SLOVENSKA IMELA. ITI e s c a J ii I j « 1 8 5 O. &toji oltar, u znožju Slava, Pobožna služba se godi, Tišina sveta vse obdava, Prinesli sinki so dari. Od severja , od južne strani, Od vsakod sem prispeli so; Stareji, mladi tu so zbrani, Vse iste misli vžigajo Obhajajo oltar pobožno, Veselo daja vsak svoj dar: 1 Kdo njive plod, kdo kito rožno, Kdo rokotvor de na oltar. Z veselim okom gleda mati, Smehljaje davcom hvali vsim; Saj nima razun hvale dati, I sej je smehljej dosti jim. Se derznem-li, bučelka mala ? Al nesla mali darek bi? Ob lihej Dravi sini ga brala, Po gorski, dolski cvetici. Bojim se blizo; bogateje Darove drugi jej dajo Pa kak se Draga milo smeje! I kak prijazno zre oko! žiaooit- Darovanje Blagoto sija in ljubezen — Hitim, hitim pred nje obraz! Pred malico! Na stran bojezen! Podam darove tudi jaz. O vzemi, matica dobrotna! Svoj pervi trud tu položim! Sim mlada še, mi moč slabotna, Al tebi celo posvetim! Prejeli so ! I zahvalila Tud meni je z nasmehljejem! Ne tirjam več; dovelj plačila! Po lepši dar na cvetje spem. Podgorsk i. Verbsko jezero pri Celovcu/"1) (Ljudska pripovest.) L red davnim, silo davnim casam se ni bilo jezera pri Cclovcu. Lepe vasi z nar gorsimi in visokimi hišami so oiuli stale, in okoli se je naj rodovitniši polje s prijetnimi vertiei prostiralo. Prebivavci tega kraja so per bližnjih in daljnih sosedih za nar premožniši in nar srecnisi veljali. Bili so v resnici silo bogati, in dokler so po veri in pameti živeli, tudi prav srečni. Tode obilnost in sreča tako lahko človeka zapelje in spa-či, de na Boga in dolžnost pozabi, in se v strasti in slasti pogubi. Tako tudi prebivavci tega kraja. Sreča jih je omamila in ošabne storila, na Boga in zapovedi niso več porajtali, za cerkev in božje praznike se ne zmenili, svetim rečem so se posmehovali, ter so brez vesti in mere le slepimu poželjenju stregli. Približal se je enkrat velike sabote večer, kteriga so bo-goslužni kristjani tistih časov s premišljevanjem in tiho p ob o ž* nostjo praznovali , in visoki spomin prihodniga jutra , odrešeni-kovo od smerti vstajenje, v mislih imeli. Ti presrečni vasčani pa se tega večera niso spomnili, ampak so ravno takrat v veliki in krasni Iiisi v sredi vasi nar veseliši šunder in hrup vgan-jali; godce so imeli, so jedli in pili, plesali in vriskali, de se je delječ okrog razlegalo. Ni že bilo delječ od polnoči, in nobeden se na počitek in pokoj ne zmisli; se bolj so divjali in noreli. Cuj, na enkrat se vrata odprejo, in perkaže se majhin, star in suh možek s sivimi lasmi. Jezno se ozira in potem z ojstro besedo spregovori in reče : »Razujzdneži! ne-cojšni večer tako prazuujete? tako se perpravljate na sveti praznik prihodniga jutra? nimate božji g a strahu in vere nič več v sercu ? Nehajte in spremislite si, predin ura božje milosti do-teče!" Tem besedam so se vsi srovo zasmejali, so s petami zaceptali, zavriskali, in se vnovič po podu plesaje zaverteli, in se divjej noreli. Čas beži, bližej in bližej polnočna ura prihaja , — spet se vrata odprejo, in ravno tisti možek berzno v hišo stopi, ter zdej majhin sodeč pod pazdho pernese, glas povzdigne in ginljivo reče : »Se enkrat vas opomnim; poslušajte svareče besede prijatla ! Brezin vašiga pogubljenja vse odpira, meč božjiga maševanja je vzdignjen in nastavljen. Se eni tre-nutji so vam dani za prevdarik, — urno si spremislite, nehajte in temu večeru storjeno nečast pokorite! Poglejte tale sodeč, gorje vam, če me silite, pipo odpreti; — groza, strah in pogubljenje bo iz njega pervrelo in vas ukončalo. »Teh besedi' se ni dogovoril, in vsi so kakor iz eniga gerla smeh in krohot zagnali rekoč: »Aj to mora kaj praviga biti! odpri vender pipo, le kar izderi jo in izpusti brez overanja svojo moč in stra-hobo , bomo saj vidili; — saj vemo, starec! de se šališ, in imaš le vino v sodcu, te groze se pač ne bojimo, taki strah naše gerla dobro poznajo; le urno ga izlij, in nikar nas dalj ne zaderžuj in ne moti; za pokoro, sivic! je pa necoj že prepozno , in bomo že brez tebe za-njo skerbeli, je še časa dovolj" — Oči sivčika se zdej togotno zabliskajo , in kakor sodni glas se iz njegovih ust zasliši: »Zdej ste doveršili, gorje vam, zgubljeni ste, zgubljeni!w To izreči se urno izmakne in zgine. Ura polnoči bije, per dvanajstem vdarku tužno zabrenči, — in strašni vihar perhruši, luči pogasnejo , truma divjih ple-sačev trepetaje ostermi, černa noč jih obda, kervavo-rudeč blisk šviga in blede obraze razsvetljuje, in grom in ropot, kakor de bi se svet podiral, jim v ušesa hrumi. Huda ploha, kakor bi se vsi oblaki pretergali, se zdej iz neba vlije, studenci in potoki zašumijo in se v enim hipu kakor hudourniki dereče razlijejo, iz vsih bregov in gričev se tokoma voda vdira, na-raša, in skozi vrata in okna v hiše vre, podira, ter višej in višej dostaja. Druhal nesrečnih veseljakov se obupno in plašno na odre, strehe in višine ogiblje in beži, tode zastonj, — dereci valovi jih urno dohitijo in v mokri grob pogreznejo. Vsi so žalostno poginili. Drugo jutro grom in vihar potihne, pa voda še vedno doteka in naraša tako dolgo, de vse višine, tudi cerkev in visoki zvonik pokrije in zagerne. In nič več se ni utekla, ampak kakor je narasla , je ostala do današnjiga dneva , — in to je V e r b s k o jezero pri Celovcu. Tako ti bo prosti kmet ob jezeru to pripovest povedal, in zravin te bo še modro in resno zagotovil , de se včasih o mraku žalostno zvenčenje utopljeniga zvona spod vode čuje, — to je evarivin spomin , bo rekel. 0. Cela kača, (Koroška narodna pripovedka.) Nekd;ij so se kače okolj Osojan (Dffk$) tako silno pomnožile , da je jih sve gomezlalo. Hudo so kmete v tistej okolici nad-legovalev V jizbe , hrame, mlečne shrambe in postelje so jim lezle. Še pri mizi niso pokoja imeli, ker so jim gladne kače v skledo silile. Naj veci strah je jiin pa grozno velika bela kača narejala, ki so jo večbart na Osoščici črede napadati videli. Kmeti niso si vedeli pomagati; procesije so napravili, in na božje pote hodili, da bi Bog to hudo kazen od njih odvernuti blagovolil. Pa tudi to ni hotlo pomagati. Ko so vbogi ljudi v taki veliki stiski bili, in niso vedeli, kaj hi počeli, da bi se te nadloge znebili, pride neki den v tisti kraj neznan mož, ki jim vse kače do ene pokončati obljubi, če mu le za gotovo povedati morejo, da velike bele kače vidili niso. — »Nismo je vidili nikolj mn odgovorijo nekteri iz množice , ki je se krog tega čudnega moža zbrala. Zdaj je dal okrog visoke smreke veliko germado napraviti , in ko je bil že na verli smreke zlezel, vkaže celo gro-mado od vsih krajov zasmoditi, in potein hitro v strano bezati. v Ze je od vsih krajev plamen proti visoki smreki Švigal, kar vzeme tisti neznani mož kosteno piščalko iz svojega arzeta . in začne tako močno piskati, da je vsiin po ušesih cinglalo. Hitro priinatlja in pridere od vsili strani strašna sila kač, gadov ino modrasov k gromadi, in od neke čudne moči gnani vsi v ogenj poskačejo in tam poginejo. Na enkrat se pa zasliši se močnejši pisk iz Osoščice, da je vse pričijoče strah in groza spreletela. Mož na smreki to slišati, groze obledi, »Joj meni, ni mi več pomagila tako on zavpije: »belo kačo sem slišal zažvižgati, zakaj ste ine tako zvodili? — Bodite pa saj tako vsiniljeni, in ne pozabite vsakega leta na te den za me siroinakam vbogajme dajati." — Komaj je vbožček te besede zrekel, se strašna kača z velikim hrušcam kakor dereč potok čez sterino pečovje pri-vali, in se v jezero prekucne, de pena kviško leti. Kmalo na uno stran jezera priplava, iti vsa razljutena k goreči gromadi pri-lomasti, se kviško na smreko spne in revčeka v ogenj potisne. Strašno se kača v ognju premečuje in zvizga, pa silni ogenj jo kmalo premaga. Tako je srepa kača, ki je čredam toljko škode delala , s celim gadjitn zarodam poginula. Spet so mogli kmeti brez straha svoje posle opravljati, in pastirji na Osoš-cici brez skerbi svoje črede pasti. Hvaležni svojemu dobrotniku še den donešnji ne pozabijo obljube svojih prededov, in vsako leto na tisti den vbogirn obilne darove delijo. S**. Cerheniški brest. (Po češkem Frančiška Rubeža.) ]\a veliko gospojnico leta 1821 je šla truma cverstih ndaden-cev in deklin iz Dobrihovske cerkve proti Cerheuicam. »Povejte nam kaj, deklice, za kratek ca,s!" je — Pred letami je bila Cerlieniška vas se enkrat tako velika kakor je zdaj. Tam kjer zdaj stari grad stoji, je bil svoje dni pevni grad. Se za mojih mladih let je bil za okno višji; jaz se na to se dobro spomnim, ko so ga podirali. To je vam bilo pevno zidovje! Zidar je s svojim spičastiin klad-vom vselej kos kamena ložej odtrupil, kakor kos mavte. Nad gi adom je bil visok stolp, in iz tega je bilo na Podiebrad kakor iz Beranka *) viditi. U tem gradu je prebival v starih časih grozoviten in di-vok gospon, pred kterem se je cela okolica tresla. Njegovi lasje so bili černi kakor gavran, pod ježatiini obervami so se mu bliskale oči kakor dve cerni ternjolki, in ko je razkačen po gradu divjal, so se svetile kot zareče oglje. Gorje mu, kogar je tedaj bistro pogledal; gotovo je bilo po njem. On je bil grozno bogat; podlage shramb so se pod pe-nezi zlamale , in njegovi dvori so segli do Ratenic. On se ni bal ne Boga ne ljudi; serce njegovo je bilo tverdo kot kamen, in njegove roke so bile merzle kot led. Kakor neznabog, kakor pagan, kteri ne ve, kdo ga je vstvaril, se je spakoval živemu Bogu; bez molitve je hodil ležat, bez molitve je vstajal; v cerkev nikdar ni hodil; na veliki petek je meso jedel, na božji god po zverinjaku lov lovil, vlastavice streljal, božje dari za družino metal in s cernim psoin z jedne mize jedel. To je bil okruten mož; vdove in sirote je stiskal, z železnim bičem svoje podložnike k delu gonil, in bei-ači, od psov odgnani, so njegov prag vselej z jokom zapustiti morali. On je bil vdovec in je imel jedino dete — in sicer sina, kteremu na krasosti ni bilo para na daleko in široko. Lov loviti je bilo jedino njegovo veselje; se prej da je Bog oče den dal, je že zapustil mladi gospod z orožjem na rami in veliko trumo psov za seboj očetov grad, in sele pozno v noč se je vračal spet na svoj dom. Nekaj pod vasjo je stala na samem mala kočiea (hišica). V tej kočici je živela vboga vdova s svojo šestnajstletno hčerko, kterej so že kot dete po celej okolici: »Krasna Maričica" rikali. Košček polja, vertiček in jedina kravica je bilo nju celo imetje. Čeravno vboge, vendar stradan ja in druzih rev niste poznale in se vselej čisto in snažno oblačile. Bile ste boga-boječe in delavne, in Bog oče je nju tudi požegnal. Deklica *) Beranek je visoki verh blizo Cerhemc. je jela dorasati, in oil dne do dne je bila krasncjsa. Mnogo verlih snubačev se je bilo oglasilo , alj deklica se je vsim že zdaleka izogibala. Njena mati oplakajoč smert svojega moža je od dne do dne bolj bolehala in hirala, in poslednič je jo bolezen v postelj vergla, z ktere nikdar ni več povstala. Ni zapustila Maričica postelj svoje matere , in delala , kar je jej na oeili vidila. Le ko je mati zadremala, je bežala Maricica po svojiU hišnih ]>oslih , in ko je inati zaspala, je letala od hise do hiše, za svet pra.sala, in delala, kar je kdo svet-val; — in kako bi bila rada svoje zivlenje darovala, ako bi mogla s tiin živobitje svoje mamke podaljšati. Njeno prizadevanje je vendar bilo zapstonj ; proti materni bolezni ni raslo na svetu leka. Jednega dne, ko je Marija dolgo v noč pri postelji svoje matere bdela, se je bolna predramila iz spanja, in z milim glasom zavprašala: »Marija, alj spis?" »Ne spim, draga inamka!" je odpovedala deklica »Kaj želite?