saj je prvi tak slučaj, i da naš slovenski sin pride na , t tako visoko državniško mesto, i Niti stara domovina se ni mo- I gla mnogokrat s Čim takim po- - stavljati. Preje v Avstriji je kdo - prišel kaj naprej, a le po milo- . sti Nemcev, če jim je zvesto slu- s > žil, drugače ni bilo zanj kake 2 i bodočnosti. Tu v Ameriki pa je 1 a v svobodnih volitvah izbran Slo-:1 o venec, in to je dogodek, ki je!1 •» res vreden, da se ga vsi sporni- • ) ; njamo. - a Novi governer Frank J. Lau- 1 • sche je mož poštenjak. Izkazal ^ ^ se je za takega, ko je bil sodnik, « izkazal se je zdaj, ko nam je 1 županil, in prepričan sem, da se { L- bo izkazal tako tudi zdaj na še lt višjem in bolj odgovornem me-stu, ko bo nam governeril. Slo-a venci po V3ej Ameriki se bodo i* lahko s ponosom nanj skliceva->- li. Kot priprost slovenski dela-vec želim našemu vrlemu slo-i> venskemu sinu Franku J. Lau-a schetu vso srečo in božji blago- • slov na njegovem novem odlič-e nem odgovornem mestu. Pono- sen sem na^j in ponosen sem na II naš slovenski narod, ki daje tej 0 deželi tako odlične sinove, ka-® kor je naš novi governer. Bog ga živi in spremljaj! 2" Želim vsem čitateljem prav srečno in zadovoljno novo leto ■h ter da bi bilo že kmalu konec strašne vojne, da bi se naši sinovi vrnili zopet domov in živeli lepše življenje, kakor ga morajo zdaj na bojnih poljanah po svetu. Naročnik. -o- v MOLITVENIKOV "SLAVA o MARIJA" NI VEC ^ Vsem onim, ki naročajo slo-venske molitvenike "Slava Ma-ie rija" naznanjamo, da jih ni več n in z njimi ne moremo postreči S več. One, ki bi radi novi slovenski a molitvenik "Marija Pomagaj", 11 ki so ga izdali v Lemontu pa 7' prosimo, naj pošiljajo svoja naročila direktno v Lemont, kjer jim bodo postregli z molitveni-im kom, S tem, da pošljejo svoje naročilo direktno v Lemont bodo tudi hitrejše postrežem, ker mi moramo taka naročila potem od tu pošiljati v Lemont, kar naročilo zakasni. Prosimo upo-;e števajte to. >- -o- p VSE SE DA PORABITI i> Ob skalnati obali Škotske se 1- nahajajo v morju nepopisne ■e količine vodnih rastlin. Je e menda ni stvari, da je Škoti ne ti bi znali spraviti v denar in je n že kar čudno, da se niso že l- prej spomnili na te vodne ra-o stline. Pravijo, da se bo iz tega i- začela povsem nova industrija, 0 nikakor ne majhnega obsega. >» Ustanovili so The Scottish Sea->» weed Research Association, ki naj prouči in dožene, kaj se da napraviti. , i- Preiskovanje je dognalo, da 1 so kemikalije napravljene iz 1 i- morskih rastlin zelo važne pri izdelovanju blaga za obleke, i j prosojnega papirja, živil, raz- 1 ^ nih klejev kakor tudi raznih i e zdravniških in zobozdravniš- 1 kih potrebščin. Preiskali bodon , rastlinstvo ob obrežju in pod j e obrežjem. Inženirski odsek i- ] s ma za ta namen posebej opre- 1 1 ml j eno ladjo. Dognati bodo 1 morali, kako bi se dalo najbo- ^ • ljše te rastline spraviti iz vode 1 - na suho, jih sprešati, posušiti c • in zmleti. Tudi morajo dogna- a - ti, kakšne so spremembe v 2 1 tem rastlinstvu v raznih letnih časih. o- 1 NENAVADNA DEJSTVA 1 : Otok Wake so odkrili An- I i gleži leta 1796. C d Fetišizem je bila starodav- 1 ■ na vera, da se delavni duhovi S nahajajo v raznih predmetih. J li Sadeži "pineapples" po 20 d funtov težki so nekaj navadnega rta otokih Novih Hebri-| dih. t DOGODKI h • med Slovenci po Ameriki L^------------1 John Fale umrl Chicago, 111. — Svetoštefan-ska slovenska naselbina žaluje za splošno znanim in priljublje-; nim rojakom Johnom Fale, starim 71 let, ki je po daljšem bo- -lehanju umrl na svoje domu na 1937 W. 22 Pl. v torek 2. ^an. Doma je bil iz Ckpnjega grada na Štajerskem, — "Nabože-tpv". Pred kakimi 35 leti je dospel v Chicago in razen dveh5 obiskov v • domovini, ves • -čas ostal tukaj. Zadnja leta je vodil svojo čevljarsko popravi j al-nico. Zapušča žalujočo soprogo, 2 hčeri in 2 sinova, v Evropi pa sestro. Da molijo pri rakvi pokojnega rožni venec za pokoj njegove duše, naj se blagovolijo zbrati v Zefranovi kapeli v petek večer točno ob 7. uri člani društva Najsv. Imena, ob 7:15 , članstvo Družbe sv. Mohorja, . ob 8. uri pa članstvo društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. Pogreb bo v soboto zjutraj s pogrebno sv. . mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Šte-■ I fana, odtam pa na Resurrection pokopališče^ — R. I. P., preostalim pa naše sožalje. t - Pogrešan Waukegan, 111. — Roke se mi i tresejo, ko pišem te vrstice, da smo sinoči (281 dec.) prejeli te-1 legram, da je naš mlajši sin Joe pogrešan v Franciji. Oh, kako < nam je težko! — Mrs. Jennie Keber. Na dopustu . Chicago, 111. — Te dni sta med dragimi prišla na dopust is države Georgia Pvt. Edward Bogolin^sin družine Mr. in Mrs. i ^tot^MBftgrpli^,-in JPyt.^Lujiwig: Prah, srn družine Mr. in Mr*. Peter Prah. Karol Klun umrl Soudan, Minn. — Na naglo-ma je umrl Karol Klun. Dne 12. dec. popoldne je šel na nočno delo in ko je prišel v rudnik, kjer so navadno imeli malico, je odložil svoj "pelček" in se vse-' del, da se bo še malo oddahnil. Kar naenkrat prebledi in se nič več ne gane. Bil je mrtev. Pokojni je bil star 62 let,-rojen pa je bil v Ribnici na Dolenjskem. Pogreb je bil 15. dec. iz cerkve sv. Martina na katoliško pokopališče. Zapušča žalujočo soprogo, sina Hermana in sestro Mrs. Anton Gruss ter tri vnuke, vsi v Soudan, Minn. Spadal je k društvu sv. Barbare št 5 ABZ. Naj počiva v miru božjem, preostalim pa naše iskreno sožalje. Mrs. Frank Pancar umrla Forest' City, Pa. — Dne 16. dec. je umrla tukaj žena zastopnika Am. SI. Franka Pan-carja, ki je umrl dne 6. feb. 1944. Zapustila je štiri sinove in tri hčere; dva sina in ena hči so poročeni, štrije pa so še samski. Zapustila je tudi svojo jna-ter, že nad 95 let staro, ki je tu-tfi šla za pogrebom, tako da se je vsem nam drugim milo storilo. Zapustila je tudi dva brata : Mr. Frank Puntar v Vand-ling, Pa., in Mr. Anton Puntar v Cleveland, O., v starem kraju pa sestro. Oba pokojna naj počivata v miru. Družina in drugi se ju spominjajmo v molitvi. —. Mary Turk. Frank Savnik umrl • La Salle, 111. — Tukaj je umrl Frank Savnik, star 78 let. Rojen je bil v Zupeči vasi pri Cerkljah na Dolenjskem, odkoder je prišel v La Salle leta 1898. Zapušča hčer, omoženo Sever, in tri sinove — Franka, Joeva in Johna, ki je mestni policaj. 