OBRTNI VESTNIK STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI lOMTNl TBJTMII«. SHOMO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DStAVSKE BAKOVTKK, IZHAJA L Dl H. V MESBCO // STANE CELOLETNO DM *V—, POLLETNO DM POSAMEZNA *XBV, DIN H ZMnjaasL kedakoje to. in m. v mbsbcu. h nbfrankikani do a F1H MM Ml SfSEJEMAJO. AT SOKOP15I d MB VRAČAJO. H IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE »OBRTNI VESTNIK« P&INA4A ODJAVE. KAZGLASE IN VEITI VSEH OPRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KJIAIJBVTNB JOGOSLATIJB TEK NAJVA2MEJSB VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA 8TKTA- [J OTtSD-BDVO IN nnitTAi LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA STBV. 4. H PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VISA. // TEZEVOM »O H XXI. LETNIK. V LJUBLJANI, 1. SEPTEMBRA 1938. ŠTEV. 17. Ob rojstnem dnevu našega mladega vladarja V torek, dne 6. septembra dopolni N j. Veličanstvo kralj Peter II. 15 let svojega mladega življenja. Ta dan je za ves jugoslovenski narod dan veselja in veselega pričakovanja. Blizu je čas, ko bo prevzel naš mladi vladar krmilo države v svoje roke, zato so razumijU vo vse oči njegovih zvestih državljanov obrnjene vanj. Naš mladi kralj je naslednik svojega velikega očeta, on je najvišji predstavnik slavnih Karati jordjevičev, zato vidimo v njem odličnega vodnika velike in močne Jugoslavije. Do izpolnitve njegove polnoletnosti mu stoje ob strani od njegovega slavnega očeta poverjeni kraljevi namestniki z Nj. Vis. knezom Pavlom na čelu. V njihovi umni in odločni vladi vidimo bodoči razvoj naše domovine in ugled našega skupnega kraljevskega doma. Zato kličemo mlademu kralju in vsej kraljevi družini krepak zdravo! Naj živi in vlada naš mladi kralj in vladar Nj. Veličanstvo Peter II. Poklonitev sloven« skega obrtništva na Oplencu na 4. obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja POSET I. DRŽAVNE OBRTNE RAZSTAVE IN MODNE REVIJE V BEOGRADU Na pobudo obrtništva priredi Zveza obrtnih društev v Ljubljani na 4. obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja potovanje na njegov grob na Oplencu, kjer se bo slovensko obrtništvo poklonilo njegovemu spominu. Poklonitev je namenjena predvsem za obrtništvo iz Slovenije. Pridružijo pa se na potovanju lahko tudi člani njihovih rodbin, prijatelji ter rokodelski pomočniki. Odhod poklonitvene skupine je v soboto 15. oktobra zvečer, prihod na Oplenac naslednjega dne dopoldne. Še istega dne prihod v Beograd, zvečer ogled modne revije, nato prosto. Prenočišče. V ponedeljek dopoldne ogled mesta in zanimivosti, popoldne ogled obrtne razstave. Zvečer družabni sesta- Tudi obrtnik mora živeti! Nesodobno razumevanje obrtniške delavnosti Na predlog banske uprave je te dni razpisalo ministrstvo trgovine in industrije licitacijo za zgradbo nove stanovanjske stavbe direkcije poštne hranilnice v Ljubljani skupnim potem. Ne samo, da se na ta način rokodelski delavnici ni nudilo zasluženo zaupanje, temveč se je marsikaterega revnega obrtnika, ki morda že mesec dni čaka na to priliko skromnega zaslužka, pripravilo ob zaslužek. Celotnemu rokodelskemu stanu pa se je na ta način pripravilo novo razočaranje ker se mu odvzemajo pravice, ki si jih je s težavami pridobil prejšnja desetletja. Drug udarec nam je prizadet z uzakonjenjem novega Pravilnika o izvrševanju obrti brez stalnega poslovnega lokala, ki je do zadnjega stavka nasproten našim pravicam in še nobena uredba ni imela za obrtnike tako po-gubonosnih posledic, kot ta. Ta pravil- nik sploh ni bil sprejet po zaslišanju pristojnih zbornic, katere bi bilo treba najprej vprašati za svet v tako važnih zadevah. iji zvišanje mezd, t. J. od 2.—6.50 din na uro, na 7—9 din. Ljubljanske pečarje je zastopalo pri razpravi Skupno združenje. Za pečarska podjetja je ta stavka silno neugodna, ker so pred sezono, ko bodo morali dovršiti mnogo prevzetih del. X Kmetijski minister je odobril pravilnike kmetijskih zbornic, ki bodo pričele v kratkem poslovati. X Mednarodna konferenca pekarskih obrtnikov bo od 1. do 4. septembra t. 1. v Saltrio pri Milanu. X Pogajanj ca kolektivno pogodbo stavbnega delavstva so se končala z novo kolektivno pogodbo, katero je banska uprava potrdila in razširila njeno veljavnost na vso banovino. Pogodba velja za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studenčarj«, tesarske mojstre ter pooblaščene stavbne inž. X Glasom podatkov Zveze jug. hranilnic so vloge prt 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle za 21,494.720. Zaupanje v hranilnice se vrača, kar dokazujejo posebno nove vloge. ;X Na merodajnem mesto se je že sklenilo, da se v Skoplju uredi radijska po- staja. Nismo proti temu, vendar moramo opomniti, da je že dolga leta zahteva na-' še severne meje, da se uredi v Mariboru • . radijska postaja, po je doslej ostalo samo pri obljubah. X Poslanec g. Ivan Mohorič je stavil Narodni skupščini predlog glede priznanja 20 letne davčne olajšave za hiše, zidane pred inkorporacijo k mestu