GLAS MRODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. UST o \aj , 1900 X.0130 vin. 0 umoru Humberta. Jeli Bresci priznal svoj zločin ? Rim, 1. avg. Bresci j« baje priznal, da en je v Patersonu, N. J., osuovala zarota umoriti kralja Humberta, m da je njega zadela volitev izvršiti umor. Sedaj po vsi Italiji zapirajo anarhist«. Zaprli bo že 24 osob, kture s» na sumu, da so vednl« za zaroto. Med zaprtimi je tudi neka ženska po imenu Tereea iiuguuli, ktera je po mnenju policije Jirt'Bciju pisala pismo, v kuram bo bo nahajale beBede: „Je vse pripravljeno !" Ta Teresa Buguoli j«» haje Brescijeva ljubica. Njen^-i.iu vpljivu pr.pisujejo, daje Bresci izvršil umor. V llmu bo trdno prepričani, da je bila zarota Humberta unmrtiti skovana v Zied. državah. Kakor pripovedujejo bo prišli z Berescijem še trije drugi možje iz Amerike Kralja Humberta so zbrali kot prvo žrtev, knr je Italija prva vabila k flntianarhističuemu kongresu. Na otoku Klha bo baje zaprli anarhista Šalvatore Quintovalli. On je bil in^nda jeden ustih mož, kteri so z Brescijnm prišli iz Amerike, b^ Ž njim podali v Pariz, kjer so s^ udulnžili zborovanja anarhistov. Pri C^uiiitovallu b > našli pisma in slik« anarhistov. Policija je baje zvedela, da no Bresci, Quintovalli, Sassi in LouiiHr nameravali usmrtiti Humberta. V Mila;tu bo zaprli neko madamo Ramola, njenega sina kakor tudi Brescijevega brata in ■sestro. Klerikalni listi zvračajo krivdo umora na brezvernoet ljudstva. Liberalca stranka priporoča vpeljave smrtne kazni v Italiji. Stroga Centura zaplenuje vse brzojave, o političnih razmerah dežele, ako so v kaki zvezi z smrtjo kralja. Kakor pravijo so zarotniki sklenili razun Humberta umoriti tudi cesarja Viljema. „Tribuna" poroča, da je smrt Humberta sklenil anarhistični odbor v Londonu. iBti časopis ih < Vi h vedeti, da bi se imel napad vršiti dne 19. julija v Neapolju, toda policija ga je preprečila. Bresci prorokuje usmrtenje cara. Morilec kralja Humberta postal je celo razburjen, danes morali so ga z silo obleči. Ob tej priliki j« izjavil nekemu čuvaju: ,.Sedaj pride car na vrsto." Policiji se je posrečilo dobiti vnuogo dokazov, da ima več sokriv cev ; mnogo anarhistov je zaprtih. V Prato zaprli so Breacijevega brata in sedem druzih anarhistov, meor*iča, daje policija v Antwerpau aretirala mlado gospo, ki je bila 1. 1897. v New Yorka in se je tu po ročila z Italijanom Tomaso Cari-ch| I i, ter izjavlja, da je imenovani indentičeu s popisom morilca kralja iiumberta. Ona je prepričana, d* slika morilca ona ujenega mo-ia TomaBa Caricelli. Kuga v Londonu. London, 3. avg. Parnik „Rome' Peninsula i Orient parobrodne črt' a 111 osobami na krovu se nahaja^ karanteni pri Albert Docks. Dva iztočno indijska mornarja ladije * let stnr in bil oblečen v navadno delavsko obleko. Pozneje je rekel dvornim uradnikom šaha, kteri so hoteli kuj ve£-izvedeti od njega: ,,Za vašega gospoda bi bilo najboljše da odstopi, drugače ga bodemo usmrtili." Malo pred napadom jed"bil šah usmo l naznanilom, da bode danes usmr-ten. Kakor navadno misli p 'licija, da je imel zločinec pomočnike, in zato je vsa policija na n< gah. Brescija mučijo. Milan, 2. a\g. Da bi Gaetano Brescija prisilili k popolni izpovedi ga policija muči kur sme na p >d!a-gi postave do gotove mere storiti, akoravno se v tem slučaju ,,g< tove mere1, ne bodo posebno natančno držali. Vtaknili bo ga v prisilni jopič, kteri mu pri najmanjšem gi banju prouzroči bolečine. Njegovi roki sti tako trdno zvezani, da zelo ovira pretakanje krvi po žilah. Ako išče v spanju