2ena mu je umrla pred dvema letoma. —o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! f • * b v . - ' i >\;> -J * 1 ^ Petek, 5. januarja 1945 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC strari o - POLJSKA 0 Poljski se zadnja leta mnogo govori in piše. Zadnje mesece pa še prav posebno. Povod temu je sedanja vojna, ki se je pričela z napadom na Poljsko od strani Nemčije. Istočasno pa je vkorakala v Poljsko tudi Sovjetska Rusija in zasedla vso vzhodno Poljsko. Takrat so govorili, da sta Poljsko razkosala Hitler in Stalim Da za Poljsko, ki je živela po dolgi sužnosti zopet neodvisno državno življenje, to ni bilo prijetno, razume pač vsak. Nemški napad na Poljsko je bil pač na vsej črti krivičen in hudoben. Bil je to pravi roparski napad, kakorsne izvajajo najpodlejši tolovaji. Ali moremo tudi rusko vkorakanje v Poljsko soditi po istem kopitu, je drago vprašanje. Da so Rusi korakali v Poljsko, je v tistem ruskem korakanju precej nekega zaščitnega namena. Prvič, da so potegnili mejo med Rusijo in hinavsko Nemčijo kolikor mogoče zapadno od Rusije, je moral biti za Ruse le zaščitni namen. V Moskvi so pač Nemcem slabo zaupali v njihovo pogodbo in so vedeli, kaj jih čaka do tedaj, ko so v Moskvi podpisali s Hitlerjem pogodbo. Ampak tista pogodba je za skoro malo manj kakor dve leti odložila vojno z Nemčijo; drugič; Rusija je pomaknila svoj plot kolikor mogoče proti zapadu, in tudi to je za njo nekaj pomenilo. Tako nekako moremo gledati na tisti dogodek Pravičen ni bil, to ne trdimo niti se z njim nismo strinjali. S silo naj nihče ničesar ne jemlje drugemu. Drugi načini so za take slučaje. Ampak za Rusijo je pretila nevarnost od neke sile, in ta je bila nemška sila, zato je svoj zapadni plot premaknila, kakor smo že omenili. Ce je imel Stalin res samo tak namen, tudi ne trdimo. Ampak s tega gledišča se da nekako gledati na tisti dogodek z nekim oproščenjem do onega, kar so Rusi storili. Zdaj pa oglejmo malo še Poljsko samo. Poljska ima slavno zgodovino. Trd je bil poljski rod. Poljska je postala kraljevina že pred več kakor 1000 leti. Poljski kralji so vladali obsežnim pokrajinam okrog reke Odre. Poljaki so se vojskovali v mnogih vojnah. Krščanska Evropa Poljakom mnogo dolguje, saj so jo ti premnogokrat obvarovali pred Turki in drugimi hordami, ki so pritiskale iz Azije v Evropo. Poljaki so imeli mnogo sporov in vojska z Rusi, s Prusi in Švedi. V nekaterih vojnah so Poljaki osvojili obsežna ozemlja in zopet v drugih vojnah so ozemlja v zgubili. Poleg tega so imeli Poljaki mnogo lastnih notranjih borb, civilnih vojn, bili in klali so se sami med seboj. Zadnji poljski kralj je vladal do leta 1795. Takrat so tri velesile zbrisale Poljsko iz zemljevida. Bile so to Avstrija, Nemčija in Rusija. Toda Poljaki niso propadli. Celih 125 let so živeli pod tujim političnim robstvom, a njihov duh ni klonij, ampak je junaško vstal leta 1918 in zopet je zaživela neodvisna'-svobodna Poljska. Poljake so zatirali, zatrli jih Na milijone se jih je izselilo v razne dele sveta. Pre-Atlantika šlo do 4 milijone sem v Ameriko, in prav po vsem sVetuV so peli Poljaki: "Ješče Poljska nie zgi-ritela .* lirfeeiiii. Tudi zdaj ne bo. . Am Po;£rvi s^fofrni vojni je mirovna pogodba določala tu-__AMERIKANSKI SLOVENEC _'__. - fetefc, <5. januarja 194S DOMAČA FRONTA Vojni obvestilni ura d, Washington, D. C. BENCIN ZA ZASEBNE AVTOMOBILE—36% KOLIČINE LETA 1941 Washington.—Chester Bowles, ravnatelj OPA, je izjavil lia radiu, da je "količina bencina na razpolago za zasebne avtomobile natartčno 36%, torej približno tretjina tega kar je " bila leta 1941, leto pred Pearl Harborjem. Torej vsega skupaj tretjina toliko bencina za vse one, ki morajo voziti s svojim avtomobilom. Iz tega je razvidno, zakaj so posestniki avtomobilov tako občutno trpeli pod pomanjkanjem bencina. Noben drug racioniran predmet ni bil tako silno reduciran. Niti surovo maslo ali sladkor ne. Dobivamo 70% toliko surovega masla in 80%> sladkorja kot pred vojno. A bencina imamo le 36% toliko za zasebne vozove, kot v ' letu 1942. ✓ VOJNI STROŠKI V NOVEM- , BRU $7,095,000,000 Washington. — Vojni stroški Zedinjenih držav so bili v mesecu novembru $7,095,000,000, torej za $352,000,000 manj kot v oktobru, kar iznaša 4.7% . Te podatke je objavilo finančno ministerstvo. Vojni stroški na dan so bili v novembru $272,-900,000 proti $2^6,400,000 v oktobru. NAREZANO GOVEJE MESO MORA BITI OZNAČENO PO KAKOVOSTI Washington. — Office of Economic Stabilization je izdal navodilo, v smotru zaščite kon-zumentov proti povišfcijjjkcen mesa v mesnih prodajalnah na drobno, da mora biti označena kakovost najmanj na vsaka dva inča vzdolž poglavitnih odrez-kov na vseh narezanih kosih govedine, telečjega in ovčjega mesa ter janjetine. Office of price Administration pravi, da bo to določilo ščitilo konzumen-te proti takozvanemu "Rdečemu trgu" — proti trgovcem, ki sc nabirali rdeče odmerke za meso za kakovosti, ki so proste racioniranja. Gospodinje bodo morale dobro pogledati, da vidijo označko kakovosti na mesu, katero kupujejo.- Ako gre za meso kakovosti C ali D, jim ni treba dajati nobenih odmerkov. DOLOČBE ZA RACIONIRANI I 2IVE2 PRI CERKVENIH OBEDIH IN BANKETIH Office of Price Administra- 1 tion je objavil bolj enostavne določbe glede oskrbe z racioni-ranim živežem cerkvenih obe- 1 dov, banketov, piknikov in slič-nega, kjer se mora plačati za obed. Določbe so stopile v ve- I ljavo dne 15. decembra 1944 in obsegajo vse dodatne konzu-mente racioniranih živil, ki jih potrebujejo od časa do časa. Taki konzumenti se bodo mo- i rali obrniti na svoje lokalne boarde in uporabljati tiskovino OPA-R315. Tiskovine dobe na svojih lokalnih uradih. Prošnje je treba vložiti 30 dni 1 predno ima biti zavžit racioni-rani živež. Dotični konzument mora naznaniti število oseb, ki so zares dobile obed in oddati vse neporabljene odmerke v te- t ku 10 dni po zadnjem obedu v dobi, za katero je bila vložena prošnja. 1 = ^ * STAROMODNI ČEVLJI BODO PRIŠLI V PROSTO PRODAJO Washington. — Office of n Price Administration je nazna- b nil, da bodo mogrli prodajalci ž čevljev prodati omejeno število li staromodnih čevljev v prosti h prodaji, ako bodo dobili od svo- n jega lokalnega urada OPA to- b zadevno dovoljenje. Določeno b je tudi, da bo morala biti cena n teh staromodnih čevljev — ako e so prodani v prosti prodaji — n največ po 1 dolar za par, ali -50c za posamezne čevlje. n n PRODUKCIJA KLIN ZA t RAZIRANJE JE ZADOSTNA i, l Washington. — Urad za voj- r no produkcijo je naznanil, da r je produkcija klin za britje v j tekočem četrtletju zadostna za s vse civilne potrebe. Y SITUACIJA PREHRANE V \ EVROPI SE JE POSLABŠALA t I Washington. — Ameriški od-1 delek za poljedelstvo urada za \ mednarodne agrikulturne odno- ^ šaje poroča o situaciji prehrane j v Evropi, da bo vrednost kalorij 3 na vsakega prebivalca konti- j uentalne Evrope, brez Rusije, ] glasom razpoložljivih zalog s hrane v letu 1944-1945 — ako ne pride do povečanja dovoza ] — nekoliko manjša kot lani, in s bo le malo presegala 85% pred- < vojnih količin. j ( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vara ( in Vašim otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška ® Jednota ) Ji__ \ : SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% ) Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki... Posluje že 51. leto. ) Članstvo: 39,600_Premoženje: $5,700,000 ) Če dobro sebi in svojim dragim, zavaruj m pri najboljši, \ polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- / VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer te lahko zavaruje! za J amrtnine, razne poftodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. V) K. S. K. JEDNOTA sprejema molk« in ženske od 16. do 60. L\ leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okriljsu ' K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikate 1) sedanje dobe od 9250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot če ie nisi [( S an ali Slanica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi sc in pristopi takoj. L\ Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti [/ M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih droitev )) K. S. K. Jednote, ali pa na: J GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU (( 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1929 Inkorporirana 14. dee. 1997 ▼ Chicagi, I1L v driavi Illinois. Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio Glavni Odbor—Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. L podpreds.—First Vice-President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio H. podpreds.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. III. podpreds.—Third Vice-Pres. Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St, Pueblo, Colo. V. podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago, 111. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, < 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otonicar, 1110 E. 66th St, Cleveland, O. Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt 2029 W. Cermak Rd., Chicago, HI. S vetovalni in porotni odsek— Advisory Board Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St, West Allis, Wis. Mrs. Anna ££ameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", 1135 E. 71st St, Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, 111. Odbor za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701. Schaefre Ave., Cleveland, O. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, III. SPOMINI NA PRETEKLO LETO "Minili so prelepi božični prazniki, utihnila je prelepa sveta božična himna "Sveta Noč, blažena noč", pesem, če ravno zelo stara, še vedno nova, vsako leto se nam zdi lepša. Še vedno nam zvenijo po useših krasne božične melodije in zanimive božične legende, katerih spomin smo od leta do leta obujali ed časa našega detinstva, že se nam oznanja novo leto. Novo leto! Kaj nam bo prineslo?? Ali nam bo prineslo mir? Tisti zaželjeni mir sveta, tista želja, se li nam bo izpolnila? Zelja, ki se nam ponavlja leto za letom v naših srcih, o miru, ki bi bil naše najlepše darilo. Najlepše darilo vsem družinam, ko bi ljudje zaslišali, da se sinovi vračujejo iz bojnih poljan, in bodo z nami vred obhajali zopet take lepe praznike leto za letom brez strahu in trepeta kedaj jim mine čas dopusta. Ali se jim bo taka želja kaj kmalu izpolnila? Ali bo njihova povrnitev trajna? Vprašujemo se, kedaj pridejo tisti srečni zlati časi, in kadar se nam ta želja izpolni, kako drugače bomo vedeli ceniti prostost in mir sveta. Dokler se nam pa taka želja ne izpolni, moramo pa mi, ki smo doma na domači fronti, skrbeti, da pomagamo tem fantom. Pomagati moramo, kjer naša pomoč največ zaleže. Pred vsem moramo kupiti vojne bonde; to ni samo potrebno, toda je tudi naša državljanska dolžnost. Poleg tega moramo pomagati pri raznih dobrodelnih ustanovah. Ko to delamo, ne smemo se počutiti, da delamo iz tujega nagiba, temveč iz ljubezni do onih, ki potrebujejo pomoči od nas. Zavedati se moramo, da čim več storimo na vse take razne načine, tem hi- ■ J „ .j-::____'________4 . ... _______ treje pomagamo k zaključku tega strašnega klanja. / v Slovenska Ženska Zveza je takoj od začetka vojne storila jvojo patriotično dolžnost napram vojnemu cilju. Od začetka do danes je naložila svoj denar v vojne bonde, samo v minulem letu si jih je kupila za svoto $43,000. Skupaj ima za 577,000 vojnih bondov. Poleg tega podpira dobrodelne namene pri JPO. Naša organizacija in njene podružnice po naselbinah so prispevale približno $4,000 v ta namen. Za Ameriški Slovenski Narodni Svet od začetka do danes je Zveza s podružnicami direktno prispevala svoto $601.25 Poleg tega je leto dni nazaj na gl. seji ustanovila še posebej dobrodelni sklad, pod imenom "Šolninski in Dobrodelni sklad". Ta sklad kontrolirajo direktorice naše organizacije. Namen tega sklada je, pomagati kakemu ravnemu otroku tu v Ameriki kakor tudi v domovini do boljše bodočnosti. Pomagati otroku, kateri nima sredstev ali staršev, ima pa talent do višje izobrazbe. Znano nam je, da je bilo v stari domovini mnogo intelektualcev pomor j enih od sovražnika med to vojno, izobraženih ljudi bo zelo primanjkovalo. Radi teh bo priskočila naša organizacija na pomoč. Dalje se 1» iz tega sklada pomagalo tudi bolnim otrokom, sirotam, ter vsem, kateri bodo potrebni naše pomoči. In teh bo zelo veliko. Radi tega je potrebno, da ta sklad vsi Slovenci podprejo in mu priskočijo na pomoč. Vsak dar bo z največjo hvaležnostjo sprejet. Prihodnjič bom na tem mestu bolj na široko opisala ta sklad. V minulem letu je Slovenska Ženska Zveza izdala tudi posebne voščilne kartice, katere «■■009 V"........ .........—- PARkER, THtS IS_WAK NOT QWSTMAS I" ^fcT^j so porabi ji ve v vseh slučajih. Za božične praznike je razdala Se božične prfltpke z vsakim zavojčkom kartic. Cela ikatlji-ca stane samo en dolar. Vsaka škatljica ima 24 pisemskih papirjev s slovenskim motivom na prednji strani, ter 12 posebno lepih razglednic. Poceni so kot slama. Vsaka slovenska družina bi morala imeti tako škatlji-co kartic na rokah za vsak slučaj. Naročite si lahko te kartice pri spodaj podpisani. V minulem letu je Slovenska Ženska Zveza prispevala $500 za pomoč z denarjem našim cle-veland8kim od požara ponesrečenim rojakom. Podala sem kratek opis delovanja naše organizacije v preteklem letti v dobrobit narodu, v dobrobit naši deželi kakor tudi našim rojakom onkraj morja, katerim ni bila dana tista prilika kot nam, rešiti se vsega gorja, katerega morajo vsa ta leta prestajati. Nastopilo je^leto 1945. Zelja nas vseh je, da bi bilo uspešno za našo armado, uspešno za našo deželo in zaveznike, da bi se še pred koncem tega leta zaslišali zvonovi miru in sprave. Vsem članicam Slovenske Ženske Zveze, vs^m prijateljem in čitateljem pa srečno in blagoslovljeno leto 1945. Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ. -o- KRVNA PLAZMA IZ PESE Krvavo rdeča pesa stopa v vrste tistih, ki darujejo nekaj svoje krvi za vojake. Iz nje se da namreč napraviti sestavna krvna plazma. Dekstran, stranski proizvod ilri izdelovanju sladkorja, se lahko rabi za nadomestilo pri krvni tranfuziji. Tako poroča profesor Arne Tiselius iz Švedskega instituta fizične kemije. Profesor upa, da bodo dekstran praktično u-porabljali, posebno na fronti Prevoz ni težaven, proizvajajo ga pa lahko v neomejenih količinah za prav majhne stroške. Tudi se lahko uporablja brez ozira na vrsto krvi, ki jo ima bolnik^ > Ko vbrizgnejo izčiščeni dekstran v človeške žile, deluje kakor krvna plazma proti pre-tresenju in oslabenju, s tem da ohranja zadosti krvi po žilah. Tri leta že delajo poskuse, vendar na vojnih ranjencih do sedaj dekstrana še niso uporabljali, ker treba ni bilo. Dokler je še prave krvne plazme zadosti, jim ni treba segati po nadomestilu, ki je sicer dobro, pa ne tako dobro, kot prava človeška kri. -o- NADOBUDEN SIN "Zdaj je pa že čas, da si za-| čneš sam služiti kruh/' pravi oče svojemu sinu. "Ko sem bil " jaz v tvojih letih, sem bil že 1 pomočnik v trgovini, zaslužil sem 100 kron na mesec in po * petih letih sem lahko že na svoje začel." "Hm," meni zamišljeno sin, t "danes ne bi šlo več tako gladko — povsod imajo že regi-[ strirne blagajne!" f IZOBRAZBA "Zakaj si bil spet zaprt, fant?" "Ker nisem vedel, kje so Azo-ri." "Drugič pa malo bolj pazi, kam jih deneš." Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno z« zdravljenje "Athletes loot", garje, 111« in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako no ho onoolnoma zadovoljivo. ■ "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Pasle je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je for-mula nekega chi-caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti ha BRAXON 00„ 322 So. Clark St., Dept. A. Chicago. --.1 II i I ■ L, ■= Nedeijmhi pomenki ........ 1 1 I ■■ * ■ * ■ . .. * • ■^mhph^hmmbhi J* M. Trunk ^^mmmmmtmmammmmtmm^ t- TEDENSKI KOLEDAR 7. Nedelja — Sveta Družina 8. Ponedeljek — Severin 9. Torek — Julijan 10. Sreda — Pavel, pušč. 11. Četrtek — Higinij 12. Petek — Arkadij 13. Sobota — Veronika, dev. NEDELJA PO NOVEM LETU "Ni drugega imena danega ljudem, po katerem bi bili izve-ličani" (Luka 2, 12). Cerkev obhaja ta dan praznik presvetega Jezusovega imena. Dan krstnega zaščitnika je bil pomenljiv. Kadar pojenjuje živa vera, se potiska v ospredje rojstni dan, dasi je tudi pomen-j ljiv. v Magnet poteguje železo nase. Čudovita, skrivna moč. Tudi Zveličar je bil kakor kakšen tak magnet, da je vleklo mno-jžice k njemu z neko skrivno, tajno in skrivnostno silo. Marko piše: "In za njim poteko Simon j in kateri so bili z njim. In ko ga najdejo, reko mu: Vsi te iščejo" (1, 36, 37). Nekaj jih je moralo vleči k Zveličarju, da so ga; vsi iskali in skušali mu priti blizu. Kristus je bil uzor. Celo pri dobrih ljudeh se pojavlja nekaj sličnega, ako so res do-brii imajo dobro srce, so nežni napram drugim, imajo z njimi sočutje, jim skušajo pomagati in jim v vsem dobrem dopasti. To je kos socialnih čednosti. Ob začetku leta hoče cerkev svoje otroke napolniti z ljubeznijo in spoštovanjem do svetega imena Jezusovega. Ne more čakati, takoj porabi čas, da bi se vsak njen otrok zavedel čim preje v novem letu, kako sveto in mogočno je to ime. To je ime vseh imen, nad vsakim imenom, prvo in edino pravo ime. Sv. Peter, napolnjen od Sv. Duha, pove množici: "Ni drugega imena pod nebom danega ljudem, po katerem bi se mogli izveličati." To je najbolj važno ime, najbolj potrebno za vsakega katoličana, prava dozvola, vstopnica, s kakršno upamo vstopiti v rajBko dvorano k ženitovanju. Jezus pomeni Izveličar. Bog je hotel s tem ves svet opozoriti, da je prvo in glavno v življenju vsakega človeka njegovo izveli-čanje, in vse drugo mora biti temu podrejeno. "Kaj pomaga, ako kdo pridobi ves svet... pa trpi na duši," ako je bil miljo-nar, pa ni prišel do izveličanja? Premisli na pragu novega leta. YOUR PERSONAL GOAL- £-AT LEAST ONE EXTRA $100 BOND! KATERE SOSEŠČINE V CHICAGI J SO SREČNE? One, ki imajo ^^ — • LEPE DOMOVE ' 1 • IN DOBRE PRIJATELJE > and some very ^^ ^ j^i • GOOD JOBS for Men at Good Pay NUJNA yf NUJNA VOJNA PEACE * VOJNA DELA R DELA Nobene izkušenosti ne poiiebujeie od poprej ne vseh sledečih delih: Arc Waldezs Turret Laihe Operators Multiple Spindle Drill Hydraulic Press Operators Press Operators Horizontal Boring Mill Oprs. Radial Drill Press Operators Tl* Bore Operator« .. Vertical Boriag Mill Opr. P^^He^rs Moderna vojna tovarna. — Dobri delovni pogoji. WLB pogodbena mezdna lestvica To bo vam dalo hitro priliko za napredovanje na podlagi vaše skušenosti Jedilnice t kafelerijL — Jedila se smerne cene. A MEHIKANCI SLOVENSKEGA POKOLJENJA IN VETERANI DRUGE SVETOVNE VOJNE SO DOBRODOŠLI. "L" — Bvud in poulične kare vosijo prav do vral| ■DANLY Machine Specialties, Inc. 2100 S. 52nd Ave., Cicero, III. Pomagajte nam proizvajati vojne izdelke! DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanu je in ordinira na: r - * « T s" '7 jr0 s* - t - - 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois t-? 1 _ - od 2 do 4 popoldne in od 7 ^do 9 zvečer. — Ob sredah in ob „ .,, .. ....... .nedeljah po dogovoru. Telefop f uradu |n ▼ stanovanju CANAL 4955 OGLASI V «AMER. SLOVENCU» IMAJO VEDNO USPEH. j ' • i • ."■■•'' A-- • r, . ... * , v«.^.^. ( « ; -.v; r. .". • :-'V - - "i...... f ... ...... . - • . , . • - - • - .-- ...... ^ : - ; __Petek, o. januarja 1345 - AMERIKANSKI SLOVENEC___Stran g Družba Družine ixm HOLY FAMILY SOCIETXJ . Ustanovijsna 29. aarate 1914. i 'E^ttSST* Wbu Joliet, DL^^«®-* ! geslo: **Vse n vsro, dom in narod; vsi sa easga. edea ss tmJ* ; GLAVNI ODBOR: ► Predsednik: Own dtonicb. 257 Lime Street, Joliet, Illinois ► L podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raab St, Joliet, I1L I i podpredspdnik: Kathrine Bajnk, 528 Lafayette St. Ottave, HL ► Tajaik: Prank J. Wedla, 301 Lipae Street Joliet I1L ; Zapisnikar: John Nemaaich, 650 N. Hickory St, Joliet UL » Blagajnik; Joseph Pepec. 909 Woodrof Rd, Joliet, 111. I Dnborai Eev. Mathew Kcbe, 223 - 57th St, Pittsburgh. Pa. ; Vrk. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet UL NADZORNI ODBOR: Andrew Omcfc, 1748 W 21st St, Chics*®, IB. Josspk L. Draalsr, 1318 Attaas Street North Chicago IUtaoii. Jossph Jarrnaa, 20 W. Jacksui St, Joliet IB. POROTNI ODBOR: t Jossph Pavlakovkb. 39 Winchell St, Sharp#jburg. Pa. Umrj Kovadcb. 2294 Bloc Island Ave, Chicago. UL John Denia. 2730 Artbiagton Ave, Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: Rmscy Sobar. I 540 North Bhiif Street Joliet Illinois. URADNO GLASILO: "Aasrikaaskl Sloveaec*. 1649 W. Ccrmak Rd., Chicago, UL Do I. jn. 1844 j« DSD izplačal« tvojim članom tal ^»Tifra^ in ► ajlh dedičem rasnih poemrtnin, poikodain, bolniških podpor ter dragih isplačil denarne vrednosti do Žetrt milijona dolarjev. Drnltvo sa DSD. ss lahko ^stanovi v vsakem mesta Zdr. držav s ' M manj kot 8 člani (cami) sa odrasli oddelek. Sprejme ss vsak kato-, ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 80 let V mladin-; sld oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zevantfe te sa $25000, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se razH&il J eertiflka* kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year ' Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost katera ss vsako ! leto vila. Poleg smrtniae izplačuje DSD. svojim članom (kam) todi »wArfn™ » fodporo is svoje centralne blagajne, kakor tadi sa rasne operacije in polkodnine, Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience ; tabeli. DSD je 124.48% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ; Uradni jezik je slovenski in angleški Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo t njeno ► Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno afi Bst-; tneao aa gL tajnika: PRANK J. WXOIC. 