Ljubljani. Dobave In licitacije X Za kemični institut v Ljubljani je razpisana licitacija za zidavo na dan 9. sept. ob 11. uri. Za strojni institut pa 12. sept. Dne 12. in 13. septembra se vrši pri Upravi policije v Ljubljani ustna licitacija za dobavo uniform za drž. policijsko stražo uprave policije v Ljubljani. Dne 13. septembra se vrši pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo električnih aparatov za transformatorsko postajo za rudnik Velenje. Dne 12. septembra je razpisana ponudbena lic. za modernizacijo ceste Maribor— Pesnica in sicer na teh. odd. sreskega nač. Maribor levi breg. Dne 5. septembra bo lic. za modernizacijo ceste Jeperca—Kranj. Dne 23. septembra bo lic. za modernizacijo ceste Naklo—Kranj. Sejmi 1. septembra: Radeče pri Zidan, mostu, Višnja gora, Črnomelj, Mokronog, Gu-štanj, Trbovlje, Zigarski vrh nad Sevnico, Nedelišče, Turnišče. 2. septembra: Sodražica, Maribor, Prosenjakovci. 3. septembra: št. Rupert, Krško, St. Ilj pod Turjakom, Brežice, Celje, Trbovlje, Planina, okr. Šmarje pri Jelšah, Križevci. 4. septembra: Vuhred, Bogojina. 5. septembra: Kranj, Novo mesto, Sv. Lovrenc, Finsko, Mozirje, Ormož, Slov. Gradec, Sv. Lenart v Sloven. goricah, Murska Sobota. 6. septembra: Kamnik, Ormož, Ptuj, Dol. Lendava. 7. septembra: Topolovec, Zagradec, Ljubljana, Žirovnica (Notranjsko), Celje, Ptuj, Dobje, Trbovlje, Sv. Krištof, Laško, Sv. Peter pod Sv. gorami, Vojnik. 8. septembra: Selnica, Sv. Martin. 9. septembra: Polšnik, Bušeča vas, Gradec, Lukovica pri Kamniku, Velike Lašče, Maribor, Apače, TurnišCe. 10. septembra: Puconci, Celje, Trbovlje. 12. septembra: Loški potok pri Kočevju, St. Vid pri Stični, Vel. Mraševo, Šmarje pri Jelšah, Št. Janž pri Dravogradu, Loka pri 2usmu, Zidani most, Središče ob Dravi. 13. septembra: Šmartno pri Litiji, kraj Javorje, Ormož, Maribor, Dobova. 14. septembra: 2užemberk, Sv. Križ, Golo-binjek, Petrovče, Ščavnica, Vitanje. 15. septembra: Pleterje, Trbovlje. 16. septembra: Rakek, Maribor, Sv. Lenart nad Laškim, Podturn. 17. septembra: Clje, Trbovlje, Kapele pri Brežicah. Stanje naših tržišč V Mariboru so cene svinj sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 90—120 din, 7—9 tednov 130—160 din, 3—4 mesece stari 180 do 240 din, 8—10 mesecev stari 450—550 din, eno leto stari 710—820 din. Kg žive teže 6.50 do 8 din, mrtve 8.50—11.25 din. Na kranjskem sejmu se je od prignane živine prodalo polovico in sicer po ceni: voli I. 6.25, teleta I. 6.25, krave I. 5.50, prašiči Špeharji 10.25, pršutarji 8.50—9.50 za kg žive teže. Prašiči 7 do 8 tednov stari od 145—235 din. Letošnja žetev je kot poročajo, ena najboljših po vojni; je za 8%> boljša nego lanska. Tečaji valut na drž. žel. so sledeči: Nemška marka 17.60, švic. fr. 10.10, madžar. pengd 12.85, poljski zlot 8.30, ital. lira 2.35, fr. frank 1.25, čsl. krona 1.53, belg. frank 1.50, bolg. lev 0.52, rumunskl lev 0.34, grška drahma 0.41. Merkantilni tesan les (Zagreb): žagan koničast les I—III 320—450; žagan, paralelni les I—III 450—550. Gorivo: za 10.000 kg: bukova I 1700 do 2000, hrastovo oglje 4000—5000. Koža: (K ceni še 8.20%> za prometni davek) kg Vaches V* lahke la 30—32; kru-poni domača koža lahki la 40—42; vratovi lahki 26—28; okrajine lahke 16—18; podplati lahki 30—40; kravine rumene 52 do 55, črne 48—52; Pittling rumen od 2—3 kg 53—60; črni 50—55; Pittling kips črni Cal-cutta 45—55, blank la 42—44. — Cena po kvadratu: kravji boks 8—11; kips boks Calcutta 7—10; telečji boks črn 11—14; telečji boks barvan 12—15. i Žitarice: bačka pšenica 78 kg 2°/o 155 do 159; slavonska 78 kg 2*/» 146—150; rž podravska 1W—140, ječmen letni baranjski 69—70 kg 200—205; oves slavonski nov, prompt 116—118; koruza podravska suha za prompt 152—134 Zagreb, krompir slovenski »šneflok« 65—70, roza zgodnji 75 do 80. stave ni treba posebej poudarjati, kajti znano je, da je tisk naj j ač j e sredstvo, na katerega se lahko naslanja vsak pokret. Zato bo imela poleg zgodovinske važnosti ta razstava tudi kulturen pomen. Razstava bo poleg tega posredovala kot kupno-prodajna organizacija. Zato se pozivajo vsi, ki bi imeli interes udeležbe na tej razstavi, da dostavijo odboru razpoložljivo strokovno literaturo. RAZSTAVA INDUSTRIJE, KI SLUŽI OBRTNIŠTVU V okviru I. državne obrtne razstave, ki bo v Beogradu od 8. do 25. oktobra tek. leta bo tudi razstava industrije, ki je važna za obrtniško produkcijo. Na tej razstavi sodeluje samo ona industrija, ki se bavi s produkcijo surovin, polufabrikatov, strojev in orodja namenjenega obrtniški proizvodnji. Namen razstave je informativen pa tudi za prodajo. S tem se bo obrtnikom nudila možnost, da stopijo v direkten stik s svojimi dobavitelji. Razstavijo lahko domače industrije kakor tudi zastopstva tujih industrij. Pogoji za industrijo so isti, kakor za splošni beograjski sejem. popravek Številke Čekovnega raCuna obrtne razstave Vse, ki so prejeli prijavnice za razstavo, tiskane v latinici, obvešča izvršni odbor, da je na teh formularjih številka napačno tiskana. Namesto