« »Tedaj ne spi, dete moje — ne spi! Pojdi, vsedi se k meni na postelj; bodeve vkupej maličkaj pomolile." »Ah! draga mamica, je vam že zopet hujše" zakliče deklica in se jame na glas jokati. »Ne jokaj se, dete, ne jokaj!" je tolažila bolna plakajočo hčerko. »Beiž mi bode bolje, vsedi se le k meni." Deklica je poravnala svetilnico in se vsedla k materi na postelj. »Ah, mila Marija!" jame bolna po kratkem prestanku, »v kratkem te bom morala že zapustiti. Ne plači, da se moja lira že bliža; naj se izide Božja volja, kar on stori, je vse dobro storjeno; izidi se njegova sveta volja! — Slišiš, Marija, ko sim s teboj pri blagoslovi j enju bila , iu te božjej Porodnici darovala, ste vgasnule obe sveči na altarju same od sebe, in vsi ljudi so mi prerokovali, da te bom zgubila, da te ne bom izredila; in glej! — ti si se tukaj, in jaz se že odtod spravljam. Nicoj, ko sim k Bogu Vsemogočnemu molila, je me premoglo spanje, in Bog oče je mi poslal čuden sanj. Zdelo se mi je, da sim s tvojim rajnim očetom po velikem vertu hodila ; nikjer ni noben ptiček pel, nikjer nobena cvetica cvetela. Vsred vertiča je bil grobiček, in na njem veliki kol; nad vertom so bili razprosterti černi oblaki. Sklopljene roke smo vzdignuli k nebesain in molili za rajucega, ki je tu počival. Oblaki so se pretergali; jasno sonce je stalo nad vertom, povsod je cvetelo dišeče cvetje, iz vsakega germiča je speval ptiček. — Prišle so bele device, tergale po vertu cvet je in ga sipale na grob; cvetlice so se vkoreninile in cvetele, kol je ob-zelenel in device so plakale: »Za nedolžno Marijo!" Groza me je obšla; botla sim zaklicali, ino v tem siin se prebudila. — Moli, dete moje, moli; vidila sim tvojega očeta, vidila sim grob." Marija je hotla govoriti, glasni jok jo je vendar premagal. »Ne plači, dete!" je bolna dale j govorila, »ne plači; jaz te le na kratek čas zapustim! S očetom tvojim bodeva na te čakala; tam u večnosti, — tam se vsi zopet vidimo. Jaz sim za tebe molila, in Bog oče ne zapusti nobenega , kdor njega ne zapusti. Boga očeta imej vselej pred ocmt, vari se sveta; svet je hudoben, njegove steze so polzke in človek lahko pade." Deklica je padla pri postelji na kolena, in kušovajoč mer-zle roke umirajoče matere, je britko tugovala: »Mamka — mamka, ne zapuščaj svojega nesrečnega deteta!" »Ne plači, Marija!" je rekla mati po kratkem molčanju, »in poslušaj poslednje besede umirajoče svoje matere. Dan na dan sim Boga prosila , da bi mi še to radost naklonil, tebe oskerbljeno viditi; in nebesa moje molitve niso preslišale. Obl jubi mi tedaj, Marija, da tudi ti ne preslišiš prošnje umirajoče matere, ktera te miluje. — Ti veš, Marija, da je gojz-dnarjev sin za tvojo roko poprosil; on je dober človek, on spoštuje svojo mater, in svojemu očetu je do sinerti verno in zvesto služil. Obljubi mi, Marija, da mu podaš svojo roko, ako te za njo poprosi, in jaz bom mirno oči zatisnula, ce me Bog oče k sebi pokliče." Deklica si je prikrila z rokami posolzeno lice, in glava se je jej klonila na materno vzglavje. »Jeli, Marija, da inoje poslednje prošnje ne preslišiš?" »Ah, draga mamka!" je jihtela deklica; »tirjaj , kar hočeš, — tirjaj moje živlenje , in jaz ti ga dam!" »Ti si vselej dobro dete bila!" je mati govorila; »sedaj pa rada umerjem !" »Mamka — ah, mamka moja!" je deklica globoko vzdi-hnula , »odpusti nesrečnemu detetu! — Roko mu dam, ali ser-ce, mamka draga! serce moje je že zadano na veke!" • In mati se je zgrozila teh besed in s tresočim se glasom zaklicala: »Tvoje serce je zadano na veke? O jaz goljufana žena! Ti si vedela, da sim te vselej milovala, in ti si mogla pred menoj skrivnosti imeti?" »Ah, odpusti mamka!" je prosila zjokana deklica; »hčer tvoja se je bolj grozila tvoje ljubezni, kakor tvoje jeze!" »Govori, dete!" je djala mati gorljivo; »govori! komu si oddala svoje serce , da bi ti mogla še odpustiti, predenj bom stala pred sodnim stolom Vsegamogočnega." »Mamka, mainka! — ne preklinjaj kčere svoje , ki ti toliko jada zadaje! Miluje jo mladi Cerheniški gospod !" »Za živega Boga — dete nesrečno !" je zakliknula mati, in zimnične gorkosti se je spremenilo njeno obličje. »Boj se Boga, dete zaslepljeno! — Ti ljubiš sina, na kterega očeta dan na dan tisučero solz k živemu Bogu za maševanje kliče, — ti ljubiš sina bezbožnika, kterega pregrehe in krivice bo spravedljivi Bog na njem in na njega potomstvu ojstro kaznoval." »Mamka, zlata mamka! — mene, mene preklinjaj — hčer nesrečno, njega vendar ne preklinjaj; njegovo serce je dobro, in njegove besede so bez goljufije." »Dete, ne zaupaj besedam, s strupenim medom slajšanim!" je vzdihovala mati. »Volk da bi ovco ložej vdavil, se obleče v ovčje runo; povodnji mož, hoče-li dete vtopiti, ga s vpriža-nimi verpci mami; ptičar, če hoče ptičko vloviti, poje njeno pesem. O dete! gorke boli si v smerti svojej materi zadalo. Odreci se , dete , ljubezni, ktere noben blagoslov ne posveti'. — On te bo zapustil, dete! — Pa bodeš iskala svojo mater, vendar bo že prepozno; zapuščena boš v svojej kambrici sedela, lasje si boš pipala, in nikdo ti ne bode pomilovanja ska-zal; s perstom bojo matere na te kazale in svoje hčere svarile, in zasmehoval te bode svet, ktere mu si zaupala: »Glejte, glejte, tam je gosposka nevesta!" Zastonj boš za smert prosila; Bog te bo v tvojih britkostih zapustil, in tvoja poslednja mo-litva ne bode vslišana, ker nisi poslušala vmirajoče svoje matere , ki je te ljubila. Ne ljubi ga, dete — za živega Boga fe prosim! Njegova ljubezen ti bo nesrečo naklonila — on je sin vmorivca tvojega očeta!" Dolgo v noč je še tugovala razžaljena mati, in predenj je kokot drugikrat svojo juterno pesem zapel, je bila že na bož-jej pravici. (Konec sledi.) — 12 — Kara Gjordja. (Poleg- verjetnih pisem.) IV ara Gjordja (pri Slovencih w čer ni Juri" imenovan) je bil rojen v selil Visevec v Kragujevskem okrogu leta 1788 in sicer od vbogih starišev. Njegov oče Petronja in mati Marica sta se poznej v Topolovo preselila, kjer je tudi Gjordja v svo-jej mladosti prebival. Nja spredniki so stanovali v Podgorici na čeruogorskej meji. Petronja ni bil posebno prebrisana glava, za toliko vec je pa njegova žena zbog svojih nenavadnih prirodnih darov krog in krog slovela. Prav marljiva in pridna je bila, pa tudi ojstroumna in po navadi junakov prederzna, zatorej je tudi imela perimek: »Marica huzar", ker je konje bolje kot marši-kteri drugi možak jahati znala. Uže v svojej mladosti je Gjordja Turke, tlačitelje svojega slavenskega naroda zelo sovražil. Še mladeneč je nekega Tur-čina vbil, ki je svoje pse na njegove svinje huskal. Pozneje se je njegov serd in čert do Turkov se očitnej razodel. Šele dvanajst let star se je soznanil z neko vbogo deklico po imenu Lena iz Masloseve, ktera je pri njegovi sestri v Jagnjili prebivala. Ker je pa zavolj sovražtva Jagnjilskih in Topolskih mladenčev ni mogel v lepem za ženo dobiti, je jo odpeljal. Potem se je dal i njo poročiti in do smerti sta mirno vkup živela. Tudi tri Albaneze je vmoril, ki so njegov dvor poropati se prederznuli. Ker se je pa turškega masevanja bal, sklene Turško zapustiti, in s svojo rodbino v Avstrijarisko zbežati. Ze na pol poti se je vendar njegov oče skajal domovino zapustiti , in na vse sile je hotel spet nazaj. Njegova žena in siri sta si veliko prizadevala ga pregovoriti, alj vse je bilo zastonj. Begunci so bili v veliki nevarnosti, da bi jih Turki ne zasledili in nazaj ne odpeljali. Sklenili so tedaj jednoglasno Petronja vstreliti dati, kar se je tudi v resnici zgodilo. Potem je Gjordja zbežal v Sirmijo, kjer je v samostanu Krusedol gojzdnar bil leta 1787. V februarju prihodnjega leta se je počela vojska med Avstrijanskiiu in Turškim. Gjordja je jo tudi k vojšnkom potegnili in kratkoma je postal stražmešter pod Mihalovičem, kjer se je nagloma orožje rabiti navadil. Po vgovorjenern miru (avgusta 1791 v Svisti) se je s svojo rodovino spet v Serbijo vernul in drugoe v To-polovem naselil. Po Svistovskem miru so bili Janicari iz Serbije izključeni, kar je k novim nemirom priložnost dalo. Beogradski pasa Mu-stafa ni mogel Janičarom vbraniti, da bi v Serbijo ne priderli, zatorej je Serbski narod na pomoč poklical. Tudi Gjordja je postal vodja jednega oddelka in se je prav junaško obnašal. Ino ravno zategadel so ga Janičari se bolj sovražili. Kader so pod velitelstvom Jočiča, Aganlija, Kučuk Alija in Mola Jusufa it kljub vsemu prizadevanju Serbov in pase ta Mustafa Beograd predobili, Beogradskega vladika vmorili in celo Serbijo prevladali, so botli tudi Gjordja vmoriti. V svoji divjosti in okrutnosti so velitelji vse serbske kneze in junake, ki_bifse njihovemu razsajanju zoperstavljali, pokončati sklenili. Ze veliko Serbov je bilo polovljenih in pomorjenili, kadar se jeden oddelk Janičarov v Topolovo po Gjordja pride. V veliki stiski in nevarnosti skupi zdaj Gjordja svojo družino, se poprime orodja, pobije množino Janičarov, ostale pa v