301 Lias St, JoBet DL ^MM^AM^AAAAAMMAAAAAAMWWWWMAaaaaaaaaaaaaaaaa« HOLY FAMILY LADIES Joliet, 111. TEAM STANDINGS Nile of December 27. 1844 Won Lo^t }. Vice Presidents 25 20 2. Treasurers_______ 25 20 - 3. Presidents________ 22 23 4. Secretaries_______ 18 27 INDIVIDUAL STANDINGS Aver- Games Series ages 1. D. Wedic____ 42 6667 158.31 2. M. Jamnik _ 42 6298 149.40 3. Jo Vancas .... 30 4425 147.15 4. D. Riblon 42 6048 144.— 5. L. Gagnon 42 6043 143.37 6. J. Zinser____ 42 5785 137.31 7. E. Franzen... 45 6081 135.06 8. J. Bambic .... 39 5227 134.01 9. C. Garbin .... 42 5461 130.01 10. Jo Cirrencione 42 5447 129.29 11. N. Cirrencione 45 5657 125.32 12. E. Zinser 39 4865 124.29 13. F. Leonard.... 45 5449 121.04 1AF. Manno- 42 4923 117.09 15. M. Foster 42 4758 113.12 1 16. Kay Despo .. 42 4476 106.24 High Games 1. Dolores Wedic, Pres.___________ 248 i 2. Marge Jamnik, V. Pres.____229 High Series 1. Lorena Gagnon, Tre as. _________ 538 2. Dolores Wedic, Pres.________537 High Team Series 1. Vice-Presidents_______________ 1714 2. Vice-Presidents___________________ 1713 ' Treasurers...........................1713 ] YOUR REPORTER. TJA AH, TJA BI.. M. Griža Ob rebri gozda je stala borna koča. Dva stara kostanja sta stala ob ozki stezici, vrt zraven koče pa je cvetel z lepimi, belimi krizantemami. Vse je bilo prazno, a bele rože so cvetele kljub temu ponosno in zmagoslavno. Na ta vrt, na krizanteme, na kočo in na mater je pomislil Janez v tujini. Težka bolest je stisnila bolno srce in vzbudilo se je mogočno, silno hrepenenje. "Lepa jesen je sedaj v moji domovini. Med rumenim kostanjevim listjem, ki pada na naš vrt, živijo svoje tiho življenje bele krizanteme. In mati je v koči in ljubljena sestra. Kaj če bi po-romal .. Janez je bil že sedmo leto v Ameriki. Bogata teta ga je peljala tja, toda njegova nežna mlada duša je že preje z vso močjo mlade ljubezni vzljubila t to dolinico, to tiho, revno kočo s cvetjem na vrtu. In želel je nazaj. "Kaj če bi poromal?" se je izpraševal vsak večer, ko je od-molil večerno molitev. Naveličal se je mesta, naveličal se je tistega "bogatega življenja" in glasna ljubezen njegovega srca je romala v kočo k ljubljeni materi. Da, šel bom," je sklenil in se napotil. e * * Snežilo je gosto in počasi. Janez, sedaj seveda že John imenovan, pa je korakal z dolgimi koraki proti domači vasi. Dolga je bila pot, zmučeno je bilo njegovo telo, a mlado srce je s svetlo ljubeznijo, z radostjo in smehljanjem pozdravilo prve hribe v domovini. Čez dobro uro in zagledal bo najlepšo palačo — svojo rodno kočo. Trdi so njegovi udi in prezebli, a on ne čuti mraza — ne, Janez gre v svojo vas, v svojo lepo, lepo dolinico. Noč je že, a njegova noga je sigurna kot nikoli. Zasnežena je pot, toda zdi se mu da še vidi v bleščeči beli poljani stopinje svoje presrečne mladosti. Začuti, da mu srce bije hitreje. — Da, tam bo zdaj hišica lepa, mala s težko sneženo streho. Luna sije, zvezde žarijo in bela dolinica žari v prečudni lepoti. Da, tam je koča. Brezmejna ves svet objemajoča ljubezen je v njegovem srcu. Ko stopi, se mu zahoče, da poljubi kljuko bežnih vrat, katere se je morda malo prej doteknila sveta roka ljubljene matere. — Potem stopi k oknju. Bleda leščerba blešči z medlo svetlobo . . . Napenja oči. — Oh, joj, da, seveda moja mati. — Božična noč je. Janez ve, da mati to noč moli neprestano. Taka je bila navada v tej hiši, ki je bila revna, a bogata, pre-bogata ljubezni božje. In vedel je Janez, da bo mati kljub temu, da so njena kolena že trda in tresoča šla v cerkev k polnoč-nici. In on je šel z njo. — Počasi drsijo koraki po temni veži. Starka odpre vrata. !Pozni potnik pozdravi in prosi prenočišča. Mati ga odpelje v sobo, odpre svoje blage mladostno lepe oči in se čudi; tak gospod —-j pa zablodi v tako revščino. "U- 1 bogi smo, a da ne boste v tej mrzli noči iskali prenočišča drugod, segrejte se ob topli peči. Zinka prinesi odejo." Kako lepe, kako blage so bile te tople, ozko odprte oči. Hotel I jo je objeti, a raje počakam; videl bom, kakšen je pač spomin j na mene. Težko je krotil viharno radost in bilo mu je, kot da mora od sreče umreti. V rojstni hiši je. Za toplo pečjo mu postelje ljubljena sestra in mater gleda iz oči v oči. Sestra je še ista, kot jo je ostavil, le njene svetlo modre oči zrejo bolj resno v svet. Pripravita mu malo okrepči-la, potem pa sedejo za mizo in se pogovarjajo. Pripoveduje jima, da je prišel od daleč, daleč preko morja. "Iz AmerikeMateri zaža-re oči. "Da, iz Amerike." Starka pobožno vzdihne; njene blage oči se obrnejo na križ, ki je visel nad javorjevo mizo. "Tudi'jaz imam Janeza v A-meriki. Kdaj, oh kdaj se pač vrne. Vsak večer, predno zaspim, mislim če ga bodo te trudne, upehane oči pač še kdaj ugledale." Janezu drhti roka. Komaj se premaguje, a je ne iztegne proti materi. — Potem se pogovarjanje dolgo j časa suče okrog "ljubljenega sina" in okrog Amerike. Mati vzame raz steno rožni i venec z debelimi jagodami. Pred polnočnico morata zmoliti že sv. rožni venec. "Gospodu" predlaga, naj se kar uleže, ker je gotovo utrujen. Toda mladi Američan vzame materi rožni venec iz roke, napravi lep, pravilni križ in moli sam naprej. Mati in sestra se zelo začudita. Ko končajo molitev pogleda mati "gospoda" in reče: "Čudno, v vas je ostala globoka moUtefv,!pa ste tako velik gospod. Videla sem ljudi vaše vrste, prihajajoče od tamkaj, pa so bili skoraj vsi brez vere. In vi molite tako lepo."-- Ah, če je moj Janez še moj ljubi dobri Janez?--- Takrat pa se ni mogel več vzdržati. Objel je mater in vzkliknil: "Da, jaz sem vaš Janez in vaša molitev živi v mojem srcu in na mojih ustih." — Vsi srečni gredo k polnočni-ci. Njih veliko radost je blagoslavljal "Novorojeni" in je iz jaslic izlil prgišče svete ljubezni. SLADKOR Več ko dve tretjini svetovne proizvodnje sladkorja se dobiva iz sladkornega trsa, skoro tretjina pa iz sladkorne pese. Sladkorni sok in sladkorne pese dobivajo na dva načina: 1) V vodi oprano in očiščeno peso zmečkajo v drobno kašo, ki jo potem z vodo nekoliko razredčijo in nato v stiskalnicah stiskajo. 