štev. 55.094 se mora glasiti 50.945. UDELEŽBA ITALIJANSKEGA OBRTNIŠTVA NA NAŠIH RAZSTAVAH Stremljenje italijanskih faktorjev gre za tem, da bi se čim več izdelkov italijanskih obrtnikov izvozilo v inozemstvo. Zato so sklenili, da bodo zastopani na vseh ugodnih tržiščih. Letos bo italijansko obrtništvo zastopano še v večjem obsegu na naših razstavah kot preteklo leto. Odzvalo se je toliko število obrtnikov, da ENAPI, ki vodi zunanjo trgovino, ni moglo sprejeti vseh prijav. To naj bo tudi nam za vzgled. Danes bo otvorjen ljubljanski sejem Najbolj zanimiva in pestra med obema razstavama ljubljanskega sejma je vsakoletna razstavna prireditev: »Ljubljana v jeseni«. Letošnja 44. prireditev prične 1. in bo trajala do 12. t. m. V množici raznih sejmskih prireditev in razstav ne smemo podcenjevati te naše eminentno važne gospodarske ustanove. Naša Ljubljana se mora zahvaliti napredku svojim sejmom. Razstave ljubljanskega sejma so bile od nekdaj prvorazredne kvalitete. Ljubljanski sejem je bil eden prvih posredovalcev proizvodov naše države in pozneje vse Evrope. Ljubljanski velesejem ne zaostaja za inozemskimi razstavami, to so priznali tudi strokovnjaki, ki so posetili našo razstavo. Zal naš velesejem ne uživa od merodajnih faktorjev take podpore kot drugi; z lastno pomočjo se je razvil v našo najvplivnejšo in vsakomur dostopno skupno gospodarsko institucijo. Koristna je za našega najmanjšega človeka in je ni smatrati kot neko samostojno trgovsko ustanovo, kakor si jo žal še mnogo naših ljudi predstavlja. Zato bomo sami sebi koristili, če bomo naše sejme v velikem številu pose-čali in še z večjim zanimanjem sami na njih razstavljali. Končno se moramo postaviti na stališče; kdor želi spoznati gros naših izdelkov, naj pride na naž sejem. Na ta način bomo dvignili pomen naše gospodarske ustanove tudi v inozemskem trgovskem in industrijskem svetu. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala vea prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40.000 kvdr. m ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala bo: Mednarodno razstavo fotografije in filma. Umetnostno razstavo. Banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov (ovce in koze od 4. do 8. sept.). Razstavo sivorjave govedi 10. in H. septembra. Državno razstavo plemenskih psov 1. do 2. septembra. Gospodinjsko razstavo »Naši gostje« ter razstavo obrtnih in industrijskih proizvodov. Posebno bogato bo zastopano pohištvo in stanovanjska oprema, radio, živila, izdelki male obrti, galanterija, bižuterija, kemične in tehnične novosti. Jugoslovenski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938-39 v nedeljo 11. septembra. Razstavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami in plesom ter variete, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Pri popoldanskih varietejnih predstavah ne bo vstopnine. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmu se dobi velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Od 1. do 12, septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM POLOVIČNA VOZNINA NA ŽELEZNICI, PAROBRODIH Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—. Mednarodna razstava fotografije in filma. Umetnostna razstava. Razstava malih živali, koz, ovc. Plemenski psi 1. in 2. septembra. Goveja živina 10. in 11. septembra. Gospodinjska razstava. Obrt, industrija itd. Tekma harmonikarjev 11. IX. Krasno zabavišče, velikomesten variete. NAGRADNO ŽREBANJE — DARILA ZA OBISKOVALCE VELESEJMA: MOTORNO KOLO, SO KOLES, ŠIVALNI STROJ, RADIO-APARAT Mlinski proizvodi: moka, nova za takoj »Bačka-Banat« Ogg, Og, O 275—295; 2 245—265; 4 235—255; 5 225—245; 6 205 do 225. Krma: prešano seno novo 48—50; detelj-nasto seno lucerna, novo 63—65 (4.25'/« prometnega davka vsem mlinskim proizv.) Mast čista svinjska v kantah 13.50 do 13.75, v zabojih 14—14.34 (Novi Sad). Čokolada za kuhanje 34—46. Poročila Iz tržišč kovin ln železa. Poročilo firme A. Filipovič, Beograd. Paličasto betonsko železo (osnovna cena) 4.30 din kg; kotno železo po dim. din 4.40 do 5.40 kg; L, Z, U in T železo po dim. din 5.60 do 7.60; U in I nosilci po dim. din 5 do 5.25 kg. Crna pločevina 1000 X 2000 mm — debeline 0.5 mm din 5.90 za kg; debeline 0.75 mm din 5.75 za kg; debeline 1.00 mm din 5.20 za kg; debeline 2, 2.5, 3 mm din 5 za kg. Pločevina sa ključavničarje, v tablah zvezane po 2 kom. din 3.3 za kg; po 7, 8, 9, 10 in 12 kom din 5.70 za kg. Zeleino blago. (Poročilo bratov Godje-vac, Beograd). Kaljena žica št. 4—SO za kg 9.50—5.00. Svetla žica št 4—50 za kg 9.25 do 4.85. Žeblji v zabojih št 31 din 6.10, št. 34 din 6, št 38 din 5.90, št 42 in 46 din 5.80, št. 50, 55, 60 in 70 din 5.70 za kg. Žeblji v paketih 3"/o cenejši. Žeblji za podkovanje živine v paketih po 500 kom. št. 0 21, 50; št. 1 23.—, 2 25.—, 3 28.—, 4 32.—, 5 35.— za paket. Osi za vozove na tulec 20—30 kg, 11.50; 30--15 11.—, 45.—, 70.—, 10.50, — na matico 20—30 kg 11.80 din. Za mazanje 20—30 kg 13.50 din, 30 do 40 kg 12.50 din, 40—70 kg 12.