beg zapodi. V tem hipu je razvil bandero svobode in pravde, in trumama se je naglo serbski narod pod njo zbiral. Njegovo junaštvo je zbudilo serdite Serbe, kakor blisk je presinul njegov glas: »k orožju, za svobodo!» vse serbske kraje. Od vsakod so verveli oboroženi junaki pod bandero svobode; kamorkoli je vitežki Gjordja dospel, se je vse treblo od sovražnikov, vse je bežalo , in na vrat na nos so jo turški kervoločniki iz Serbije potegnuli. Ako ravno nič druzega ni imel kot dve pištoli za pasom, jedno puško na raini, ko je bandero svobode razvil, brez topov , brez smodnika , in akoravno je le mali del ljudstva bil oborožen, je vendar kratkoma do konca januarja 1804 s svojim malim kardeloin iz vsih vasi, tergov in mest Turke izpodil. Vse turške vodje je pokončal in cela Serbija se mu je podala. Terdnjave Karanovec, Užice, Šabac, Smederovo so prišle v njegovo oblast in Beograd je 5. marca 1807 z jurišem (v naskoku) predobil. Vsako njegovo podvzetje je bilo slavodobitno. Srečno je zmagal leta 1800 proti bosanskemu pašetu na mizarskem polju s 7000 proti 40000 možem; leta 1807 mesca junija je prevladal na bojišču pri Malojnici Vidinskega pasa in leta 1808 Hafispašeta, ki je od Niša s 40000 možmi v Serbijo prihrul. Leta 1809 je se podal čez serbske granice proti Cernigori vse pokončaje, kar se mu je zoperstavljalo. Ko je pri Lenjici Albaneze in Bošnjake potolkel, je,, se nagloma proti novem Pazaru obernul. Tukaj se je hotel s Cer-nogorci sjediniti in Bosno od Carigrada odsekati. Alj tu mu dojde žalostna vest, da sta se njegova vojvoda v domovini Petar Dobrnjac in Mi loj e Petrovič spraskala. Nagloma se verne v domovino , da bi jo se ob času tolike nesreče obvarval. Njegova moč je rasla od dne do dne, in prav za prav je mogel že leta 1813 v svojem razglasu na ljudstvo reci: WY deržavni vojski imamo 150 topov (stukov) , 7 terdnjav je v naših rokah, in 40 nasipov smo na granicah domovine z lastnimi rokami napravili." Pri vsem tem bojevanju vendar ni pozabil na znotrajno življenje in deržavne poprave. V začetku leta 1805 je sostavil starešinstvo (senat) od 12 članov, ki je v Beogradu stolovalo. Na koncu vsakega leta je sklical narodni sbor, kteremu je vse dohodke in potroske predložil, od vsega, kar je storil, odgovor dal in se tu čez prihodnje ravnanje in podvzetje posvetoval. Povsod v deželi je vpeljal sodnije in učivnice , v Beogradu pa je ustanovil vseučilišče in učene avstrijanske Serbe za učitelje postavil. Med ovimi je tudi bil slavni serbski modrozanec Dositej Obradovič, zavolj svojega potovanja po Nemškem, Francoskem , Taljan-skem, Engleskem, Gerčkem i. t. d. serbski Anacharsis imenovan. Temu je Gjordja poveril izrejenje svojega sina Aleksia, v letu 1811 pa mu je podelil čest ministra prosvete. V učenosti sta tudi slovela Boža Grujovič (Theodor Phi-lipovič) dohtar pravic rojen v Sremu , poprej učitelj v Carko-vi in Jovau Savič (Jugovič) iz Banata, ktera sta pri popravi in ravnanju vlade veliko pripomogla. Gjordja kot čudotvorec na svetu je bil zloj visoke , krepke postave, prebrisane glave, prederzen v nevarnostih in hraber v bojih. Pri delu nevtruden" in čez vse zapopadke nevstrasen. Turki so se ga ravno tako bali, kakor ga Serbi visoko častili. Vedno je bil resen, pravičen in ojster, krivic in pregreh ni terpel. Njegova serčnost in hrabrost, po kterih mu je steklo, serbski narod na orožje zbrati in svojo domovino od sovražnikov iztrebiti, ste mu tudi v obližnjih deržavah spostovanje pridobile. Naj poprej Avstrijanska ž njim v zavez stopi, kak hitro na svoji meji mir zagleda. Ruska tudi v prepiru in boju s Turskoj ga je imenovala svojega zaveznika, in združi svojo vojsko ž njegovo proti občnemu neprijatelju. Ruska ga je vendar tudi drugači počastila podarivsi mu red sv. Ane I. verste, z žlahtnim kamenjem okinčan meč z nadpisom; »Branitelju — IS — prave vere in domovine« in še več drugih časti'. Bodi Bogu potoženo, da je ravno ta zaveza njemu in domovini propast prinesla. Zakaj kader sta njegova zaveznika Avstrijan in Rus Turke ukrotila, so mu ponudili (Turki) prav hasnovite pogoje za mir, alj on je jih odvernil rekoč, da hoče le v taiste pri-voljiti, v katere bo Rusija dovoljila. Alj kader leta 1812 Na-poljon nagloma Rusijo prisili s Turčini v Bukarestu mir storiti, je Serbija drugoč pod turški jarm zabredla; zakaj hitro jepri-derla silna turška vojska v vbogo Serbijo. Vendar Gjordjevo junaštvo ni vklonilo; nagloma jim gre nasproti na turško mejo , in Serbijo skoz celo leto do jeseni pred vpadom obvarje. Poslednjič, ko je že vse sile zastonj napel brez upanja preinage, je tudi on pristopil k ugovoru, ki ste ga Rusija in Turška storile, zaupajoč na boljšo priložnost. Vedel je dobro, kaj ima od turške velikodušnosti pričakovati, zatorej je naglo v Avstrijansko pobegmd. Skoz celo leto je potem Gjordja Turke zaderževal, da niso, kakor so mislili, v Avstrijansko planuli, in tako je tudi zaveznikom pomagal Napoljona premagati. Vendar Serbom vse to nič ni pomagalo; zakaj s peklensko divjostjo so prigermeli Turki v Serbijo in planuli čez narod, kateri je bil bez povelnika, bez poglavarja. Iz Avstrije se je podal Gjordja na Rusovsko, kjer je od svojega starega zaveznika po dokončanem francoskem boju pomoči iskal. Alj med tem se je vse spremenilo. Bečki shod leta 1815 je evropejsko politiko in primere narodov čisto preobrazil. Gjordja je tedaj vidil, da mu ni ostalo druzega kot vlastna moč , vlastno junaštvo in ljubezen svojega naroda. Sklenul je mende v porazumljcnju z ruskim Čarom se domu vernuti in še enkrat poskusiti vbogo domovino težkega jarma osvoboditi. S jedinim družlmikom Naum-om je prišel v Seinendrov krog kjer se je nekemu Vojču zaupal. Tukaj ga je pa tudi nemila smert zalezla. V noči med 12. in 13. juljom leta 1817 so ga najemniki natihoma v spanju vmorili v neki bajtici na gori Krušica. Tako je moral vmreti osvoboditelj Serbije na veliko sramoto vsili, ki so se pri tem strasnem cinu vdelezili. Franci. — 16 — Ilirski evangelistar v Francoskej. L vsili kerstjanskih deržavah je navadi, da kralji pred kronanjem na evangelje prisežejo. Običajno je taj evangelistar v latinskem in le redko v narodnem jeziku pisan. V Francoskej je pa to vse drugači bilo. Tam so imeli za to slavnost knjigo evangelje , katera je bila v francoskej diploihatici poznata po imenu : Text du sacre (svete besede). Te bukve so bile prav lepo zvezane in z dragimi kameni okinčane. Shranjevali so jih v deržavnej blagajnici stolne cerkve u Reimsu, kjer so se stari francoski kralji kronovali. Ta knjiga je bila po svedočbah učenih pisateljev v dveh kolumnah pisana in sicer vsaka z drugačimi pismeni; za tega voljo so mnogi Francozi mislili, da je v dveh različnih jezikih pisana. Kader je leta 1717 Peter Veliki, ruski Car v Reims prišel in rečeno knjigo vidil, je rekel čuvarjem blagajnice, da je jedna strana s slavjanskiini (cirilskimi) pismeni pisana, alj druge pa tudi Car ni poznal. Čuvarja cerkvene blagajnice u Reimsu g. g. C. Poirier in C. Engrand sta mislila, da je druga stran v gerškem jeziku pisana;'kar je vendar velika pomota. Verojatnije je sodil učeni Englez Tomaž Ford Hill, kateri je rekel, da je v cesarskej bečkej knjižnici ilirske, gla-golitske knjige vidil, in da je Reiinski evangelistar ravno s ta-cimi glagolitskiini pismeni pisan. Od koder je ta knjiga v Francosko prinesena, in iz katerih vzrokov so jo v takej cesti imeli, se še do dones ni zaznati moglo. F. C. Alter misli v svojej diplomatici, da je leta 1204 iz Carigrada tje prinesena bila. On je navedel dve kroniki, jeduo gerčko od metropolita Doroteja in drugo slavjansko, katera je v rokopisu pri Bene-diktinih v šotskem samostanu na Dunaju. Obed ve kroniki na-pominjate, da so Mletčani med drugim plenom iz cerkve ca-rigradske sv. Sofije tudi jeden dragocen evangelistar odnesli. Dobrovski pa misli, da ga je Jelena, Serbska kraljica , okol leta 1250 — 1270 svojemu, kakor neki hočejo, očetu sv. Ljudevitu , francoskomu kralju, darovala. Dobrovski še doda da se lahko razumiti more , zakaj je jedna strana s cirilskimi in druga z glagolitiškimi pismeni pisana: Kirilice so se namreč poslu/,ili doljni Iliri (Serbi), glagolitice pa gornji (Dalmatini in Horvati) posebno rimokatolički; in ker je Jelena k riinokato-ličkej cerkvi spadala, je očitno, da je poslavenjeni text z glagolitiškimi pismeni napisati dala. >ew. Izvir in aziatska slarodavnost slavenskih ljudstev* i. Ako po verjetnosti Mozesovih bukev Noetovo rod o vino za deblo spoznamo , iz kterega je po vesoljnem potopu celi človeški rod v treh pervinih vejah izhajal in se iz teh treh pervinih vej v šestnajstih olrastlinah po celetn svetu razširil, tako moramo tudi Japetovo r o do vino za tisto pervino vejo imeti, iz ktere so indoevropejski n a r o d i svoj začetek vzeli. K indoevropejskiin narodom štejejo zgodopisci v A z i i : 111 d e , A r m e 11 e , potem nekdajne M e d e in S a r-mate, v Evropi 1. Gerke ali H e 1 e n e in L a t ince , 2. celtoger in a ris k e rodove ki so nekdaj po zapadnoj in se-vernoj Evropi v Galii, Hispanii, Britanii, v Skandiuavii in Germanu razširjeni bili, 3. s 1 a v e 11 s k e ljudstva, k kte-riin se računijo a) vsi trak oš k i narodi, ki so v starodav-nosti po Evropi in Mali Azii razširjani bili in se v Gotove ali Dake, Vlozove ali Možove, Macedonce , Epirote, v Frigove ali Bregove, Lydove alj Ljude , Karove ali Kare (od kara, karati, ali pa od kara, carn, čern) i. t. d. razdelili, b) ainets-ki, henetski, ve ne t s ki ali vi ml iš k i rodovi, ki so iztočno po sedajnih kavkazkih deželah stanovali in se od tod po južnem in severnem obalu černega morja na severno stran Male Azie in na Tavriški ali Kiinerski polotok naselili. A i ne t i, stanujoči po Mali Azii so se prepeljali po trojanskej vojski čez jadransko morje in so se potem od obala tega morja do Dunave reke po južnoj Evropi razširili, kur jih rimski pisatelj Polibius (lib. II. c. 17) najde. Aineti ali Anti stanujoči na ciinerskem polotoku na severnem obalu černega morja so se pak do tatranskih gor in do baltiškega morja po severnoj Evropi razkropili, in teh spoinene Prokop z tirni le besedami: »Ulteriora ad septeintrionem habent Antarum populi infiniti." K slovenskim ljudstvom tudi štejejo nekteri staro davne