2) Peso razrežejo na drobne rezance, ki jih denejo v posode, kjer izločijo iz njih s pomočjo gorke vode sladkorni sok. Preostali rezanci so dobro krmilo. Izluženi sladkorni sok sestoji iz vode (82—88%), sladkorja (10—18%) in nekaj drugih organskih in anorganskih snovi. Te primesnine je treba odstraniti (vodo tudi). V ta namen se soku primeša določena količina apnenega mleka (na 100 litrov soka 0.4—0.6 kg apna). Zmes v odprtih kotlih polagoma segrevajo do 70 ali 80 stopinj C, da beljakovina skrkne in splava na površje kot j umazana pena, ki se sproti posnema. Soku dodajo tudi ogljikove kisline in vse skupaj pu-» stijo segrevati toliko časa, da tekočina začne vreti. V toploti' apno razkraja nekatere soli in j se spaja s kislinami v neraztop-ne spojine, ki zaradi svoje teže padajo na dno kot debela gošča. Čisti sok odcedijo s sredo- | bežno silo, ali pa ga v posebnih | stiskalnicah precede skozi pr- j ■ stena cedila. Nato ga kuhajo i l; "Recall", nemikl ovčarski pes. Je bil prej nasijskL pa so ga ujeli Ame-rikanci pri St Malo. ko je bil star mesec dni. Sedaj je udomačen pri U. S. Infantry edinicL nastanjeni blisu Shevenbutte. Ne levi je Sgt Emil Web-ling is Peterson. N. J, na desni pa je Sgt Arnold IVevels is Stearns. Kr. najmanj tri do petkrat in na opisani način čistijo. Neraztop-ne spojine se uporabljajo kot kalcijevo in fosforno gnojilo. Sok se kuha tako dolgo, dokler ne postane tako gost, da se prične iz njega izločevati sladkor v drobnih kristalih. Ta j sladkor se s sredobežno silo lo-ci od ostalega dela soka. Drug I način ločitve sladkorja od osta-| lega soka je: ves vroč sok vlijemo v lesene kadi, ki imajo na dnu zamašene luknjice. Pri o-hlajanj u izkristalizira sladkor! in ostane v kadeh. Ostali del, ki ne kristalizira in se ne strdi, odteče skozi luknjice na dno kadi, ko se te odmaše. Ta sok je precej gost in temnorjav ter sladkega okusa. Imenujemo ga sirup ali molasa, iz^ katerega dobivajo alkohol, rum in žganje. Služi pa tudi kot krma. V kadi ostalo trdno kristala-sto snov imenujemo surovi sladkor. Surovi sladkor ima v sebi še nekoliko sirupa in drugih snovi, ki mu kvarijo okus in barvo. Zato ga zopet raztope v vodi in spet čistijo ali rafinira-jo. Končno ga precede skozi živalsko olje, ki mu odtegne vso barvo in neprijetni vonj. Na ta način očiščeni sladkorni sok u-kuhavajo potem v zaprtih kotlih, ki iz njih posebne črpalke izsesavajo zrak in vodne pare. Ko je sladkorni sok do kristali-šča zgoščen, ga vlijejo v posode, ki imajo spodaj zamašene luknjice. Na strjen sladkor na-lijejo vnovič sladkornega soka, da iz njega izpere ves sirup in obenem zamaši pri prvem nali-vanju nastale luknjice. Tako ponovijo večkrat, dokler ni popolnoma čist. V modelih strnjen in čist sladkor drže sprva v gorkih in potem v hladnih prostorih, dokler se dobro ne posuši. Potem se reže v kocke, gladi, zavija in prodaja. Iz sladkornega trsa izdelujejo sladkor na podoben način kot iz pese. Dozoreli sladkorni trs, ki raste v tropičnih krajih, se požanje, v posebnih mlinih zmelje na kosce, ki se med po- Novi! Blisceči |flft£Q ZADOVOLJNOST ® ^^ ^ | ejT T^^^nazaj! Največji svetovni Ude- ^^^ftfe^flr/I^^SEw /TjAgw lovald čeljusti ^Pff^^^fB^AŽ^K^^JBr Mm ^^ BNh 1 ^Ff J * DNI JAMČENI M^*^H VNSfl HrseHaasnamimn ^\ Izdelujemo čeljusti ~~po prejemu čeljust-^Ut^^^RU^ nib odtisov in naro- ^^^^ čila le od m. ličen- KREDITIRAMO Pridite k nam najprvol siranih Dentistov. če potrebno. OPOZORILO: Zahle- ^*cos*Mi«st Zglasit P^ton "Fit-Rite" ^^^ I fffitioiH aarno o ti nas. ^m f^j^f^^l BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu * Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, JE a itev. 1, K. & K. J. | p Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 svečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse ras-lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji adrav koristen iport za mladino. Glede pristopa v druitvo se obrnite na odbor: . FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Streft • ANTON KREMESEC, blagajnik sebnimi valji zmečkajo in sti-skajo* Tako dobljeni trsni sladkorni sok se kuha in čisti kot pesni. ZDAJ AMERIKANSKI PES "Amer. Slovenec" je vex, ki dmii ameriške Slovence od obale do obale. - - •.__HELP WANTED — MEN FOR GENERAL WORK — WE WILL TRAIN YOU EX-SERVICE MEN NEEDED AT ONCE VARNISH MAKERS-PAINT MIXERS MILL OPERATORS SHADERS LABORERS » » Steady Jobs With Poet War Future MARTIN VARNISH CO. 900 WEST 49th PLACE BOULEVARD 5200 (2-5-9-12-16) PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI M LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak RcL,. Chicago, Illinois H Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljti avtomobili sa pogrebe, krste in ieniiovanja^-Mrtvaika kapela aa raspolago brezplačno.—CENE ZMERNE. is—2— VASI SINOVI PRI VOJAKIH | ■ i '' , - bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slo-• vensko. Pri tem jim je najboljši tolmač za razne besede in izraze 'ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" SestavU in spisal Dr. J. F. Kern katero stane ....................... ^2e00 To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine. Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois u mi - KRASNA j i ZGODOVINSKA SLIKAj Velikost lGVtxl2Vt ► _ - * Tiskana I ^ Roosevelt. Okrog in J I ^^^ ^jtfs*. ' ^^^ podpisa^i * j ■ ' . »Pominaka j I rA ll^ j*T °1JJiriu I IIfc*** in zgodovin- \ lilAt iJO- vsak amerikanski dom. ! Ker nas naši naročniki J smo jih ie nekaj dobili ! Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. " • „•. (i Poiiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Express«. To na) vsak. ki bo naročil sliko, vzame aa znanje. « fal dokler saloga traja s njimi lahko postrežemo ki si jo telijo, j ' Naročilu Je pridjati potreba! znesek in ga poslali aat AMERIKANSKI .SLOVENEC j 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois j • Rt™* i AMERIKANSKI SLOVENEC ' ' ' Petek. 5. januarja 1945 i Dušica - Rožamarija S) — Agnes GUnther — ^ Domotožje, ki zaprede dušo v rjave nitke in jo trpinči. O tem more le tisti govoriti, ki je to že okusil. Domotožje, ki kriči za vsakim kamnom rodne grude, ki bi najrajši razbijalo po tujih stenah in ki neprenehoma prikazuje duši ljubke slike. Kako je bilo tedaj, ko je prvega vročega dne v aprilu trnulja razširjala po ledini svoj bridko- sladki vonj, kako je šumljal grajski studenec in kako se je čulo s tem šum-ljanjem ptičje petje in glasovi majhne harmonike, na katero je piskal ob nedeljah hlevar. Kako je vse to čudno odmevalo v kam-nitni posodi studenca, da gotovo po vsem svetu ni mogoče najti studenca, ki bi tako zvenel. In kako se je zahajajoče sonce upiralo v staro zidovje in vsako okno spremenilo v zlato oko, ki je zrlo tja dol v gozdno po-pokrajino. — In kadar plavajo vse te slike v vsej svoji ljubkosti pred očmi, izgube vsako privlačnost vojašnice, rjave ravnine, viharni oblaki in neusmiljeno severno sonce ob jasnih zimskih dneh. — In kako je napravil vsemu temu konec! Ker — ne, tega ne pove otroku, da je bil že pripravljen majhen revolver in da je le roka zvestega sluge preprečila, da ni njegova zgodba že končana. In. kako se je potem podal v Berlin na akademijo in kako je tam slikal. S čim se je preživljal, tega prav za prav sam ni mogel povedati. Od tega pač, kar mu je vrgel lov„katerega je bil dal knezu v najem, kar je slučajno izkupil iz gozda in — ko bi to njegov oče vedel! — kar je zaslužil za osnutke preprog. Povedal je tudi, da se ni mogel izogniti nobeni bridkosti, ki more sploh zadeti ponižanega Zemljana. Kako so se dolgolasi umetniki norčevali iz