—. Plužne glave, komad 125 din. Orala, brušena, kg 9.50. Lopate, prešane 9.50, kovane 11.50 za kg. Ključavnice za prikovanje 11 X 10 cm, kom. 17 din. Medene kljuke 100 X 240 mm, garnitura 17 din. Metalizlrana pločevina. (Poročilo J. Markovič, Beograd.) Pocinkana pločevina 1000 X 2000 X 0.5 mm din 7.40 kg; bela pločevina 510 X 720 -X 0.32 mm znamke ICW, zaboj s 56 tablami 350 din. Bakrena ploč. 1000 X 2000 mm 0.4 mm, vse vrste po 19.50 kg. Aluminijasta ploč. 1000 X 2000 mm 30 din. Metali in legure: Cin za lotanje s 50% kositra 33.—, s 35*/* kositrk 25.50 za kg. Bakrene cevi, okrogle, preko 20 mm din 33.— za kg. Aluminijasta žica din 45 za kg. Staro železo. (Poročilo S. Bauer, Beograd.) Težki odpadki din 70 za 100 kg, franko mesto sprejema; strojni liv 130, pločevina izpod 3 mm deb. 25 do 30 din; stari metali za kg bakra 8.50 do 9.50, alu-minija 8—9 din. Tendenca je stalna. Cene se razumejo na veliko, franko skladišče z vračunanim skupnim davkom, pri takojšnjem plačilu brez škonta. Uradni predlogi in odredbe PRIJAVLJAJTE POMOČNIKE! Po § 249 st. 2 OZ. je delodajalec dolžan vsako izpremembo v pomožnem osobju prijaviti pristojnemu strokovnemu združenju, kjer se vodi evidenca o zaposlitvi. St. 4 istega § naglaša, da bo za vso škodo moral odgovarjati delodajalec, ki bo poleg tega še kaznovan po odredbah OZ. ZAPADLOST PLAČILNIH NALOGOV OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo plačilne naloge, ki so jim bili te dni dostavljeni v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost urada mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. UREDBA O IZVRŠEVANJU OBRTI BREZ STALNEGA POSLOVNEGA PROSTORA Na podlagi § 178. OZ. je ministrstvo za TI. izdalo odlok za izvrševalce obrti brez stalnega lokala, ki se smejo izvrševati le z delom na sami cesti, iz kraja v kraj, iz hiše v hišo. K tem obrtom spada rezanje stekla in okenskih šip, lotanje, brušenje, izdelovanje dežnikov in sončnikov, žično pletenje in košar-stvo, popravljanje kovinaste posode, hitro fotografiranje ter popravljanje domačih predmetov. Izdajanje koncesij takim obrtnikom je dopuščeno samo osebam, ki nimajo nobenega obrtnega lista in ki izpolnjujejo pogoje § 179. OZ. (da so stari preko 25 let, niso nalezljivo bolni ter niso podvrženi kaki moralni pokvari). Izdajanje takega dovoljenja se odvzame tudi osebam, ki svoj položaj izkoriščajo v kakšne druge namene, n. pr. za tihotapljenje. Inozemci smejo izvrševati to obrt le s predhodnim dovoljenjem ministrstva. Za izvrševanje take obrti ni potrebno strokovno usposobljenje in se lahko izvaja na teritoriju cele države neomejeno. Ne smejo pa imeti učencev in kot pomožno osobje se lahko udejstvujejo samo člani domače družine ter bližnji sorodniki. Ne smejo se baviti z delom, ki sega v delokrog legalne obrti, niti ne smejo prodajati kakršnekoli obrtniške predmete. Ta uredba je stopila v veljavo z 8. avgustom. To je ponoven napad na legalno obrtništvo, zato o tem poročamo na drugem mestu. PREPOVED USTANOVITEV NOVIH GOSTINSKIH LOKALOV MANJŠEGA OBSEGA NA PODROČJU NOVOSADSKE ZBORNICE Ker je v zadnjem času pričelo tu število manjših gostinskih lokalov, kakor n. pr. bifejev, gostilnic in ljudskih kuhinj manjšega obsega stalno naraščati, je do nadaljnega ban donavske banovine prepovedal izdajanje dovoljenj. PREIZKUŠNJE ZA URADNO MERJENJE BLAGOVNIH UTEŽI Na osnovi § 88 odst. 6. OZ je minister za TI izdal odredbo o polaganju izpita za one osebe, ki se bavijo z merjenjem uteži. Ti izpiti se polagajo pri banski upravi. Pristopni so osebam, ki uživajo popolno zaupanje in imajo primemo izobrazbo. Položiti je treba takso v višini 80.— din. BREZOBRESTNA POSOJILA ZA OBNOVO VINOGRADOV Vinogradnikom, ki so v vinorodnih krajih bo dravska banovina dajala brezobrestno posojilo v obliki novih trt v vrednosti največ 80 par za m*. Posojilo se bo vknjižilo na posestvo. Za posestvo 35 arov bo dovoljeno posojilo za dobo enega leta, do 70 arov dveh let, do enega ha pa treh let. Posojilo se bo vračalo v petih letnih obrokih, pričenši s 6. letom izplačevanja. PREPOVED IZVOZA KOŽ Ker se je radi povečanja izvoza goveje živine občutilo pomanjkanje kož in usnja boljše kakovosti, tako da se je moralo to blago celo iz inozemstva uvažati, zato je sedaj zabranjeno izvažanje kož potom clearinga. NORMALIZACIJA NAŠEGA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA S POSEBNO UREDBO Zopet se čujejo glasovi o uredbi ministrstva trgovine, ki naj se v kratkem prične izvajati. Glasom komunikeja se bo s to uredbo normaliziralo in racionaliziralo koristno delo v industrijski, obrtni, kmetijski, gradbeni in rudarski delavnosti. Določile se bodo razne norme, ki bodo veljale tudi pri oddajanju nabav. Na ta način se bo blago usposobilo v konkurenci z inozemstvom ker bo z ozirom na racionalizacijo in povečano kapaciteto proizvodnje mnogo cenejše. h življenja naših združenj OBČNI ZBOR ZVEZE MESARSKIH ZADRUG Na Veliki Šmaren dopoldne je bil v Mariboru občni zbor Zveze mesarskih združenj dravske banovine. Udeležilo se ga je 30 delegatov iz mariborskega, ljubljanskega, kamniškega, škofjeloškega in zagorskega okraja ter mnogo zastopnikov stanovskih korporacij. Obširno poročilo o delu Zveze je podal tajnik Ivo Žan iz Ljubljane, blagajniško pa Alojzij Mrežar. Za preglednike računov je poročal Miroslav Urbas, ki je predlagal razrešnico stari upravi. Določena je članarina 10 din. Pri nadomestnih volitvah so izvoljeni za podpredsednika Matevž Hafner iz Škofje Loke, v upravo pa Vinko Grčar, Miroslav Urbas, Štefan Pavešič in Fran Reber. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki vsebuje važne zahteve mesarskih mojstrov. JUBILEJ MARIBORSKIH MESARJEV V nedeljo, 14. avgusta je imelo združenje mesarjev in klobasičarjev v Mariboru 50. jubilejni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo mnogo predstavnikov javnih oblasti, med njimi podžupan mariborski, obrtni referent, podpredsednik zbornice, zastopnik SHO g. dr. Franjo Dejak in predsednik Zveze združenj in odsekov mesarjev v dravski banovini Jakob Dimnik z več člani ljubjanskega in litijskega združenja. Skupščino je vodil predsednik Jernej Fidler, ki je otr prisrčnem pozdravu navzočih podal kratek pregled delovanja združenja. Nato je tajnik podrobno orisal zgodovino SOletnega delovanja mariborskega združenja. Združenje šteje danes 220 članov. V dobi 50 let je bilo samo 9 predsednikov in si- cer: Josip Wurzer, Karel Fric, Ignacij Schein, Oto Polegeg, Jože Kirbiš, Franc Hohnjec, Roman Brezočnik, Anton Tavčar in Jernej Fidler. Združenje hrani dragocene listine iz cehovske dobe. Na predlog predsednika je nato občni zbor izvolil predsednika Zveze gospoda Dimnika za častnega člana, sprejet je bil tudi predlog, da se zaslužnim članom razdele pohvalne prizna-nice. Združenju so čestitali v imenu občine podžupan, v imenu zbornice podpredsednik g. Ogrin in drugi. Po občnem zboru je sledila prisrčna zabava. K lepemu jubileju stanovskega dela čestitamo tudi mi. USTANOVNI ZBOR ZVEZE SOBO- in Črkoslikarjev, pleskarjev TER LIČARJEV ZA DRAVSKO BANOVINO. V nedeljo 14. avgusta je bil v Celju ustanovni občni zbor zveze pleskarjev in ličarjev iz Slovenije. Svoje delegate Je odposlalo mnogo združenj iz Slovenije, tako da je upati, da se bo ta prostovoljna strokovna organizacija razvila v skupno enotno Zvezo. Skupščino je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Bricelj iz Ljubljane, ki je nato podal besedo zastopniku celjskega okraja g. Holobarju. Soglasno so bila sprejeta vsa poročila kakor tudi pravila. Področje Zveze je vsa Slovenija. Na skupščini so bili izvoljeni sledmi: predsednik Ivan Bricelj,. Ljubljana; Odborniki: Josip Marn, Ljubljana; Senekovič, Maribor; Holobar, Celje; Ročič, Brunčič, Košak in Bokal iz Ljubljane, Volf iz Kočevja, Schater iz Guštanja, Grebenšek iz Kranja in Ježek iz Tržiča. Odbor je bil izpopolnjen z namestništvom in nadzorstvom. Delegati so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali da se takoj izvede zakon o šušmarstvu, ki so ga številne obrtne zbornice, odnosno odseki skupnih zbornic poslale ministrstvu za trgovino in industrijo že leta 1935. DRŽAVNI KONGRES TAPETARJEV IN DEKORATERJEV V ZAGREBU Za 11. sept. je sklican v Zagreb na iniciativo ljubljanskega združenja prvi državni tapetarski kongres, katerega organizira SHO. V soglasju z vsemi tapetniškimi obrtniki bo ta kongres pričetek novega razmaha tapetniške in dekoraterske stroke za vso Jugoslavijo. Glavni referati bodo: o razmejitvi dela med tapetniki in mizarji ter ta-petarji in sedlarji, ekonomsko izboljšanje preko zadružništva, kalkulacija v tapetniški obrti, nelojalna konkurenca in šušmarstvo, strokovno šolstvo in izobrazba v stroki ter skupno sodelovanje vseh tapetarjev v državi. Številna udeležba bo temu važnemu programu nudila moralno oporo. Odlikovanje treh članov združenja brivcev In frizer* jev v Ljubljani V petek, 19. avgusta t. 1. je predsednik mestnega poglavarstva gospod dr. Juro Adlešič v svojem sprejemnem salonu na magistratu izročil članom imenovanega udruženja g. Engelbertu Franchettiju red sv. Save IV. stopnje, g. Emilu Navinšku in Matku Podkrajšku red sv. Save V. stopnje. Gospod predsednik je imel na odlikovance lep, kratek nagovor za katerega se je v imenu odlikovancev zahvalil g. Engel-bert Franchetti, rekoč: V svojem, kakor tudi v imenu svojih obeh tovarišev se Vam, visokospo-štovani gospod predsednik za lepe, laskave in priznalne besede najsrčneje zahvaljujem. Visoko odlikovanje, ki smo ga sprejeli naj ne bo samo nam, temveč vsemu obrtništvu, zlasti pa vsemu brivskemu in frizerskemu obrtu v čast in ponos. Damskofrizerska obrt, ki se je v zadnjem desetletju povzdignila do umetniške obrti, zahteva od vsakega posameznega obrtnika veliko sposobnost, vztrajnost, potrpežljivost in mnogo truda. Zato bo treba misliti naprej in dati priliko, da se bo naš mladi naraščaj v obrtno nadaljevalni šoli temeljito teoretično in praktično izobraževal v vseh panogah naše stroke. Treba bo preurediti učni načrt in strokovni pouk razširiti na več poučnih