Sarmate in Scite ali Čude, ki so po sedajnem Rus kein stanovali, potem starodavne Asire in Me de, ki so mogočne kraljestva v Azii vstanovili. Izmed indoevropejskih narodov bom od s 1 a ve ns k ih ljudstev, posebno pa od henetski h rodov po verjetnih zgodo-piscih skusil dokazati, iz kterih naslednikov Japetove, rodovine da izhajajo, in po kterih potih so se iz Armenie, iztočne dežele celega človeštva v sedajne kavkazke kraje 2 od tod nekteri v Malo Azio, nekteri pa v nekdajni ki-merski polotok ali v sedajno Krimeo in od tod v sedajne sla-venske dežele preselili. Ljudstev Seinove in Ilamove rodo-vine in njihovega razširjenja po rzhodnej Azii, po celej Afriki in Ameriki ne opomnim , ker to zgodovino slavenskega naroda nič ne zadene. Izmed Japetove rodovine bom samo tiste naslednike omenil, ktere zgodopisci za predede slavens-kih ljudstev deržijo , kakor tudi krajine dokazal, v kterili so sTa venski prededi prebivali, prej da so se v sedajnih slaventfkih deželah razširili. Izid in razširjenje ostalih evro-pejskih ljudstev Japetovega pokolenja bom le tamkej opomnil, ker se ali v izhajanju ali naselovanju slavenskih ljudstev do-teknejo. »Sedem in dvajseti den sedmega mesca je obstala barka na gori Armenski," tako se bere v latinskej prestavi pervih Mozesovih bukev pogl. H. 4. Hebrejski izvirni tekst pa pove : »na gorah A r a r a t". Ime A r a r a t iz hebrejske besede bar (po slavenskem bara, hora, gora, po greškem h o ros) izvira, ktera dvakrat zapisana: harhar (Ararat) sploh gornat, bregoviten kraj in več skupej sklenjenih gor pomeni. Cela armenska dežela je pa zlo bregovita in tur di Jezaja 37, 3«, in Jeremia 51, 2J) pričujeta, da je Noetova barka na a r m * n s k i h gorah obstala. Po tem takem a r-mensko deželo za zibel človeškega roda po potopu imeti smemo, kjer so INoetovi sini Sem, H a m in J a p e t*) izrastli. Mozes s e d e in J a p e t o v i h sinov imenuje. Njih imena so: „G o mer, M a g o g , M a d a j , J a v a n , T u b a J, Mosoh in Tiraš. Kam da seje Gomer, nar starejši sin Japeta, in njjgov zarod naselil, nam kaže prerok Ecehiel v pogl 3f. ti, 27. 14, ker govori od dežele Gomerja, da je proti daljnemu severu blizo Togorma ležala in z Tirjo (Tirus) Feniškim mestom, kupčovala. Ime Gomer, ki se po spremembi glasnika O v J, i Gimer in po spremembi tihnika Cm, v li, 14, C**) tudi Himer, Kimer, Čimer glasi, se najde pri treh nar starejših evropejskih narodih. Na kimerskem polotoku (Cimeria Taurica), ki med černim in azovskiin morjem leži in rusko gubernio Krilne o obseže, stanujejo še zdaj in so od nekdaj S laven i stanovali. Kafski proliv, ki tamkaj azovsko z černim morjem *) Ime „J a p e l" se v greškem »J a p e t o s" in v iliroslavenski besedi „japa, japica ,» ki očeka ali ateja pomeni, zasledi. _ •*) Posebno se u slavenskem, in u vsih izhodnih jezikih glasniki in srnini tihniki radi cd trn v drugega spremenijo. in Krimeo od kavkazkih dežel loči , je bil od greških pisateljev Bosporos K i m e r i k o s imenovan. Potem so tudi Slaveni v starodavnem času Ki meri imenovani bili. Kime-riae T a u r i c a e spomcne tudi Prokop in njegove bukve od go-tiške vojske (str. 33$)) tudi naznainovajo, od kod da je Tauri-ca svoje perve naselnike dobila. V teh bukvahv namreč od kervave ^službe govori, s ktero so Skiti ali Čudi v Taurici boginjo Živo častili, in potem še pristavi: »Ta služba s e p a tudi pri Armenih v Acilisenu najde, ker so se stanovniki, kakor pravijo, tudi nekdaj S kite imenovali." Ac i lise ne je pa armenski okraj Ecele ali Ecelia u Visoki Armenii. Glavno inesto Acilisena je biloErisu, kjer se je po spričevanju Strabona XI. 532, in Plinia V. 24 zlati kip boginje Anaite ali Anaide častil, in od tega se je tudi okraj Ecele Anaitni okraj imenoval. V sne ž n e j Armenii je tedaj kervava služba Anaide, ktera boginja se je pri Slovenili Živa imenovala, p e r-v i u a bila in od tod se je z gomerskiin ali cimerskim ljudstvom tudi v t a u r i š k o K i m e r i o vselila. U visoke j Armenii so bili nekdaj stanovniki ravno tako , kakor v Tavrii Skiti imenovani, in tudi Xenofon je na svojem potu tamkej S k it in k e najdel. Ti ustanovniki so bili Ki meri ali G o-m e r i č a n i iz roda G o m e r. P e r v a K i m e r i a je u v i-sokej snežnatej Armenii bila in od tod je tavriška Kimeria, ki je še zdaj slavenska in je od nekdaj slavenska bila, svoje ime, stanovnike kakor tudi basnoverstvo, to je ča-stenje malikov, dobila. Po tem najdemo ime Gomer ali Ki-iner med slavenskiin ali nekdajniin scitskim ljudstvom in Slaveni so nekdaj K i m e r i imenovani bili. To ime se pa tudi najde pri germanskem narodu. Sedajna dežela Jiitland se je v starodavnosti imenovala Ki-merski polotok in ljudstvo, ki je tamkaj stanovalo, so stari zgodopisci K i m r e ali C i m b r e imenovali. Leti Ciin-bri so bili po spričevanju zgodopiscov nar starše ljudstvo germanskega roda, in so v letu 113 pred Kr. z Teutoni, drugim germanskim ljudstvom združeni, Rimljane pri Noreji premagali , al leta 101 pred K. so od Teutonov ločeni, v boju z rimskim vojskovodjam Mariam pri Veroni popolnama pobiti bili, in kar jih je še ostalo, so se po zgornjej Italii razkropili. Od letih germanskih Ciinbrov se tudi Bohartu zdi, da so iz G o m e r o v e g a zaroda bili. Potem takein je morala germanska Kimeria ravno tako, kakor tauriška ali slavenska svoje perve stanovnike od perve ali armenske K i m e r i e dobiti, ker se je tamkaj G o m c r o v zarod 2* p e r v i č naselil. Vendar se germanska izrastlina Gomeričanov ali Kimerov ni po ravno tistih potih V Evropo naselovala, po kterili je slavonska hodila, ino po njih ločenju od svojega debla, so se tudi njih jeziki ločili in po raznih okolsinah ino krajih spremenili. Tretji starodavni evropejski narod, pri kterem se sled imena Gomer, Kimer najde, je galski ali celtiski narod. V popisovanju drugega popotvanja Argonautov se oinene velika de z e I i g a ! s k i h K i m r o v; kjer voda Eridanus in Rho-danus (donešnja Rhone) v Rheno vtekate , tam se je začela in po rekah v okrog razširila. Tudi Jozefus Flavius Gomer j a za očeta tistih Gomerieanov deri i, ktere so Gerki Gala-čane klicali, in ki so v severnem kraju Frigie ali Bregie, dežele Male Azie, stanovali; bili so pa Galačani tudi Galja-n i, G a l i imenovani. Tudi Bohart. piše, da so G a l i ali C e 11 i iz G o in e r o v e g a zaroda bili; kako so se pak iz Male Azie v evropejsko Galio preselili, to dokazati ni namen tega sostavka. Po tem, kar sini dozdaj omenil, bi vsi tri starodavni evropejski narodi, kteri so pervič Evropo naselili, Goni erovo r o d o v i no za iztočno vejo imeli, iz ktere so se v treh i z r a s 11 i n a h po Azii in Evropi razširili. In zares Mozes tri sine' Gomerja imenuje: Rifat ali Ripat, Togo r m a in A s k e n a c. Da so a i n e t o s 1 a v en s k e ljudstva R i p a t o v e g a , germanske T o g o r m at o vega in galske A s k e ni a c o v e g a zaroda, po kterih potih da so iz pervine ali a r in e n s k e K i ni e r i e izhajale iu v kterih deželah iu krajih so se razširile, to jasno dokazuje Jožef od Gorres v bukvah: »olfertafet beš ^entatmc^ I. Die tiben unb tl)r Služ^ig auS 3tvmcnien. Po njegovem popisovanju je R i p a t o v zarod pot proti severu'od armenske Kimerie do kavka'-kih gor nastopil, kjer se je spet v tri i z r a s 11 i-ne razdelil, Ripat Venet, Ripat An t in Ripat Slav, kterih j'e poten vs.ika svoje posebne pote hodila, med tem ko se je As k a no v zarod na zahodno stran od izvirne domovine obernil in se v Bitinii, Troadi, Mali Frigii in Galacii vdomovil, kar iz tega izvemo , ker je v tistih krajih jezero, ki si mu As k a ns k o jezero pravi, in tudi reka s tini imenom, in ker je v starih časih tam mesto bilo, As kan i a imenovano. Tudi Aineas , trojanski knez, je svojega sina As-k a n klical. Togo r m a t o v zarod se je pa pri razsirenja v sred o med Ripatovega in Askanovega uverst.il. V prihodnem listu bo:n skusil razširjenje Ripatovega zaroda dokazati. - 21 - Staroslavjansko veroslovje. i žalost vsacega Slavena obide, kedar nase selajno stanje pregleda; al j grozili se mora, če se matičkaj v tužrio minulost ozre. Da so celi slavenski narodi zaterti, da je jim narodnost vničena in pogažena, da so pod jarmljeni, se samosiluemu in prevzetnemu sovražniku ne zdi zadosti; teinoe nas Slavene se ob sladko tolažbo, ktero nam dogodivsiua dodeli, opraviti hoče, in kar želi, tudi izpolni: veličanstveno slavensko minulost z gerdo temo zakriva. Da je bilo Babilon slavno mesto, da ste Tirus in Zidon zavolj kupčije i:i blagostanja slovele, se vsakteri, z dogodiv-šiuo le poverhoma soznan, povedati ve, da je ravno že toliko sto in sto let od tilnnal preteklo; če pa poprašaš za preteče-nost slavonskega Severa, naša vednost koinej dalej kot do 30 letne vojske seže. Ako pa koga do za vero naših starih Sla-venov popitaš, ti bode čisto obmolknili, desiravno bi od vere Rimljanov in Gerkov mnogo pripovedati znal. In vendar še ni 1000 let preteklo, od kar so inesta V7ineta, Wolin, Arkona i. t. d. na starem Viudičkein morju (Djlfee) zavolj kupčije in izobraženosti tako slovele, da so se perviin mestom tedajš-nega časa prištevale, in vera starih Slavenov je tako izverstna, da se veroslovjii starih Rimljanov in Gerkov lahko uverstiti more. Kakor vsi drugi narodi, ki so od Boga dobljeno razo-denje zgubili, so tudi Slavjani mnogo Bogov molili; alj pri vsem tem ni se zmisel(idea) jediuega Boga pri Slavjanih nikoli popolnoma utemnila. Tako so oni božjemu razodenju bližej stali, kot drugi narodi. Več krajev je sicer zavolj svetosti slovelo, alj med tirni naj svetejša so bile mesta: Arkona, Rhetra , Štetin in VVolin. Izmed mnogoverstnih bogov, ki ,so jih stari Slaveni molili, je bil Svantovit jeden naj imunitniših. Naj krasnejši tempelj Svautovita je bil v Arkoni, kjer je stala njegova štiriglav-nata podoba z obritimi lasmi in brado. Kaj ove štiri glave pomenijo, nihče ne more vganiti; obrita glava in brada pa pomenite, da te Bog, desiravno ni bil drugemu podverzen, vendar ni bil popolnoma svoboden in samosvoj. V desnej je derzal brončen rog, v levej pak v kvuk podperti lok. Rog pomeni, da je dobrotljiv darovavec, lok pa, da je ojstri kaz-novavec vsega hudega. Suknja mu seže do stegen. Stal je na gole j zemlji, zraven ujetja pa leže berzda , sedlo in meč z zlatim deržaloin in z lepo okinčano nožnico. Zmed praznikov, kateri so se vsako leto Svantovitu v cest obhajali, je žetveno praznovanje nar bolj znano. Praznik je bil prosiven in zahvaliven, in se je vsako leto hitro po žetvi ob lepem vremenu obhajal. Duhoven, ki je Bogu darove do-prinašal, je poprej tempelj z inetlo osnažil. Sveti.