njegove dolgosti, iz gospoda grofa, iz poročnika v rezervi in iz njegovega načina slikanja, katerega si je osvojil. Da mu niso dali prej miru, dokler ni enega izmed njih, ki je imel največjo praznino v glavi iri ki je bil najhujši kričač, zgrabil za vrat ter ga v iztegnjeni roki držal skozi okno v nnajhujsem dežju, četudi se je hudo zvijal in branil. In o bivanju v cenenih in oddaljenih stanovanjih in o strašni osame-losti, katera se nikjer huje in mučneje ne polasti človeškega srca kakor v milijonskem mestu. Že dolgo ne misli več na to, da ima poslušalca. Otrok je najprže zaspal, saj se ne gane več. Toda temu ni tako! Otrok bedi in sprejema vsako besedo v svojo nežno dušo, kjer ostane nepozabljena in odkoder se bo ob svoji uri znova pojavila v začudenje vsakogar. In fantastična glavica si izoblikuje k vsemu temu lastne slike, ki nikakor ne ustrezajo resnici, vendar so verjetne. Umetnost je stroga gospa in redko, da ga osreči dobro uspela slika. Nadaljuje, kako ga je nekega zadehlega poletnega večera zgrabilo z vso silo, ko so se iz dvorišča dvigale razne smrdljive vonjave, ko so se ženske prepirale, ko so se razlegale surove popevke, ko je plakalo neko zapuščeno dete. — Le enkrat bi še rad vdihaval duh sena, ki ga prinaša vetrček iz doline proti grajskemu hribu. Mar sem tu prikovan? Je to še človečanstvo ali pa že peklenska kletka, v katero smo skupaj zaprti? — In še v isti noči je pospravil, kar je imel, in odšel. Od Wuerzburga je potoval peš, kakor kak rokodelski pomočnik. — In vse to pripoveduje na isti način, kakor so nekdaj pripovedovali svojim ženam in otrokom ob domačem ognjišču njegovi predniki, ki so s cesarjem Friderikom po puščavah gladovali in se pekli ter z Nizozemci v španskih osvobodilnih vojnah živali po poglavljenih pokrajinah malodane kot žabe. "In končno ta sreča! Nekega deževnega dne sem doma! Z dreves mi kaplja na glavo in šumi in klokota in grgra! Stare ■' žene v oblakih vlečejo svoje vlečke čez travnike po ravnini. — In kako dehtijo lipe ! Bilo mi je prijetno,da je ta deževna megla nekoliko zakrivala prazni prostor, kjer se je med drevjem nekoč dvigala strma, temna graščinska streha. Ko se je zveče-rilo, sem si rekel: 'Zdaj pa še pojdi pogledat po razvalinah, da ti bo jutri laže V Sel sem h gozdarju po ključe, kajti vrata še stoje. Ta je kazal veliko veselje ter se . obnašal zelo skrivnostno. — In stara vrata so zaškripala, kakor sem jih večkrat slišal v snu. Vse je bilo- kot nekdaj! Trenutek še treba zamižati in stisniti zobe pred tem, j kar pride, kajti zdaj bi se morala pred menoj pojaviti graščina. Morala bi pri teč i oba psa in moral bi slišati očetovo palico. Ko sem pa odprl oči, je bilo vse drugače, kakor sem bil domneval. Gozd se je že malce polastil prostora. Tam ob zidu žubori še nepoškodovani studenec. Zakasnel kos žvižga svojo pesem, ki se meša s šumlja-njem studenca, da zveni in odmeva. Šip-kov grm je obrastel studenec in ena izmed lip še tudi živi, četudi je že brez krone. Na eni strani je že gola. Na drugi, zvesti, dobri strani pa visi tisočero rumenih šopkov. To je vonj po domu! Gozdar me vede skozi kamniten nasip, katerega je bil sam zgradil, do mesta, kjer so na pol zgoreli trami, ki so bili popadali na zemljo, napravili neke vrste streho. Pred nama stena iz neotesanih desk in tam zadaj vrata! Prikaže se grajska soba, v kateri so nekdaj posedeva-li hlapci. Ta veliki in visoki prostor s svojim četverim globokim okniščem je neokr-njefi. Pred okni so seveda ležale ruševine. Takrat še, danes jih ni več tam. Peč iz zelenih pečnic še stoji. Miza, dolge klopi, nekateri stari predmeti iz kositra so tudi še tu. Poleg velike sobe še kamrica, ki je služila nekoč stražarju ognja. In tu najdem še prastaro posteljo in zelenoleščen umivalnik. Tega sem se takoj polastil, ga napolnil pri pojočem studencu ter si z njegovo vodo mnogo, zelo mnogo splaknil s srca. Gozdar je zadnjo zimo vse to iznenada našel, ko je oprezoval za lisico. Smatral je to kot svoje odkritje. Proti njegovi volji sem ostal tu." "Jaz hočem tudi slišati tvoj zveneči studenec. Vzemi me s seboj!" "No, če si vse to slišala, dušica, potem poslušaj še mojo skrivnost! Mislil sem, da spiš. Če bi ljudje to slišali, kako bi se posmehovati razvalinskemu grofu! Že prvo noč, ko sem počival na stari hlapčevski postelji, sem prišel na to. Kdor ima takšen dom, kakršnega imam jaz, ki je tolikim prednikom pomenjal najdražje, za katerega so krvaveli v premnogih bitkah, kjer so se igrali njihovi otroci, v čigar senci so legli k večnemu počitku, ta ga ne sme zapustiti, se mu ne sme izneveriti. On mora kar najbolj za to skrbeti, da ti, ki pridejo za njim, prevzamejo to čudovito posest svojih prednikov. Thorstencu, ki je pred osem sto leti s svojimi kmeti znosil skupaj kamenje za to močno hišo, se ni godilo predobro. Mogoče pa ne tako hudo kot zadnjemu, ki mora ležati na hlapčevski postelji. Morebiti ne! In če bi zdaj skoz vrata prikorakal s svojim strogim zarjavelim obrazom pod železno Čelado, bi se mi ne bilo treba skriti pred njegovim pogledom. — In zaradi tega se nisem niti eno uro dobro počutil v svoji koži, odkar sem izvedel, da letajo'kavke in vrane na Nadzorniki: John Densa. 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. * •= Porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. š 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — j Anna Zorko, 1654 W. 21 st Place. I Družbena tdravnika: Dr. Jo«. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in i 1 Dr. F. T. Grill. 1858 W. Cermak Road. \ * l Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. \ i \ Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani ] sv. Štefaiiar&a 22nd Place in Wolcott Ave. ] Družba sprejema v svojo sredo moške in Ženske od 6. do 45. leta \ ], starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavaru- K jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan- \ 3 \ redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, | i •: pristopajte v to domačo Družbo. :- ] Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite \ \ na Družbenega tajnika ali pa predsednika. Ž................... NAZNANILO ; Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 7. januarja točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Pred par dnevi je umrl naš sobrat John Falle. Pokojni leži v Žefranovi kapeli. V petek večer točno ob 7:15 uri se-bomo zbrali skupaj pri rakvi pokojnega, da molimo rožni j venec. Ako je kateri član ki lahko gre in hoče iti za pogreb-ca v soboto, ga prosim, da mi takoj sporoči telefonično na Canal 4823. Na zadnji seji je bil celi odbor enoglasno izvoljen spet za leto 1945. Toraj se vidimo v petek večer v Žefranovi kapeli in v nedeljo na seji. Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. PRVA ARMADA UDARJA NA NEMCE; SLEDNJI NAPADAJO V SAARU; DRUGE VESTI (Nadaljevanje s 1. str.) V splošnem zgleda, da so v teku na zapadu nekaki manevri in obe strani računata, da drug drugo izvabiodprt boj, v katerem naj bi prišlo do odločitve. Pričakuje šč^-fe teh razlogov prihodnje dni ostrih spopadov na raznih krajih zapadne fronte. • j Moskva, Rusija. — Nemci so včeraj izvajali hude protinapade proti Rusom na Ogerskem, misleč, da prodro nazaj do Budimpešte. Rusi so se timaknili na enem kraju za šest milj, a so še vedno 21 milj zapadno od Budimpešte. Mesto samo pa je obkoljeno in Rusi osvajajo naprej, blok za blokom. Nemci so privedli v boj večje število svojih tankov in hude bitke se razvijajo. »u . Kakor znano, so Madžari organizirali novo vlado, ki ima svoj sedež v Debrecenu. Organizirana je po vzorcu poljskega osvobodilnega odbora. Grof Karolyi, ki se nahaja v Londonu je izjavil, da se strinja z novo vlado. Ta vlada je odpovedala Nemčiji vsMkb zvezo. Napoveduje novo ustavo. Hitlerju je objavila oborožen odpor in pravi, da Madžari se morajo oprati sramote sodelovanja z Hitlerjem. Tako Madžari zdaj, ko teče voda v grlo. Preje so pa z vsemi štirimi sodelovali z Nemci. Prav tako kakor Italijani. Ankara, Turčija. — Turška vlada je objavila, da bo jutri v soboto ukinila vse gospodarske zveze z Japonsko. Rim, Italija. — Kanadske čete so v Italiji vrgle na več točkah Nemce nazaj pravijo poročila in razvijajo živahno ofenzivo. -o- |BONDS\\S//[ Keep Bombs Falling! JlH^ IZŠEL JE h VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga spisal in izdal DR. F. J. KERN To j« najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraierali. Zdaj j« besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslati s naročilom. Tisti, ki ga ielijo dobiti, na) tako] piiejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois J. M. Trunk Ako pri sedanjih nemirih v' Grčiji, Belgiji . . . nekaj zavirajo, le za reakcionar- j no oviranje političnega in ekonomskega stremljenja. Tudi pri idealni borbi za svobodo domovine ne bodo vsi borci le idealisti. Mnogo bo takih, katerim gre za lasten žep, za golo maščevanje. Ko je tiste dni šlo za koroške Slovence, so prišli, yes, prišli so idealisti, ampak prišli so tudi taki, ki so le kradli ko srake. Ne jezite se, da povem. Mir je red, brez reda ne more biti miru. Vedno in povsod ne i bo šlo le za reakcijo, za interese "po starem", šlo bo tudi za red.-Resnične reakcije in takih nečednih interesov pa nihče ne more zagovarjati. Ko so včeraj Rusi prišli v Ru-munijo, so neki "komaradi" mislili, da je napočil za nje njih dan, začeli ropati, ampak ruski komarad je udaril rumun-skega komarada po glavi. Partizani sem ali tja, zdaj so v Jugoslaviji na konju, izgleda pa, da vzdržujejo red, ne pripuščajo golega ropanja, uničevanja. Svoboda je eno, ropanje pa ni nobena svoboda. ★ F. A. Vider, 2. podpredsednik Sansa, podaja "Dveletno zgodovino" Sansa v Pros veti. Baje se je vse dobro razvilo za strujo, katero on zastopa. Razvito je, kakor se je pač razvilo. Meni, da se bo tudi tam tako razvilo, kakor se je tu. Mogoče. Do izprememb je prišlo in bo še prišlo. Do kakšnih? Pravi: "Ako se hočejo gospodarske razmere v novi Jugoslaviji izboljšati, pomeni, da je treba nekaj vzeti tam, kjer je, in dati enim, ki nimajo. Ce se to izvede, bodo brez dvoma prizadeti tudi gospodarski interesi katoliška cerkve, ki je bila v prejšnji Jugoslaviji bolj bogata kot povprečni slovenski kmet." Well, ali ni tudi g. Vider bolje plačan kot navadni delavci? Saj vas štokajo pod nos radi plač! Ne ugovarjam. Če kaj ni prav, naj se uravna. "Vzeti"! Komu? Kaplanom? Tudi v stari Jugoslaviji so morali živeti skoroda od zraka. Župnikom? Tu bi nekaj bilo: travniki, njive, gozd. To se sveti ne le kakemu delavču ali kajžlarju . . kakemu debelemu kmetu tudi. Pa vzemite, streh in zidov j a ne boste marali. Ampak škofija ima in prav od prejšnje Jugoslavije je dobila tam na Gorenjskem. O tem je bilo dosti prahu. Vzemite, vse vzemite. Vzeli boste i vsem kaplanom, vsem župnikom, in vsi škofiji, vsi cerkveni upravi. Vsi bi morali pobrati šila in kopita in oditi. Ali vam morda za to gre? He? Kak Vider lahko živi brez kakega faj-moštra, tisočeri drugi tudi, ampak, ali naj ves slovenski narod živi brez kaplanov, župnikov in brez škofa kakor teleta na paši?? Pa pridete: Ločitev cerkve cd države! Tudi dobro. Kdoi hoče fajmoštra, naj ga plača, Pravilno. Dobil bi ta ali oni kak travnik, pa bi moral plačati za kakega župnika ali kaplana, ako noče biti kako tele. Bežte, bežte. Ne veste, kaj pišete. Faj-moštrov ne marate, ko tako pišete. Pa se je šele začelo, nova Jugoslavija je komaj le na vidiku, in sline se že cedijo, ko bo "treba vzeti", ker je cerkev "bogata" in če vzamete, boste tako vzeli, da bo vseh fajmoštrov konec, najprej pa kaplanov, ker ti so že v stari Jugoslaviji komaj živeli. "Zora puca, bit če dana .,. to bo življenje! Začetek je komaj, ampak prav od Tita je prišel ta začetek in od istega Tita se pričakuje tudi v Chicagu, da bo — vzel. Pa pride v teh veselih dneh ta šmen-tani Tito, in že danes hoče od samega papeža za svoje vojake kar deset kaplanov, in tem bo Tito dal tudi nekaj jesti. Well, vzel bo, pa dal. Tacol. Bo. bo .. Tito ni tak, da b(%koga nastavil in nič dal jesti. Ne gre za to. Gre pri teh Titovih kaplanih za to, da je videl, da njegovi partizanski vojaki ne morejo biti kakor neka teleta, dasi morda sam ne bo žel k spovedi, ko pride tja za kaplana fajmošter Vo-dušek iz San Francisca, bo šel za kaplana na Titovo in tudi A- damičevo povabilo. * Svet se malo drugače suče, ne tako, kakor ga hoče sukati g. Vider in z njim še kaki drugi v — Prosveti. Tudi nova Jugoslavija bo vse kaj drugega, ne bo takšna, kakor se neki že zdaj slinijo, da bo katoliške cerkve konec. * Grem le tupat&m pogledat, kaj sfiksajo tam v Hollywoodu. Bore klaverno. "Inter arma silent musae", tudi umetnost trpi, drugače sem v lastnem svetu. Še drugi so na zemlji. Z Irci in katoliškimi Nemci smo verski bratje. Nikojfar ni bilo, ko je šlo skozi Francijo, iz Rumu-nije, Grčije in gre skozi Slova-kijo. Te dni pa gre Hitler v Belgijo nazaj, kakor bi bil tam nekaj pozabil. Pa moram vratni odpirati, in glave so pokoncu in glas je vriskajoč! Ali razumete?" Prej neznane srčne rane meni spati ne puste .." Vsi med nami ne razumejo. -o-. ČEHOSLOVAŠK.I POSLANIK POZDRAVLJA NOVO VLADO V OSVOBOJENI OGERSKI (Nadaljevanje s 1. strani) mena. Za nas je zelo važno, kaj se danes godi v Ogerski. Naravno je, da bomo z veseljem pozdravljali vsak poskus za bolj demokratično Ogersko. Ceho-slovakija je vedno prijateljsko postopala s svojo ogersko manjšino. Seveda pa mora Ogerska plačati za škodo, ki jo je povzročila s svojim vpadom na Slovaško, pa tudi zasedene kraje mora povrniti." Tako je govoril Fierlinger. —- - - - - - -- — ^ — -- i __—----- i DR. H. M. LANCASTER ! Dentist i < 2159 West Cermak Road Telefon Canal 3817 , (ogel Leavitt St.) • CHICAGO, ILL. i _ OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. HELP WANTED — FEMALE DISHWASHER AND KITCHEN HELPER Hours 3 P. M. Toll P. M. Excellent Wages CLAREMONT RESTAURANT 7100 Stony Island Ave. FAIRfax 9457 x2