ur. To je seveda združeno z velikimi stroški, ali pri dobri volji se doseže vse. Prosim Vas, gospod predsednik, da našo zahvalo visokega odlikovanja in našo udanost vladi in kraljevi hiši sporočite na merodajna mesta, za kar se Vam še posebej zahvaljujemo. ŠOLA ZA PLETARSTVO V PTUJU Državna moška šola za pletarstvo v Ptuju, ki ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim teč. izpitom, ima namen dati učencem obojega spola teoretično in praktično strokovno izo-brazibo v pletanstvu in vrbogojstvu. Poučuje se slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripT. risanje, lepopis, kalkulacija, knjigovodstvo, državoznanstvo, higiena, opisna geom., strokovno risanje, slogi umetnosti, tehnologija in vr-bogojstvo. Vse potrebščine prejemajo učenci brezplačno. Učenje traja tri leta. Pouk prične 1. sept. ter se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole, oz. šest razr. ljudske šole ter so stari 12 let. Kolkovane prijave z 10 din je vposlati vključno do 3. sept. s potrebnimi prilogami (krstni list, zadnje izpričevalo, izjavo staršev glede vzdrževanja itd.). Revni učenci prejmejo tudi pomoč za vzdrževanje. NOVE TAKSE ZA DENAR. POŠILJKE Z odločbo ministrstva pošte in telegrafa se odpravijo dosedanje takse za pošiljanje denarja ter se s 1. oktobrom določijo nove: za pošiljke do 50 din po 1.50, za 50—100 po 2, za 100—250 po 3, za 250—500 po 4, za 500—750 po 5, za 750—1000 po 6, za 1000—1500 po 7, Za 1500>—2000 po 8, za 2000—2500 po 9, zp 2500—3000 po 9.50, za 3000—3500 po 10, za 3500—4000 po 10.50, za 4000—4500 po II, za 4500—5000 po 11.50. — Za ček. pošiljke pa veljajo naslednje takse: do 100 din 0.50, 100—250 po 0.75, za 250—500 po 1, za 500—1000 po 1.50, za 1000—2500 po 2, za 2500—5000 po 2.50 I Strokovna izpopolnitev starejših obrtnikov Obstanek današnjega obrtnika je v mnogočem odvisen od njegove strokovne izobrazbe in spretnosti. Ne smemo se torej čuditi preveč, če ima današnji obrtnik svoj položaj ogrožen z dveh strani. Prvič ker vlada splošno pomanjkanje in brezposelnost in drugič ker si zaradi slabe strokovne podlage ne more pomagati iz vsakdanje povprečnosti. Kolikor imamo strokovnih šol, so pristopne le mlajšemu svetu, dočim je obrtništvo starejše generacije po zaključku svoje učne dobe prepuščeno samim sebi. Naše strokovno pospeševalno šolstvo je precej klavemo. Pri nas se smatra šola le v toliko potrebna, da gre kandidat »skozi«, premalo pa se ozira na stvarno sposobnost obrtnika za praktično udejstvovanje v poklicu. Res da je naša obrt na dostojni višini in se nam ni treba bati nastopa v kritični javnosti. To je naše obrtništvo dokazalo s svojim kolektivnim nastopom na 1. mednarodni obrtni razstavi v Berlinu. Vendar ne smemo prikrivati dejstva, da je velik odstotek obrtništva in to največ podeželskega na najprimitivnejši stopnji strokovne in splošne izobrazbe. Ne smemo prikrivati mnogih in žal največkrat zelo upravičenih pritožb naročnikov, ki z naročilom niso zadovoljni: vsi ljudje nimajo enakih nog, zato gredo k čevljarju. Čevljar napravi pa čevelj kar po običajnem kopitu, ne da bi se oziral na želje kupca. Isto je pri krojaču ali šivilji: dragoceno blago je pokvarjeno, kroj obleke je popolnoma izka-žen itd. Tudi pri ostalih strokah je odgovornost za izdelek in ugled obrti odvisna od izdelka vsakega posameznika. Tudi v narodno-gospodarskem pogledu je velike važnosti, da se vsak izdelek izvrši tako, da bo čim bolje odgovarjalo zahtevi, da bo čim cenejši ob najmanjši uporabi blaga. Krajše bi se to reklo, da moramo svoje obrtniške obrate racionalizirati. Toda to se ne bo doseglo brez reorganizacije strokovne izobrazbe obrtništva. Ne moremo računati na kako širokopotezno akcijo, kot si jih lahko privoščijo veliki narodi, ker bi za dosego znatnejših uspehov morali pričeti čisto od začetka. Z malimi izdatki bi se doseglo večje uspehe, če bi Zavodi za pospeševanje obrti in zbornice sistematično, leto za letom na svoje stroške pošiljale napredne obrtnike na najboljše strokovne šole v tu- ali inozemstvu. Ti obrtniki bi se morali po povratku obvezati, da bodo priredili za svoje poklicne tovariše kratke poučne tečaje in predavanja. Prilike za izobraževanje je mnogo, tu imamo zaenkrat v mislih razne strokovne šole v inozemstvu, ki so na svetovnem glasu. Mogoče bomo s tem, da od časa do časa priobčimo podatke o raznih inozemskih šolah marsikateremu ustregli. Odločil se bo ta ali oni, da na lastne stroške ali pa s pomočjo naše zbornice absolvira kateri od tu omenjenih tečajev. Za tehniške stroke je doslej Nemčija najbolj merodajna in za naše razmere tudi najbolj napredna država. Zato bomo upoštevali predvsem nemške strokovne šole. Kljub znatni devizni razliki, življenje v Nemčiji ni pretirano drago, mnogo pa bi se olajšalo, ko bi na posredovanje naše zbornice prosvetno ministrstvo dovolilo običajne olajšave pri prenosu deviz, ki so potrebne za vzdrževanje za šolanje. V tem slučaju, bi se namreč stroški znižali za tretjino. Običajni penzion stane v Nemčiji za 2 