še so tako čestili, da noben, tudi duhoven pri očiščenju tempeljna ni se smel odahnuti. Kedarkoli se je hotel odahnuti, je skočil k vratam, da bi tega svetega kraja s svojim dihanjem ne oskrunil. Trume ljudi so pri darovanju tempelj obdajale. Klavni darovi se vpričo ljudstva zakolejo. Med tem Svantovitu posvečeni duhoven: »Grive" imenovan iz presvetiša božji rog prinese, ga ljudstvu pokaže iti pogleda, alj je lanski med že vsušen, kar je pičlo žetvo oznanovalo. Tedaj je duhoven ljudstvo^ opominjal, da naj bi si obilne pridelke skerlmo prihranilo. Ce se je pa rog še poln znajdel, je jim duhoven obilno zetvo prerokoval in ljudstvo se je veselilo obilnosti, katero jim dobrotljivi Bog za prihodnje leto obetuje. Potem izlije duhoven z medom napolnjen rog k nogam Svantovita, ga zopet napolni in sam izpije. Dobro je pa tukaj razločiti med starim, skoz celo leto v tempeljnu shranjenim, in od Boga, posvečenim medom, kateri minulost pomeni iu se k Bogoviin nogam izlije, in med novo napolnjenim, ki pomeni prihodnost in gorke zelje ljudstva, da bi jih Bog obvarval silne nevarnosti, lakote in težav. Te med se je Bogu posvetil; zato ga je tudi le duhoven izpiti smel, da bi druge ustnice posvečeni rog ne oskrunile. Rog se potem zopet napolni in Bogu v naročje poda, da bi med za prihodnje leto ohranil. Potem silno velik jerbač 0§onigfudKu) prinesejo, da bi se mož prav lahko za njim zakril. Duhovenv za njega stopi in vpraša ljudstvo, alj kaj od njega vidi? Če se mu je vprašanje potverdilo, moli Boga, da bi se prihodnje leto ne vidil več izza jerbača, opo-meni ljudstvo k pobožnosti int zbor razpusti. Jerbač je predstavljal vsakletašnjo žetvo. Če je bila obilna, je jej tudi velikost jerbača primerjena bila; če je pa pri pičlem ostala, je prosil duhoven, da bi se prihodnjega leta ne vidil več izza jerbača, to je, da bi dobrotljvi Bog večo obilnost dodelil, ter je mu tudi veči jerbač obljubil. Ko je bila daritev dokončana, se je ljudstvo k jedi in pitju spravilo, in v greh se je vsakemu štelo, kateri bi bil pri takej priložnosti trezen ostal. Omika in izobražen je Slovencev. (Spisal Svečan) I. U naših slovenskih novinah, postavim u »Sloveniji", u »Novicah", »Vedežu", »Ljubljanskem časniku" in t. d. seje že mnogo govorilo in pisalo, kako imenitno in potrebno je posebno u sedajnih časih, da se ljudi »mikajo in izobrazijo. Za res ! prav lepe in važne sostavke smo že od te reči brali! O, da bi blo pac vse to zlato seme na dobro , rodovitno zemlo padlo ! Pa vendar naši ljubi Slovenci še ne čislajo in cenijo omike in izobraženja svojega naroda tako, kakor se spodobi, ne hrepenijo še po lepih in koristnih uavkih , kakor jelenček po hladuej vodi. Omike in izobraženja je pa našemu narodu živo in neogibiivo treba, ako noče osramoteti, propasti in zginufi, ako hoče živeti, cveteti iu sloveti. Sv. Hieronimu je vedno po ušesih šumel čudni glas : »Ustauite mertvi, in pridite k sodbi"! Ravno tako naj po ušesih vsili Slovencev gromi sveti klic: »Ustauite Slovenci, ii pridite k sreči iu slavi" ! Naša mlada »Slovenska bčela" je oznanila, da bode pod-učen list, je obljubila Slovence buditi, podučovati, omikovati in obrazevati; zato sem se namenil nekaj od omike in izobraženja Slovencev pregovoriti; najprej od potrebe in dolžnosti, se o 111 i k o v a t i in izobraževat i. Vsaki Slovenec je dolžen in zavezan se omikovati, izobraževati iu u vsili znanostih napredovati za to, ker je k r i s tj a n, ker je d e r ž a v la n, ker je Slav j a n. 1. Dolžen in zavezan je vsaki Slovenec se izobraževati zalo, kjer je kristjan. Bog je človeka stvaril, po svojej podobi ga je stvaril, ga obdaril s raznimi močnostmi in ga postavil za gospodarja in kralja celega stvarstva. Miljon in miljoii stvari vidimo in poznamo , in vse te stvari dosežejo svoj poklic , spoluujejo svojo nalogo. Tam gorej na visokem nebu se neznani sveti sučejo, zvezde prijazno po noči miglajo, in hodijo zvesto svoje od stvarnika ustanovlene pote; bleda luna ob stalnih časih milo iz zagor priplava, temno noč razsvetluje in žalostno serce čudno potolaži; rumeno sonce vsako jutro ustane, s svojimi žarki gore in planine posrebri, doline iu loge, vesi in mesta oživi, in po dokončanem teku vsak večer k božjej guadi gre. —■ Koliko miljonov stvari je tukaj med naini na ženili! Veselo ptice pre-pevlajo , de se vse po gojzdih in logih razlega , u morju , re- kah in potocih ribe plavajo in na suhem se vsih sort živali rodijo, žita in zeliša rastejo, rože cvetijo, drevesa zorijo; — vse te stvari na zemli od orjaškega slona noter do nevidlivega čer-vička, kteremu je kaplica vode veliko morje, od tanke jele, ki na visokej gori stoji, noter do male travice , — vse stvari dosežejo svoj poklic, spolnujejo svojo nalogo, in nam ozna-njcjo, vda je vesvolen svet poln božje cesti. Človek pa — stvarjen po božjej podobi, — človek, krona vsih stvari — on , gospodar in kralj celega stvarstva bi pa ne spolnoval svoje naloge , on bi ne dosegel svojega poklica! Sedaj se pa vpraša, kteri poklic je človek od svojega stvarnika prejel, zakaj je Bog človeka stvaril? »Bodite popolni, kakor je vaš Oče nebeški popoln" , to je po besedah Jezusa Kristusa naš poklic, naša naloga. Se kakega koristnega dela učiti, svoj um in svojo painet brusiti in razjasniti, svoje serce po-žlahniti in oplemeniti, svojo prosto voljo k dobremu nagibati, in u dobrem uterditi, in se tako Bogu Vsemogočnemu, Vseve-dejočemu, Najmodrejšemu in Najsvetejšemu približevati, s eno besedo : se omikovati in izobražovati , — to j3 cilj in konec vsacega človeka , to je poklic vsacega Slavenca. Vsako drevo pa, ki dobrega sada ne obrodi, bo izsekano in u ogenj-ver-ženo; vsaki človek, ki svoje talente zakople, š njimi ne baran-ta, in dobička ne stori, bo kakor nezvest hlapec veržen u vu-najno temo ; — vsaki bo moral odgovor dajati od svojega hi-šovanja. Kako pa hočemo enkrat obstati pred božjim sodnikom, ako smo zlati čas potratili, svete dari in močnosti, s kte-rimi je nas usmilen B;>g obdaril, zanemarali iti zakopali, ako u znanostih in vednostih nismo napredovali? Vsacega kristjana naj perva in naj veča dolžnost je dalej: »Ljubi Boga črez vse, in bližnjega, kakor sam sebe." Kdor pa Boga ljubiti hoče, mora nja prav poznati; čim bolj ko svet, božje stvari, njih lastnosti in moči poznamo, čim bolj ko se omikaino in izobrazimo, tim bolj bomo obstati morali, da je Bog naj popolniše, vse ljubezni vredno bitje, katero smo mi črez vse ljubiti dolžni. Čim bolj mi človeško natoro, človeške lastnosti in sposobnosti poznamo, tim bolj bodemo tudi človeka štimali 111 čestili; čim več ko smo se naučili in znamo , tim več bomo tudi u stanu , nevedne poduče-vati, žalostne potolažiti, dvomečiin dobro svetovati, bornim pomagati , grešnike svariti, s kratkim: s besedo in u djanju svojega bližnjega ljubiti. Strašna in žalostna tema nevednosti, nevere in pregrehe je pokrivala vesvolen svet, ves človeški rod ; — pride Jezus in reče: »Bodi svitloba! Ino svitloba je bila". Po celim svetu se je razlila prava lnč keršanske vere, in s ker-šansko vero vred vse znanosti in vednosti: »svitloba je bila!" Slovenci! Verzimo od sebe dela teme, in obleciino orožje svitlobe! napredujmo u znanostih razvijajmo svoje moči, omi-kajmo se, izobraziljmo se. Slovenci! mi sino učenci tistega, ki je prava luč sveta, ki razsveli vsacega človeka, kteri pride na te svet; sramota bi bila in greh, ki bi mi tavali po temi. —- 2. Vsaki Slovenec je dolžen iti zavezan, se oinikati in izobraževati za to, ker je d e r ž a v 1 j a n. Človek je tudi dolžen za svojo časno srečo skerbeti; čas pa hiti, svet hitro napreduje; kdor toraj svojo omiko zanema-ra, tisti zaosta ja i:i pride u škodo in nesrečo. Poglejmo na kmetijstvo, rokodelstvo, tergovstvo, obertuištvo! Koliko novih reči, od kterih naši predstariši še senjali niso; koliko čudnih naprav, ktere se marsikomu nemogočne zdejo! Stavilo ljudi na svetu silno hitro raste, zemla pa noče bolj velika in široka in bolj rodovitna postati. Ako toraj hoče kmet na malem, tesnem prostoru toliko žeti, kolikor za svoj živež , za davke in druge r; e i potrebuje, mora on u kmetijstvu napredovati, mora gledati in skerbeti, da zemlo prisili, več i'i obilnejši sadja roditi. Ravno taka je tudi drugod. Rokodelci, kupčovavci, in obertniki se den na deu množijo, tovarne (fa-brike) se stavijo , stroji (inašiue) se iznajdejo , da se mnogo lepe in čedne robe za dober kup nadela. Ce hočejo toraj ljudi kej dela imeti, se od njega živiti, in svojim drugim potrebam postreči, je očevidno treba, da oni u tih znanostih napredujejo. Tako postavim je Bilčovs na Koroškem (SubllKinnž* borf) svoj nekdajni prisliižik sedaj skora j čisto zgubila. IJ Bi!