olajšanja, mu bleščijo oči. Oblasti namreč mislijo, da je bil Bresci le orodje velike zarote proti življenju kralja Humberta in druzih vladarjev. Toda vse muke je stauovitno prestal in odločno trdil, da ni nihče vedel za nameravan napad ali mu pomagal. Tudi danes so zopet več osob zaprli, med temi nekega Breacijevega sorodniku po imenu Marozzi in sedem anarhistov v Pratu. Nataie Possanzini, kterega so v Anconi zaprli, je baje priznal, da je z Bresci-jem potoval iz Milana v Monzo Danes so morilca pripeljali v Milan. Jeden jetničarjev pravi, daje vjet uik rekel: ,,Sedaj pridu car na vrsto". Rim, 2. avg. Tu so zaprli sumljivega moža neznanega imena iz New Yorka, o kterem mislijo, da je v Monzi spremljal Brescija. Poštne oblasti so vjele neko pismo iz New Yorka, v Kterem pisaiec Zannoni vpraša svojega brata, ako je kralj Humbert še med živimi. Tukajšnji italijanski odvetniki mislijo, da bode Bregci ustreljen. Postave Italije določujejo za umor te dosmrtno ječo, v Brescijevem ■»lučaju pa ga bodo najbrže veleiz-Jaje krivim spozuali. , D usedaj niso našli nikake oporoke Humberta, toda kvirinal hočejo še bolj skrbno preiskati, ker mislijo da je umrli kralj brezdvomno zapustil oporoko. Pokoril hudodelstvo na vislicah. Baltimore, Md., 3. avg. Zamorec Amos B. Smith, kteri je minoli zahvaljeui dan umoril svojo gospodinjo Sadie James, kteri je prereza 1 vrat z britvijo, je danes zjutraj ob 10. uri v tukajšnji jetnišnici pokoril svojo hudodelstvo na vislicah Sel je v smrt z nenavadno mirnostjo in neustrašen ostjo. Obsodba se je vršila gladko in hitro. V Gap Nome ni več zlata Sleparije na debelo. Vsa poročila o ogromnih zlatih zakladih v Cap Nome niso nič dru zega nego laž in nesramua prevara. Vsa zapeljiva poročila o zlatem polju v daljnem ameriškem severu niso drugo nego laži, ktere trosijo razne parobrodne družbe in brezvestni agentje v svet, da na ta na čin zadnji dolar iz žepa lahkomi-šljemm srečtlovc<-m izvadijo. Neki M. D. Messiiiger iz Brook-lyna, ki se je te dni vrnil iz Cape Nome City, kjer je bil več mesecev, izjavlja, da seje sicer na morskem obrežju in notranjih krajih Alaske spočetka nekaj zlata našlo, toda nikakor toliko kakor se obče zatrjuje. Vsega skupaj našlo se je zlata v približni vreduosti kakih $o,000.-000, toda sedaj uiti najmarljiveji in najsreČneji ziatoiskalec v oboževa-neni Doradu niti shajati ne more. Zbita polja so docela vsahnola in N' me City bude v kratkem popolnoma zapuščeno. Zlato ž« te v imajo pri vsem tem edino le ,,North-American Transportation4' in ,,Aiasca Co.Ti dve družbi imeli sti v prošlem letu s prevažanjem srečo I ovce v in prodajanj- m raznih živil približno §18,000.000 ,,dobička". Družbi sti m prilastili nepostavnim potom vna zemljišča v Nome City in < ko-lici, ktera prodajajo premožnim si eč<»lovcem po naravnost neveio-jetnih cenah. Sredi mesta v^ljH stavbeno zemljišče od §15.000—20.-000; kljub temu se dobijo kupci, kajti na imenovanih zemljiščih rastejo razne nič vredne hiše in igrišča kakor gobe po dežju. Majhno mesto šteje kacih 20.000 prebivalcev, kterih večina se naha ja v največji bedi. Ker v zdravstvenem oziru za mesto ni prav nič storjenega, vladajo v Nome City razne kužne bolezni in slučaji smrti se od dne do dne m nože. Mesto je brez vsake uprave, radi tega vladati imenovani družbi de-spotično neomejeno ter si prisvajati vse, kar j« po njihovem mnenju kake vrednosti. Ako se slučajuo kacemu zlatoiekalcu posreči, da najde košček zemlje, v kterej je najti ali upati kaj zlata, ga oboroženi služabniki družb jednostavno prepode ter se na