tedna ca. 45 RM, za 4 tedne 85 RM, za vsak nadaljnji teden pa 20 RM. SLIKARSKE SOLE V Monakovem, ki je središče slikarske umetnosti, je najstarejša slikarska šola za slikarske mojstre. Prospekti se dobe (Westenrieder Strasse 3). V KSlnu (Ubierring 40) je popolna slikarska šola, ki daje absolventom tečajev, ki pričnejo v oktobru in marcu, izobrazbo iz umetniškega slikarstva. V W«marju je z visoko šolo za zgradbe vezan tudi enoletni tečaj za vse tehnike slikarstva. Tečaji pričnejo v marcu in oktobru. V Trieru (Paulusplatz 4) je strokovna šola za vse vrste slikarske tehnike, kot n. pr. za pisave, barvne kombi- nacije za stanovanje in mesta, lakiranje, pozlačen je, fresko, sgraffio itd. Semestri pričnejo v oktobru in marcu. Slikarska šola v Wuppertalu (Ge-werbeschulstrasse 19) nudi svojim učencem možnost za vsestransko izobrazbo v slikarski stroki. krojaške Sole IN PRIKROJEVALNI TEČAJI V Hannovru (Josephstrasse 24) obstoja najstarejša krojaška in prikroje-valna šola v Nemčiji, ki je znana tudi našim mojstrom. Vršijo se eno- in večmesečni tečaji iz damskega in moškega krojaštva, posamezno ali skupno. Učni-na za štiri učne tedne znaša 100 RM; vračunane so vse potrebščine za prikrojevanje. Tedensko imajo učenci 40 učnih ur. Za naše krojače bi bil posebno važen praktičen tečaj za moške kroje, ki traja en teden in v katerem se mojster navadi spoznavati napake pri krojih, nauči se prirezovanja za razne telesne drže in napake. Preko 400 krojaških mojstrov iz vseh krajev sveta je šlo v zadnjem desetletju preko te šole. Zelo važno je to, da se v tej šoli polaga največjo pažnjo na pravilno mero in da mojster lahko mimo pričakuje »probo«, kajti obleka bo kot »vlita«. Podobne krojaške šole so tudi drugod. Nam najbližja je v Monakovem (Ohm-strasse 5), ki ima na podoben način sestavljen učni program. Med našimi mojstri že uvedena in dobro znana je tudi domača prikroje-valna krojaška šola za damska oblačila, kr. mojstra g. Teodorja Kunca v Ljubljani (Aleksandrova cesta 5) ter krojaška šola g. Knaflja v Ljubljani, Križevniška ul. 7. optiCne Sole Najbolj znana je optična šola v Jeni, mestu kjer so svetovno znane Zeisove tovarne optičnih instrumentov. Ta šola stoji na višini popolne visoke šole in ima namen že izučene rokodelske mojstre uvesti v vse panoge optične obrti. Posebna pozornost se posveča ophthal-mologiški optiki, kajti dandanes se smatrajo očala kot precizijski predmet in ne »kramarski«, kot nekoč. Sprejmejo se učenci, ki imajo neko osnovno srednjo izobrazbo iz vseh tehniških predmetov. Šola prične 1. aprila ter traja štiri semestre, t. j. dve leti. Uč-nina znaša za vsa 4 leta 600 RM. Revnejši učenci so teh taks ev. oproščeni. Ob zaključku 4. semestra se vrši praktični in teoretični izpit iz izdelovanja očal, instrumentov, fotografije, fizike ter ostalih teor. predmetov. Poleg te dvoletne šole obstojajo tudi praktični tečaji iz posameznih panog, po potrebi. Optiški mojster Zajc ml. iz Ljubljane je leta 1931. absolviral enomesečni tečaj za očala na tej šoli in priznati moramo, da je naš najboljši strokovnjak iz tovrstne optiške tehnike. To šolo je doslej absolviralo 20 Jugo-slovenov in sicer po večini dveletni kurz. Posebna šola za optiko in fototehniko je tudi v Berlinu (N 20. Hochstrasse 46). Učni program absolvira v enem letu. Prireja pa tudi posebne tečaje, ki trajajo en teden do dveh mesecev. Zaključimo s svojim poročilom, katerega bomo ob priliki nadaljevali. Ev. podrobnejša pojasnila se radevolje dajejo interesentom. Obleka in človekova osebnost Obleka napravi človeka. Prvi vtis, ki ga dobimo ob pogledu na neznanega človeka je njegova obleka. In prvi vtis je vedno pravi. Človeku, ki ima svoje oblačilo v redu, bomo prej zaupali, nego drugemu, ki je glede obleke zanemarjen. Zato lahko mirne du* še primerjamo izraz osebnosti z obleko. Obleka naj bo primerna delu, ki ga opravljamo, vselej čista in urejena. To je najmanj, kar se more zahtevati od dostojnega človeka. Obleka naj bo vedno zlikana. Naši krojači lahko poskrbijo za našo zunanjost. Obleka pa je tudi zrcalo in izraz dobe, v kateri živimo. Ravno tako kakor arhitektura, godba, literatura in slikarstvo, je tudi oblačilo izraz našega časa. Še več, v harmoničnem oblačilu je združeno vse: v njem je plastika, ri* tem, harmonija in izraz osebnosti. Ker sta torej obleka in človek ne-razdružljiva, zato vpliva najmočneje tudi na njegovo zavest. In značilno je, da pademo pod tako zavest, ne da bi sami vedeli. Za nas je merodajna srednjeevropska moda, ki nam diktira iz Pariza in Dunaja, Prage in Londona. Skupno s tako modo pa prihajajo od časa do časa k nam tudi razni običaji in noše, ki so našim čustvom in narodni miselnosti tuji ter so nekaka demonstracija proti našemu lastnemu narodu. Z obžalovanjem moramo gledati, kako zadnje čase paradirajo naši ljudje s takimi tujimi nošami, ki so po večini uvožene iz inozemstva. Mlajši brezvestni ljudje nosijo bele nogavice, irhaste hlače, zelene naramnice, lovske klobuke z žimnato metlico in pipico v