-čovsu (bilka i£trofyf)iifm, bi lit i) so namre slamnjake dela'i; i*. Tirolskega , Krajnskega in štf od dalnjih krajev so po nje hodili , in lepe denarje donesli, pravijo 3 — 4000 raju. sr. vsako leto. Seda j so se tovarne postavile, drugi kra ji so Bilčovs -cane prekosili, in denarci kam drugod gredo, in le nektere stare babice nektere groše si sedaj s bilenjein iti s slamnjaki prislužijo. Taka je povsod; kdor noče ubožati, mora knjigi) in časopise prebirati, da vidi, kako drugi ljudi polje obdelujejo , živino redijo,- in sadje požlahtnujejo, kako si u rokodelstvu , kupčiji, in obertniji naprej pomagajo , in se živijo; to se pravi: Slovenec se mora učiti, oinikati. —• Nasa nova vlada (ustava , konstitncija) je vsim Avstrijan-cem mnogo novih in lepili pravic podelila; ustava je gospoda in kmeta, plemenitiieža in prostaka, bogatega posestnika in bornega gostača (oferja) zastran deržavnih in srenjskih pravic enake storila: vsi deržavlani so pred postavo jednakopravni (gtet<$fccre4>%t). Dalej je ustava vsakemu deržavlanu dala pravico in svobodo, da sme u svojej srenji (soseščini) , kakor tudi u deželnem in deržavnem sboru, če je u nja izvolen, brez straha odkritoserčno svoje misli razodeti, in za to alj uno reč pregovoriti. Prav imenitne pravice naša začasna srenjska postava (^rolnforift^ež @t'metiibe»®fff§) srenjam izroči; postavim gospodarstvo s srenjskim premoženjem, popravlenje srenjskih potov, skerb za šolo i. t. d. tudi bojo srenje pomagale hudodelnike loviti, in jih višjim oblastnijam u pest izro-čevale, bojo pri popisovanju (konskribirengi) , pri novačenju (rekrutirengi) cesarskim gosposkam na strani stale i. t. d. Kaj pa lipče srotle! pri tacih rečih govoriti, ako postav ne pozna, in ne ve , ka j sme biti, kaj ne sme biti, kaj bi blo koristno, kaj škodljivo? Po novej ustavi ima vsaki, ki bo za to izvolen in poklican, pravico se udeležiti ne samo pri postavodajanju za srenje, temuč tudi pri postavodajanju za celo deželo, ja za celo der-zavo. \a deželnem sboru se bo pogovarjalo in posvetovalo od reči, ki deželo (kronovino, .dronlant)) zadenejo, in se bojo za kronovino postave dajale : tako na deržavnem sboru za celo deržavo. Da Slovenec ne bo prisilen, poslance za deželni in deržavni sbor iz ptujega naroda voliti, in ptujce za svoje zasto-povavce in zagovornike izbirati, da bo tudi on u stanu pametno , modro in resno govoriti in sklepati, o koristnih in potrebnih naredbah svetovati in razsoditi, in kot uinen in pravičen poslanec u sborili sedeti in sloveti: — je treba da se vsaki Slovenec na vso moč trudi in prizadeva, se omikati, si potrebnih znanosti nabrati, se na višjo stopnjo izobraženosti vzdignuti. Od Slovencev, iu slovenskega naroda se je do Marca 1848 malokedaj, ja clo nič kej slišalo; po ustavi so vsi narodi jednakopravni. Ustava in ustavna jednokravnost bo pa Slovencem le tedaj u prid prišla, kedar bojo Slovenci sami na svojih nogah stali , jo popolnama upotrebovati iu vzivati znali. Dokler pa bojo Slovenci za drugimi narodi u omiki in izobraženosti zaostali, bojo ptiiji bolj učeni narodi tudi za nje politiko delali, nad njimi gospodarili, — Slovenci pa bojo kakor doslej hlapci in sužni ostali. — Vse naše nove še tako potrebne in koristne naprave in postave, cela naša ustava ne bo nič pomagala, ako vsi deržav-lani Avstrijanske carevine, ako kmeti in gradjani, vsi nižji prosti ljudi ne bojo u znanostih napredovali: ustavna d e r-žava potrebuje tudi izobraženih d e r ž a v 1 j a n o v. »Dajte cesarju, kar je cesarjovega!" Vsaki je toraj dolžen, ustavnega cesarja in njegovo ustavno vlado podupirati, kar je pa brez omike in izobraženja nemogoče ; le omikan in izobražen človek je u stanu, biti ustaven srenjčan , ustaven deželau, ustaven deržavljan. Za to je vsaki Slovenec dolžen in zavezan se omikati in izobražovati, ker je d e r ž a v I a n. — 3. Vsaki Slovenec je dolžen in zavezan, se omikati, za to , ker je Slavj an. Ze u naj starejših časih je bil sla v enski narod velik, izobražen in slaven. U dogodivščini slavenskega jezika in slovstva pravi slavni Safarik : „Y idili smo iz kra(kega zgodopisa navad in seg starih Slavenov, da so od nekadaj (že u nepomnjivih časih), že dolgo prej ko so se keršanske vere poprijeti , mile zveze grad janstva , vojsko , kmetijstvo , tergovstvo in obertniš-tvo poznali, in imeli vasi in mesta, svoje bogove in božje veže, u kterih so se zavolj žertvovauja, zavolj sodeb , in zavolj občnega posvetovanja snidavali: da so sicer malikovaVci bili, pa nikakor taki okrotniki alj divjaki, kteri bi nič ne bli vedeli od jednega na j vikšega Boga, nič od neumerjočnosti duše ; da so vsi s pripoinočjo svojega vsi n kolenom znanega jezika 11 neraztergljivo versto sedinjenili deržav sdruženi bli. Na tako vižo so morali že tačas Slaveni svoje slovstvo in že zadosti izobražen , očiščen ino na stopnjo popolnosti uzdignj-m jezik imeti." Tako so naši predstariši, slavni Slavjani, še dolgo pred rojstvom našega zveličarja sloveli kot omikani in veliki narod. Od Tater do jadranskega, in od Tirolskih planin do černega morja so imeli svoje stanovitne sedeže , niso le samo od pa-stirstva , lovitve zverin in ribšfva živeli, temuč so poznali umetnosti izobraženih narodov, obertnijo in kupčijo, so obdelovali polje in vinograde, in redili živino, niso tedaj na nis^kej stopnji omike in izobraženosti stali. Clo visoko učeni Himlani so Slavjane zlo štimali, so iz med njih si bili izbrali naj hrabrejše in krepkejše vojšake in bojare, tudi vladike in vojvode, in Slavjane najdemo tudi na cesarskem prestolu u Carigradu. — Pa Rimlani so Slavjane podjarmili, njim svoj lastinski jezik urinili, jih polatinčili. Rimsko cesarstvo so Nein< i raz-derli, in tudi Slavjane pod svojo oblast spravili, ino jim svoj nemški jezik usilili , jih pouemčili. Od tih mat so slavjauske modrice utihnile in drugod pobegnile, Slavjani so zgubili svoj jezik in svoje slovstvo , in so u omiki in u znanostih za drugimi narodi zaostali, in le to je sila čuda božja, da slavenski narod u tih brezštevilnih stiskali in nadlogah , ki so ga sto in sto let židile in tlačile, ni poginul, konca ni storil. Slavjanski narod po božjej milosti še živi, in šteje 80 miljonov duš, toliko, da jih nobeden drugi narod u Europi toliko ne šteje. Tudi mi Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem, Oger- skem , Primorskem, in Benetskem , tudi mi Slovenci, ki je na« več kot 1% miljon , slišimo k temu slavonskemu narodu, tudi mi smo sini in unuki žlahtnih , izobraženih in slavnih Slavja-nov. Vsaki dober siti blago in premoženje svojih starišev ceni in varje , njih čest in slavo ohraniti in povišati želi; — nam Slovencem bi |>a ne imelo mar biti za nekdajno čest in slavo našega naroda, mi Slovenci bi inogli biti tak nehvaležnega, černega serca ? Pa le prosvitlen , omikan, in izobražen narod bode srečen in slaven; na omiko in izobraženost se upira vsa-cega naroda sreča in slava; le tako bojo tudi Slavjani svojo nekdajno slavno ime zad dobili. Za tega voljo je vsaki Slovenec dolžen in zavezan, u znanostih napredovati in se omikati, ker je velike Slavije sin , ker je Slavjan. — Nobeden umen človek ne dvomi, da je vsacega človeka največja potreba in sveta dolžnost, u vednostih rasti in se izobražovati; zato mislim, da sem dosti govoril in le samo to iz celega serca želim , da bi moj glas — na srečo in cest dragih Slovencev — ne ostal glas upijocega u puščavi! — Nasa »slovenska bčela" se bo prizadevala in trudila, to žlahtno delo — omiko Slovencev — krepko podpirati; za to slovenski vlastenci pomagajte , Slovenci berite! — Narodno pesništvo* Ijjubezen do petja je celemu slovanskemu narodu globoko vko-reninjena. V pesmih razodeva Slovan žalost, ki ga tare, isi veselje ki mu serce širi, da bi tudi v drugih enake občutke obudil. V pesmih ohranuje žalostne, in vesele prigodbe svojega naroda , v pesmih slavi hrabrost svojih junakov , tako da se narodne pesmi posebno pri Jugoslovanih pesniška zgodovina naroda imenovati zamorejo. Kako koristno, in clo neobhodno potrebno je za izobraženega Slovana, se soznaniti z narodnimi pesmi, dokazuje visoko učeni Ceh Vaclav Hanka v 2. natisu »Slavina" ki pravi: Pesmi prostega ljudstva niso saino glede jezikoslovja, ampak tudi glede kraso - in narodoslovja imenitne in koristne. One so podobe , iz katerih se značaj vsakega naroda naj bolj spoznati zamore; one so zgodovina notrajnega sveta in življenja; one so tako rekoč ključi k svetišču narodnosti, Kdor narodne pesmi zamečuje , nikdar ne bode spoznal, kaj je človeštvo , ki se ravno tako v pastirskih pesmih kakor v egiptovskih piramidah razodeva. V rodbinah, rodovih , kolenih in narečjih spoznamo, kaj je narod, v narodih pa, kaj je človeštvo. Take pesmi iskati in nabirati je po tem takem saj ravno tako zaslužno, kakor nabiranje starih ostankov, mumij, dnarjev , pisem, pepelnikov, pusic, mečev, sulic in drugih enacih spomenikov, kterih iskanje in nabiranje vsaka dobro uredjena deržava podpira. Tudi za izobraženega , ki se je iz svojega naroda na višji stopnjo razsvečenja in čutenja povzdignili , so narodne pesmi zlo zanimive, ker v njih kakor v ogledalu vidi, kaj bi sam bil, kako bi sani mislil in čutil, kako bi svojo žalost in veselje, tugo in ljubezen na znanje dajal, ako bi bil v nizkem stanu ostal, in če bi ga ne bila šola iz prostega naroda odločila. On tako rekoč po dolgem popot-vanju spet k svoji 11 pervim prijatelje 11 pri le, kterih glasovi ga opo minjajo na presrečne dni njegovega minulega de-tinstva." Pa čim bolj se slovanski rodovi k takej ptuji izobraženosti približujejo, tim bolj petje mienih narodnih pesem ope-šuje. Treba je zatorej pri takem hrepenenju po zapadno evropejski izobraženosti se živo poprijeti nabiranja narodnih slovenskih pesem po izgledu drugih slovanskih rodov in te lepe cvetlice , ki so i/, prostega pa tudi manj pokvarjenega ljudstva scvetele , pozabljivosti oteti. Spoznati moramo sicer, da Slovenci nemarno toljko in tako izverstnih junaških pesem, ko jih p. Serbi imajo, pa velika škoda bi bila, ako bi se se te, ki jih imamo, pozabile. Tudi glede čistosti jezika ne moremo slovenskih pesem s serbskini primeriti, ker so Slovenci že toliko stoletij v silno silno o«ki zvezi z Menici in drugimi narodi lnli; iti zares se moramo čuditi, da se je se toljko slovanskega duha v njih ohranilo. Prav lepo zbirko narodnih slovenskih pesem nam je že naš rojak slavno znani Stanko Vraz oskerbel , ki je pri vsaki pesmi pripisal, kje jo je slišal , in jo je ravno tako zapisal, kakor jo prosto ljudstvo poje. Tudi v »Safarikovein narodopisij se nekoljko ravno tako zapisanih slovenskih pesem znajde. Le škoda , da tiste v 5 zvezkih izdane »Pesmi kranjskega naroda" niso ravno tako zapisane. Od našega slavnega gosp. M. Majerja imamo pa »Pesmarico cerkveno" lepo zbirko narodnih cerkvenih pesem, ki so pa zatoraj v nekterih besedah in pisinenkah popravljene , da bi jih Slovenci povsod v cerkvi rabiti mogli. H tej pesmarici so tudi narodni napevi pridjani, kar je vse hvale vredno , in kar bi se tudi pri nabiranju posvetnih pesem posnemati imelo. Dragi rodoljubi skerbimo, da se bode »Bčela" tudi sladkega medu lepih na širokem polju narodnega pesništva cvete- čih cvetlic naserkati in jih po tih listih svojim marljivim čita-teljem ravno tako, kakor jih ljudstvo prepeva, bez vsakega dodatka podajati zamogla. Sosehno pa pozivamo vas, slovenske učence, ki se hote v kratkem med svoje deželaiie podali, da nikar ne zazabite, tih starih ostankov in spomenikov, negdajne slave našega rodu kolikor je mogoče z napevami vred zbirati ter jih tako pozabljivosti oteti. Podamo tu eno narodno pesmico za poskušnjo : 1. Svat o v na pesem. (Zapisal J. S. u Ločah blizo Rožeka.) Pošusej pošlena nevesta Vesevo le cavmarsči hvas! Te cavmar*) se pele po ceste, No ima do tabe obvasl. Ti vzemi svovu od mene In od očeta tvojha, Od bralrov, od sester, od mame Noj od slanu ledeenaha. Ti bodeš te krancel zliubiva Stopiva v le zakonšči slan; Te slan se ja kne zamečuje Je velko od Boha štiman. Ti bodeš v lam slanu živeva Noter do hroba tvojha ; Boš hijeka hajeka peva, Ki boš zibava sinka tvojha. Najprej sedej prosi starejše, Polle pa te druje ljudi, Kar si je razžaliva poprej že, Je prosi, da li odpusto. Vsi umšamo srečo nevesti, Vse lele, vse ure srečne, Te cavmar se pele po ceste Ja z velcim veselja m po te. Književni pregled. U oglednem listu naše: »slovenske bede* smo bili obljubili, da bomo vse važniše kujige Jiigoslavenov, kolikor so nam znane, malickaj pretresli in tako občinstvu naznanili. S sercnim veseljem bomo zatorej vsaki *) Cavmar-svatovski vodja, 23tautfitljver prikazek na polju jugoslavenskega slovstva in vsaki pomoček za povzdi-go našega toliko stoletij zanemaranega in zatertega naroda in jezika pozdravili , zakaj omika našega milega jezika in izobraženje našega rodu bode prihodnjič naša jeflina skerb, naša bliskrteča danica. Začnemo z naslednjima: Naravoslovje ali Fiziko, po d ■.muce zložil K. Robida, učitelj. Proti koncu minulega leta je nam došla ta za vsacega Slovenca silno koristna in imenitna knjiga. Celo delo je prav izverstno, jezik do-jbro izurjen in lahko razumljiv Kar se izrazoslovja vliče, je težko vsim vslreči; od našega uce-inega g. pisatelja vendar mislimo, da je sedajnim tirjavam gotovo zadostil ; zakaj izrazi so dobri, zapopadljivi in kar je mogoče obče slavenski. Vravnava te naravoslovne knjige je umno omišljena in tudi izverstno izpeljana. Razdelil je g. pisatelj celo delo u Iri poglavja. U pervem govori od vagljivih, u drugem od nevagljivih tel, in u tretjem od postav vesoljnega sveta. Pervi del obseže 1. tela sploh, 2. ravnovago in gibanje sploh in stalnih tel posebno, 3. ravnovago in gibanje kapelin, 4. ravnovago in gibanje vdušnih tel, 5. zvuk. Drugi del zapopade 1. svitlobo, 2. gorkoto, 3. magnetičnosl, 4. električnost. Tretji del govori 1. od ravnovage in gibanja vesolnega sveta in zemlje posebno, 2. od videza in velikosti zvezd, 3. od velikosti sveta. Vsi li deli so izverstno dognani, vsaki predmet z naj prilicnišimi vsakdanjimi podučivnimi izgledi razjasnjen in prav zastopljivo dokazan. Nadjati se je, da bode ta zlata knjiga Slovencem veliko hasnila. Mi jo pa po našej dolžnosti še jedenkrat vsakemu prijatelju .slavenskega slovstva živo priporočimo, sosebno pa g. učitelje realnih in gitimazialnih učivnic opomnimo, da bi slovensko mladež kmalo s tim izverslnim delom u šolah seznanili. Natis Jož. Rlaznika u Ljubliani je silno, silno lep. Knjiga u osmerki 123 stran debela in z mnogimi obrazi ozalšna, velja le 36 kr. sr. Založil jo je g. spisatelj sam. — b — Obuka m a len i h ili k a tebe tika. Spisal Dr. Stepan Iliaševič, pro fesor bogosloNja u Zagrebu. Ni tomu davno, kar je ova u jugoslavenskem slovstvu tako važna i imenitna knjiga na svet izišla. Rad bi, ko bi mi mogoče bilo, spisa-telja med naj svetlejše zvezde uverstil; — pomagajte mi, njemu spodobno slavo zapeli. Druzega ne morem, kakor ponižno reči: Verozakon, s katerim je dobro znan, mu je odperl oči uma in razuma, njegov sod zastran važnosti in vrednosti knjig je ojster, trud je njegovi oča, marljivost je njemu mati, svete resnice imajo sedež u njegovem sercu, ule-melil je celo delo na lastnoj skušbi, bil je s otroci otrok; zalo je s pomočjo svojega izverstnega jezikoznanstva zadačo svojo srečno rešil. Vsjal je čversto seme, obilna bo pa tudi njegova žetva. Slava naj mu je neumerljiva. Bogoslovci, lepa cveleča nada slavenske majke in cele naše prihodnosti! za Vas, predragi bratri! je sosebno namenjena ta velevažna knjiga, ki je doslej mojega vedenja še nismo imeli. Ona bode gotovo prežlahten biser u kroni preljubljene matere Slave. Knjiga je natisnjena u tiskarniei Dr. Ljudevita Gaja u Zagrebu in velja 1 gld. 80 kr. sr. Dvorčan. — 32 — Z m e s* Cvetlice ljubezni. 1. Uvod. V strune lire hočem seči, kakor mi jih je Bog v serce vtisnil; vsaka misel naj bo cvetlica v dihu naše spomladi! — Vsaka lih se je v sercu scimila; slavjanska kri jih je rodila. — Vsaka njih je le ljubezen do tebe draga, mila zemlja moja! In vi, ki jih hote brali, ne mislite, da so le besede; — beseda gine, — ljubezen nam ostane. In za to siin jim dal kal pognati in za to siin jih zapisal: da bi vam ogenj dajale, da bi vas vnele za čest domovine svoje, da bi hrabri bili, iskreno se ljubili, in če bo treba bojevali se z ojstrim mečem. — 2. Nad groba m Prešerina. Stojim tu nad grobam našega Prešerina! nad grobam nevmerjočega pesnika, kateri je že davno pel: „da bodo vremena Krajncam se zjasnile, — jim milše zvezde kakor enkrat sijale, nad grobam slavnega moža, ki je o pervi, še temni zori svoje mladosti v pesmih, katere so mu iz serca kali pognale, nebesa za milost prosil, da bi predramil naše slovenske sinove, da bi jim večni gospodar serca vnel za čast domovine, da bi vtolažil razparlije in zjedinil rod Sla enšine cele. Skelela ga je mena, da Slovenee mile ne ljubi matere svoje va - nj upajoče, da sinove slavne zemlje vneti ni mogoče, je njegovemu sercu brilke boli zavdalo. — Ino pel je in pisal, da bi zbudil Šlovenšino celo, da bi vernili k nam se časi sreče, ino te in lake misli so dale njegovim pesmain povod in moč! — Ino dočakal in zaživel je Prešerin leto, v katerem so se zvezde slavne domovine za majhen čas zjasnile; z veselim sercain je zagledal in pozdra\ il drage barve domačega bandera, iu upajoči je sklenil, da je izpolnjena njega vroča želja za samostalnost Slavije. — Alj komaj je njegovo truplo merzlo postalo, mu moramo že v černo jaino tožiti: „Blagor tebi, de si sklenil! blagor tebi, da si zaperl trupla oko! o blagor tebi, da ti ne bije več tvoje milo serce! - ti »pevec" ne boš nikdar gledal mlačnost in sramoto svoje domovine! — Tebe, Prešerin! ki si v svojih pesinah nevmerjoč, je večni gospodar nebes in zemlje k sebi poklical, da bi tukaj ne gledal sužnih dni svojih mlačnih bratov! — Alj ti si nam zdaj svetnik poslal, in v tebe, v kterein se zdaj ljubezen domovine zjedini, v tebe zaupajoči molimo: »moli in prosi pred nebeškim prestolam, da se ne zdrobi ljudstvo tvoje ljubezni, prosi Boga za ^ zmago čez naše sovražnike, prosi za svobodo, ednakost in bratinstvo, sosebno pa za serčno jedinost slavjanskega naroda! — Litij a n. --———i—- Opomba. Temu mesečnemu zvezku je pridjan zavitek za pervo če-tvertletje in pa tudi perva pola »spisovnika" , kterega bomo svojim rodoljubnim čitateljem bez vsega plačila u roke podali. Odgovorni izdatelj in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr. Oglas in povabilo » pripoinočjo več rodoljubnih pisateljev na Koroškem, Krajnskem, Štajerskem in Primorskem, na Dunaju in u Pragu izhaja pod naslovom: SLOVENSKA BČELA, podučen in kratkočasen list, v mesečnih svezkih ovi lepoznauski časnik. Namen lega leposlovnega časopisa je; slovenski duh in ljubezen do mile materinščine zbujati in oplemeniti, in predrage slovenske brate z domačim slovstvom in tudi s slovstvom drugih sla venskih bratov sozna-niti. Zatorej bode naša „bčela" nar poprej domače gorice iu dobrave obletala, iu med čiste slovenščine nabirala, in se potem tudi po prostranih poljanah slavenskega slovstva od sinje Jadre do lednega Balta ozirala, in kar bi Slovencem v razveselenje alj poduk služiti moglo, jim v domačem jeziku po tih listih podajala. Včasih bomo kak manjši sestavek ne samo v slovenskem temuč tudi v izvirnem jeziku natisniti dali. Slovenska bčela" bode tedaj donašala: 1. Pesme, balade, legende in vse druge pesniške sostavke; 2. Pripovesti, pravlice v t- d. Naj ljubše nam bodo, ako je jim predmet iz^^Jave^ske dogodivščine vzet; 3. Zivljenjopise soseb^o za Slavene imenitnih možev; 4. Kratkejše igre za slovensko gledišče: 5. Sostavke iz slavenskega narodopisa in basnoslovja; po- pisovanje šeg in običajev slavenskega naroda,- 6. Sostavke iz dogodivščine narodov iu literature, iz zem- Ijopisa, prirodoslovja, naravoslovja, krasoslovja, de-tovodstva i. t. d. SLOVENSKA BCELA. «S304i* Fociucen in kratkočasen list. Na svitlo izdajana H poincjo ve«» rodoljubov. Peni tečaj. Pervi svezeb. Cena 1 gld. sr. \ Celovcu, 1850. Natisnil Ferd. z 1. Kleinmajr. Na prodaj iiua jo v Celovca Sigmund,Leouin tiskar,v Ljubljani L e rti e. r in I. Žl. Kleinmajr, v Celju Jeretin, v Marburgu Leirer, v Gradcu Mayer, y Gorici Paternolli, v Terstu Živic in v Belaku Pozaik. i % bkbt ji »e ru-ij > ■ ■ 'l/ V i \ (5. š * 4 ,5 .4 ^t! i \ A » \< Imen i k častitih g. naročnikov slov. bčele i verlih podpornikov slaven- skega slovstva. G. Ahačic Dragotin, sedmošolec v Ljubljani „ Ajchelburg Dragotin baron, c. k. okrajni sodnik v Teržiču. » Ajchelburg Franc, c. k. uradnik v Celovcu. „ Aleš Lovre, bogosl. 3. lela v Celovcu. „ Aleš Miklavž, župnik v Plajberze. „ Anderiaš Jožef, exposit. v Maria Hulf. „ Anlolič Ivan, kaplan pri Svetinjah. „ Arzenšek Juri, kaplan u Pišaju. „ Af.man Janez, adjunkt pri okr. sodnii v Novem mestu. „ Balon Anion, bogosl. 3. leta v Celovcu „ Berlič Franc, kaplan v Moos-kirchen. » Bonner Jož., kaplan v Šent-Mihelu. „ Bornšek Maks, pelošolec v Celovcu. „ Božič Balant, kaplan v Blatogradu. „ Brence Bartol, duhovski učitelj v Boljuncu. „ Brence Janez, kaplan v Planini. „ Cafov Orosl, kaplan v Frauheimu. „ Cajnker Franc, kaplan v Lem-bachu. „ Cajnker Lovre, kaplan pri Kapeli. „ Cegnar Franc, v Ljubljani. „ Cene Gašpar, kaplan v Pragvaldu. „ Centrih Anton, župnik u Rei-chenburgu. G. Cerer Ferd, c. k. okrajni sodnik Dinjanu. „ Cerin L, c. k. sodni prisednik v Celovcu, Preblagorodni gospod grof Gustav Chorinsky, c. k deželni poglavar na Krajnskem. G. Cigale Matevž, c. k. ininisterski koncipist na Dunaju. „ Ciringer Jernej, kaplan v Jare-nini 5 iztisov. „ Cizej Peter, kaplan v Cadrami. w Cvetko Franc, kaplan pri sv. To-„mažu na Štajerskem. „ Čare I., kapi/pri šv Jakopu v Rožju „ Celešnik Jožef, c. k. okr. sodnik vv Kostanjevici. „ Cepe Franc, dekan v Jarenini. „ Cerne Martin, župnik v Sroinlah. „ Cernic Janez t kaplan v Tinjah. „ Golnik Matia, pri sv. Benediktu blizo Radgone. „ Debevc P. Timotej, frančiškan t Brežcah. „ Demetrovič Nestor, tergovec v Velikem Bečkereku v Vojvodini. „ Dimec Avgust v Ljubljani. „ Dobajnikar Sime, duhovnik v Celovcu. „ Dolenc J.pravdosrednik naDunaju. „ Dolinar Matjaš, kaplan v Ljutomeru. „ Doinicel Franc, sedinošolec v Ljubljani. G. Drobnič Jožef, učitelj 3. lat. šole v Celju. Slavno Društvo bravno v Ločahblizo Verbe. „ Društvo slovensko v Gradcu. 