ustih, dame pa nekak platnen trak v laseh, tuje i?ac. znake itd. Prva noša je tipična za sedanje razmere ob naši sevemovzhodni meji, druga pa prihaja iz Italije. Mislimo, da nam ni treba posnemati tujih noš, ker imamo sami dovolj narodnega blaga. Naši krojaški mojstri nas tudi lahko dostojno in našemu stanu primemo oblečejo, ne da bi morali uganjati šovinizem tujih držav. S tem, da se uvaja taka tuja noša, izgubljajo tudi naši mojstri, naše mo-distinje in šivilje mnogo dela, ker se to blago, kot smo uvodoma omenili, uvaža iz inozemstva. Tako je v interesu naših domačih rokodelcev, da propagirajo za naše domače rokodelske izdelke in proti tujim nošam. Kdor si je te dni ogledal obrtno raz- stavo v Št. Vidu, je imel priliko pri vhodu videti enega izmed funkcionarjev v pristnih belih nogavicah in irhastih hlačah. Če bi še jodlal, tedaj bi mislil, da je razstavo obiskala kaka skupina iz Nemčije. Na nas obrtnikih samih je torej dolžnost, da skrbimo, da bo naše domače rokodelsko delo in narodno blago dobilo veljavo na naši zemlji. Kdor ne misli tako, je izdajalec naše zemlje in zato ni njegovo mesto med nami. Najprej pa je treba take nevedneže primerno poučiti, ker je bržkone samo nevednost vzrok njihovega obnašanja. Prošnja uprave »Obrtni vestnik« izhaja s pomočjo svojih plačujočih naročnikov. »Obrtni vetnik« ne prejema od nikoder nobene podpore, ki bi naj omogočila njegovo redno izhajanje — zato prosimo vse dosedanje prejemnike lista, ki še niso poravnali zaostale naročnine, da to store takoj, ker jih bomo sicer morali črtati iz seznama naročnikov in zapadlo naročnino izterjati. Nekaterim tov. obrtnikom pošiljamo »Obrtni vestnik« na ogled. V njem je položnica; ne zavrzite je. Pošljite vsaj en del naročnine! Če se pa iz gmotnih ozirov ne morete vi sami naročiti na »Obrtni vestnik«, tedaj lahko naročita dva obrtnika skupaj. Celoletna naročnina stane 40 dinarjev, poleg tega je oni, ki javi svoj naslov in podatke na zadnji strani položnice zavarovan za 5000 dinarjev. Naša položnica poštnega čekovnega urada ima naslov »Obrtni vestnik štev. 10.860«; kdor je položnico založil, naj kupi za 25 par pri vsaki pošti golico, katero izpolni z našim, gori navedenim naslovom. Na ta način naročniki prihranijo upravi mnogo nepotrebnih stroškov. Pridobivajte novih naročnikov; plačajte redno naročnino, da si zagotovite lepo zavarovalnino! Ljubljanski naročniki lahko poravnajo naročnino osebno v naši upravi: Ljubljana, Sv. Petra c. 4. tel. 35-23. Italija je bila do podpisa beogr. trg. dogovora najboljši kupec našega lesa, živine in polj. predmetov. V zadnjem času pa je izvoz v Italijo formalno ustavljen vsled težkoč pri izdajanju dovoljenj. Za izvoz živine so imeli od nekdaj prednost mesarji na Reki, sedaj je ustanovljeno posebno društvo in so s tem izgubili naši mesarji še edino možnost zaslužka. Kljub najstrožji evidenci je v Nemčiji še vedno nad 500.000 malih obrtnikov, ki so sicer vpisani v zbornicah, pa še niso položili mojstrskega izpita. To so povečini majhni rokodelci, čigar dohodek ne presega 1000 RM letno. Nemčija misli sedaj likvidirati s temi obrtniki na ta način, da jim je pripustila možnost da do 31. decembra 1939 položijo mojstrski izpit ali pa da opustijo svojo samostojnost in postanejo strokovni delavci. KROJAČI! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: •ggSSsj. Ceško-jugoslovenska (aI veletrgovina blaga |raj ANTON HUBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica štev. 7 mulim min Kraljevine Jugoslavije A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive. UPRAVLJA i m o v 1 n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon St. 20-S0 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003. KROJAČU Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin 1FMAMNJO INOVAMK h KO. LJUBLJANA ŠT. 105 Ogromna izbera. Ugodne cene, Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ! Aga — Ruše združene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena d. d., Ruše priporoča obrtnikom-kovinarjem svojo novo tipo jHflj '1 »vvV‘ • W -Vv: i mmmm mm&j mmmm KETILEHSKEGl MII ki je grajen po najmodernejših tehničnih predpisih in je bil kot prvi aparat jugoslovenskega porekla odobren od banske uprave v Ljubljani na podlagi novega jugoslovenskega »Pravilnika o proizvodnji i upotrebi kalcijuma karbida i aceti-ena« z dne 18. maja 1934. Aparat deluje po sistemu izmeničnega dotikanja karbida z vodo in se dobi v dveh velikostih: Tipa I ki proizvaja 3000 1 acetilena na uro in se polni z 2.5 kg karbida. Tipa n. ki proizvaja 5000 1 acetilena na uro in se polni s 5 kg karbida. Zahtevajte naročilnico s potrebnimi pojasnili pri AGA-RUŠE Kreditno društvo nhiii imuni inni MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem 80 S1; ,dTT‘ 1 ' r . 1 _ _ . bra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam 1,297.691.60, rezervni zaklad din i,iss.756.8i. (■■■■■MII Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za-konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.