5> Društvo slovensko v Ljubljani. » Društvo slovensko v Terstu. G. Einspiler Andrej, mestni kaplan v Celovcu. „ Endlicher Rud, kancelist v Lošah. „ Ferčnik Lambert, bogosl. ia meš-nik v Celovcu. }> Ferk Matjaš, kaplan v Ljutomeru. „ Ferine Ant., kaplan per sv. Petri. „ Fohn Fr., kaplan v Sevnici. „ Franci Jernej učitelj latinskih šol v Celju. » Fresl Franc, bogosl. 4. leta v Celovcu. „ Furlani Još., duhoven v Karmini. Slav. Gerlovičeva kavarna na Dunaju. G. Gestrin Leop., duhoven v starem Tergu. „ Golob Miha, bogoslovecv Gradcu. » Gregi I. bogosl. 1. leta v Celovcu. Gospodična Gresl Josipa v Trebnjem. G. Grivec Prostoslav bogosl. 4. leta v Ljubljani. „ Gruden Jakop, kaplan v Mirni. 5) Guzaj Jernej > bogosl. 3. leta v Celovcu. „ Hajšek I. bogosl. 1. leia v Celovcu. „ Herker Rok, v Borovljah. „ Hauser Ferd., lekarnik v Celovcu. Gospa Hermansthal Amal. na Dunaju. G. Herineter Blaž, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Hladnik Janez, Dr. namestnik derž. pravd, v Belkovcu. » Hladnik Matevž, učitelj 4. šole v Gorici. „ Hobel Franc, sedmošolec v Celovcu 3 iztise. „ HojkerKarl, oskerbnikv Schnee-bergu. „ Holc Jakob, kaplan pri sv. Jakobu v slov. goricah. >} Holibar Miha, kurat v Wa jdeku. „ Huber Ivan, teržni pomočnik v Ljutomeru. G Incinger Jož., petošolec v Celovcu. „ lncko 1., fajmošter v Grafendorfu. , Jakopič Janez, kaplan v Štabne. a Janešič Bal., petošolec v Celovcu. „ Janešič Franc, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Janešič Gregor, godec v Lišah. „ Janešič Maria, kmetica v Lisah. „ Javornik Placid, župnik v Šentjurju. >} Jenoh Martin, kaplan v Sent-Vidu. „ Jeraj Jožef, bogosl. v Celovcu „ Jeriša Franjo, pravnik navDnnaju. „ Jeriša Luka, kaplan v Škofičah. » Kandolini jAdalbert, sodn. pri-družnik v ldrii. „ Kanduc Jož., župnik na Berde. „ Kaplenk Bogomil, bogosl. 4. leta v Ljubljani. „ Kasl L, adjunkt v Sent - Pavlu. }> Kasl Još., kaplan v Šent-Marjeti. „ Karner I., privat v Celovcu. „ Katnik Al„ kaplan v Šent-Marjeti. „ Kazda Vik., kaplan t Silnici. }> Kelih Jošef, pravnik na Dunaju. „ Keršfč Greg., pravnik rha Dunaju. ;> Kiršner Avg., šupn. v Sent-Janšu. „ Klančnik Juri, bogosl. 3. leta v Celovcu. „ Kocijančič c. k. učitelj sv. pisma v Gorici., „ Kočevar Štef., c. k. zdravnik v Podčetertku. ,, Kokic Još., kaplan v Leiflihgu. »I^Koler Jiuiez, kaplan v Zabnicah. „ Kometer Janez, spovednik pri no-nah v Celovca. „ Košan Franc , bogosl. 3. leta v Celovcu. „ Kovačič Jošef, bogosl. 4. leta v Gradcu. „ Kragl Martin, bogosl. 2. leta v Celovcu. 5) Kfajnc T., kaplan v Leskovici. „ Krajnc dr. J., docent v Gradcu. » Kramberser Felix, korar v Vorav i. (> Kramberger Lovre, kaplan pri sv. Križu. „ Kraškovic Jan., kaplan v Krajns-ki gori. G. Krašovic Jož., /.upnik v Cjrklah. „ KreneF Janez, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Krišnik Štef., posestnik v Motnibu. „ Krofič Miha, bogosl. 3. leta v Celovcu. „ Kronik Jan., župnik na Bistrici. „ Kronik Franc, kaplan n;i T h o le i. „ Kumer Jan., župnik v Komendi. „ Kumer Jan., šestošolec v Celovcu. » Kurelac Franc, prof. ilirskega jezika v Reki. „ Kušar Gregor, kaplan v Portoli. „ Kvas Kolornan, c. k- učitelj slovenščine v Gradcu. „ Lackovič Juri, župnik u Pe-triancu kod Varaždina. » Lečnilt Leopold v Gutenšteinu. ,, Lerrerjeva knjigarnica v Mariboru 4 iz tise. „ Leks Gabriel, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Lesjak Balant, župnik v Dvoru. » Lesjak Bal., šestošolec v Celovcu. » Lesjak Frc., osinošolec v L j ubljani. „ Lesjak Gašpar, kaplan pri sv. Enii. » Levstek I., šestošolec v Ljubljani. „ Likar Jakoslav, bogosl. 4. leta v Ljnbljani. 5> Link B'alant, župni namestnik v Ukovah. „ Lukanc Jak., župnik v Ločah. ;> Lukanc Jožef, sedmošolec v Ljubljani. „ Lunder Jožef, v Terstu. „ Maček Simon, u cenik v Kropi. „ Magdie dr., v Onnužu. 9 Majciger Janez, sedmošolec v Celovcu. s Majer Matia, duhovnik v VVeisah. }> Majrič I., kaplan v Borovljah. 5> Mak Franjo, kaplan v Skalah. n Marešič Jožef, kaplaii v Šent-Miheki. „ Markovic Matevž , kaplan v Tinjah. „ Matefc Juri, kaplan pri Šentjerneju. „ Matiašič Juri, c. k. učitolj v Mariboru 4. iztise. G. Mihelak Pavi, vojaški asistent v Mariboru. „ Milar And., župnik pod Ljubelam. „ Muden Simon, bogosl. 3. leta v Celovcu. „ Muller J., učenik v Šent-Lenartu. „ Muršec Jož., c. k. učitelj v Gradcu. „ Musi Pet., i/.gledui učenik v Son-steinu. „ Kamre Anton, župnik v Getenici. » Navratil Anton, osmošolec v Ljub-l)ani- » Novak Jož., kaplan v Šent-Janzu. „ Novak Toin., kaplan v Sovodnjah. Gospodična Oblak Alojzija v Ljubljair. G. Oliban Anton, bogosl. 4. leta v Sent - Andrašu. „ Orožen Ig nac , vikar v Cel ji. „ Otoničar Matevž, štertošolec v Ljubljani. „ Ožgan Franc, kaplan v Aabiiicah. » Petan Franc, bogosl. 1. leta v Celovcu. „ Pfeifer Janez, kaplan pri Senl Jerneju. „ Prešern J. v Borovljah. „ Pichler Adam, vodja semeništva v Celovcu. „ Piki Mihael, dekan v Brežcah, „ Planinšek Janez, rudarski prak-tikant v Idrii. » Plemelj Pr., učenec zdravilstva na Dunaju. » Pleško Dragolin, sedmošolec v Ljubljani. » Pleško Franc, sedmošolec v Ljubljani „ Polak Edvard, župnik v Sen! Marjeti blizo Novomesla. „ Popeiar Franc, v Ptujem. „ Potočnik Lovre, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Požar Mihael, kaplan v spodni Pulzgavi. „ Praprolnik Andrej, učenik v Kam-nigorici. » Pugelj Martin, učitelj v Mini'. » Pucher Lavoslav, učenec zdravilstva na Dunaju. » Pušl Anion, kaplan v Sent-Jurju. G. Rabič Šimen, duhovnik v Krajns-kej gori. » Radicnik Boštjan, kaplan v Šent-Stefanu. » Rajner Pavi, kaplan v Ročeku. » Rattič Franc, v Vidmu. » Razlag Radoslav, pravn. v Gradcu. » Rebernik J., telianl v Rožeku. ,, Rečicky Vek., podvodja v du-hošnici Celovškej. ,, Reinhart Mirosl., gornijski uradnik v Cclovcu. » Rejic Anton, dekan v Vidmu. » Res Jožef, kaplan v Pliburku. „ Robida Drag., učitelj naravoslovja v Celovcu. „ RojicTom.,Dr. avskultant v Terstu. » Rome Bogomil, bogosl. v L jubljani. » Rosbacher L, v Celovcu. I » Rosman Jožef, korar v Šent-Andražu. z Rosman Jožef, dekan v Trebnjim. » Roter Lukež, c. k. komisar finan. straže v Kamneku. » Rozman Lovre, sedmošolec v Ljubljani. „ Rudež Dragotin, sedmošolec v Ljubljani., » Rudmaš Siinen, vodja nemških šol v Terstu. „ SaverI Jan., vikar v Novem mestu. » Sebaher Jakob, bogosl. 2. leta v Celovcu. „ Se.lič Balant, bogosl. 4. leta v Senf - Andražu. Slav. Semeniška knjižnica v Celovcu. » Semeniška knjižnica v Ljubljani. » Semeniška knjižnice v Šent-An-dražu. G. Sepic Jož., cerkovnik vSent-Janžu. » Sevnik Vincenc, doverš. pravnik v Ljubljani. » Simandl Drag., kapi. na Vranskem. „ Simandl A., ucehec v Celju. „ Simič Vatroslav v Oseku. „ Simunič Franc, kaplan v Levcali. „ »Simunič Ivan, kaplan v Mariboru. „ Sivic Jakob, župnik v Lipe. „ Skaza Jožef, župnik prisv.Jar-neju 2. izt. G. Skerbina Jožef, kaplan v Žabnicah. „ Skupic M., sedmošolec v Ljubljani. „ Smole Janez, učit. namestnik v Sevnici. „ Sobovič Miha, učitelj pri sv. Barbari v Halozah. » Somer Gregor, učitelj v Borovljah 4. iztise. „ Sorčič Franc, špiritua! v Celovcu. „ Stepančič Bartol, pravn. v Gradcu. „ Stipper Janez, bogosl. 1. leta v Gradcu. „ Stojan Miha, dekan v Brazlovčih. „ Stritar Janez, kaplan v Vipavi. » Sumper Janez, bogosl. 4. leta v Celovcu. „ Svetec Luka, pravnik na Dunaju „ Svetlin Andr., dekan v Hjjselbahu „ Sabot Franc, bogosl. v Gradcu. „ Šajnik Anton, v Borovljah. „ SašivDavorin, bogosl. v Celovcu. Slav. Šent-Andraški farovž v slov. r goricah. G. Skerjanc Anton, kaplan v Skalah. „ Slik Jož., bogosl. v Gradcu. Gospa Sinit Jožefina v Ljubljani. G. Spendir Jož., župnik v Porečah. » Šianc Stanislav, kapi. v Poštejnu. w Šribar Janez, bogosl. v Sent-v Andražu. „ Stangl Lovre, kaplan v Svečah. Štefan Jož., petošolec v Celovcu. w Stor Jož., bogosl. v Sent-Andražu. „ ljubic J. Dr., v Celju. „ Suc Juri, kaplan pri sv. Duhu ^blizo Konjic. (> Sutaj Matia, kapi. v Haselbachu. }> Tavšič Jož., kapi. v Otmanjah. „ Terdina J., pravnik na Dunaju. » Terstenjak Ivan, kapi. v Jarenini. „ Terstenjak Martin, učitelj v Mariboru. ,, Toman Janez, fužinar v Kamni-gorici. „ Toman Lovre, pravnik v Gradcu. » Trafenik Janez, bogosl. v Sent-Andražu. » Tutek Juri, župn. pomočnik pri sv. Magdaleni. G. Udi Drag., učitelj v Jarenini. » Ulaga Jož., bogosl. v Celovcu. s Ulaga Jož., duhovnik v Žavcu. s Urlavb Matia, kaplan v Sevnici. » Valentinič Ant., kaplan v Belace. „ Valjavec Ivan, sedniošolec v Ljubljani. „ Vari Juri, župnik v Krašnji. „ VerbnjakObilovit, kapi. v Sevnici. „ Vinkovič Ivan, pravnik v Gradcn. „ Vodušek Štef., kaplan v Sromlah. „ Vogrin Lovre Dr., župnik pri Mali NedlL „ Vojska Andrej Dr., v Ljubljani. „ Vrečko Mat., bogosl. v Sent-An-dražu. Slav. Vredništvo Časnika v Ljubljani. v „ Denika Videnskega na Dunaju. „ B Mirozrenja na Dunaju. „ Moravskihnovin vBerni Slav. Vredništvo Novin jugoslavens-kih v Zagrebu. » „ Novic v Ljubljani. » » SudshtviscRe Zeitung v Zagrebu. » „ Vedeža v Ljubljani. » » Večernega lista v Pragu. G. Weixi Janez, žup. pri sv. Barbari. » Wigele Šimen, učenik v Štabne. » Wilenpart Jan., bogosl. v Celovcu. » Wister J., župnik v Brezi. » Wolf Ant., c. k. sodnik v Kapli. » Wolf Anton, žup. pri sv. Petru. » Wutt Franc, c. k. kontrolor v „ rSchonsteinu. Zager Franc, bogosl. v Sent-Andražu. » Zepič Boštj, osmošolec v Ljubljani. » Zičker Ant., bogosl. v Celovcu-* Žofran Jožef, expos. v Rablu. " Zurger Jožef, v Ložah. Opomba. Prihodnjič poprosimo, da bi nam g. naročniki razun nemških tudi slovenske imena krajev pristavljali. Ce ime kakega naročnika ui tukaj natisnjeno, naj se pri podpisanem oglasi. Anton Janežič.