dotičnem mestu aii družba sama nastani ali pa zemljišče po izredno vi»ocih cenah proda ; da družbe dosežejo svoj cilj, poslužujejo Be najnesramnejših sredstev, da celo umorov. Neki ziatoiskalec iz Chicaga, kupi! je od družbe ,,Claim", kteri je mnogo zlata obetal. Da čim bolje izkoristi zlato zemljišče, vrne se v Chicago in kupi dragocenp Btroje. Ko pride zopet v NomeCity s začudenjem opazi, da si je „Alasca Co." njegovega zemljišča prisvojila. Družba so kacih 5000 uhožnih srečulovcev, med njkiii tudi mnogo ž^nsk, ker niso mogli stanarine plačati, jednostavno iz hiš zapodile, nesrečneži stanujejo pod mrzlim podnebjem na obrežju in niso v stanu uiti šotorov si napraviti. Radi prestanih naporov umrje vsaki dan mnogo nesrečnikov. Messingerjeva izjava se konča z besedami; ,,Družbe v Cap Nome niso nič drugo kakor priprosta goljufija ogromuega obsega ■ lastniki družb so premeteni lopovi, kterim lahkomišljeni srečolovci le preradi verujejo. Svoj cilj so družbe izvest no dosegle. Sicer je kdo med muo-zimi v A laski našel srečo, ali večini preti neizogibni pogin in gotova smrt v ledenih pustiujah Alaske". Nesreče. _ Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St.t New York. Nesreča v tovarni. Kaka dva tona težko železno bruno je padlo dne 2. avgusta raz dvi-galuik v 9. nadstropju neke nove zgradbe na B rod way in Walker St. v New Yorku, skozi streho sosedne petnadstropne tovarne, v kteri je delalo 60 ljudi. Mnogo osob je vrglo na tla in pokrile bo jih pada joče razvaline. Deset deklic in mla deničev v starosti od 11 d.) 20 let je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Kak o seje pripetila nesreča, ali vsled malobrižnosti delavcev nesrečnega slučaja, pojasnila bode vpelja sa preiskava. Očividci so baje videli, da se je utrgala veriga ko so vlekli železnega velikana navzgor in je isti padel na streho sosednjega poslopja. Delovodja pa, kterega so zaprli, pripoveduje drugače. Isti na pa je, da je železno bruno s strašno silo prodrlo streho in strope, ter visoko odskočilood tal in Be potem za pičilo v kotu Kakor toča bo se VBule opeke in druge razvalin« na smrtno prestrašene deklice in dečke v Goldbergov. tovarni. Poslopje se je streslo ka kor ob najhujšem potresu in gost ah j" nakrat napolnil vse prostore. Nepopisen strah se j" polastil delavcev. Kričaje na pomoč bo pla nil i proti izhodom in hiteli po stop nicah navzdol. Med tem čas >m[se |e zbrala pred poslopjem velika množica ljudstva pripravljena pomoči ponesrečenim delavcem. Posrečilo soje tudi kmalu dobiti ljudi izpod razvalin ; hudo poškodovane so odvedli v bolnišnico drugim pa obvezali rane. Nezgode na železnicah. Cumberland, Md., 31. julija. V bližini Mount Savage Junction za dela sta lokalni in ekBpresni vlak Baltimore Ohio železnice. Pet osob je ranjenih. Dayton, O., 31 julija. Tu sta zadela dva voza električne poulične železnice skupaj. Dvanajst osob težko in lahko ranjenih. Pri lovu metuljev ponesrečil. Alfred Fallon 12 let star, stanujoč na št. 5Governeurs piace v New Yorku je pri lovu metuljev na praznem zemljišču raz 50 čevljev visoke višine padel in si zlomil tiluik. Deček je bil takoj mrtev. Razstreiba kotla. Baltimore, Md., 31. julija. Včeraj zvečer razletel seje v tukajšnjem pristanu parni kotel male ladije „Templer" iz Al^xandrije, Ya. ; strojevodja in kurjač sta bila na mestu usmrtena, dočim je moštvo in kapitan ranjeno. Parnik ^ampler" je ravno jadranko ,,Nellie P. Marše" vlekel v pristan, ko se je pripetila nesreča. V smrti zjedinjena. Poplar Bluff, Mo., 3. avg. Ker jima trdosrčni oče ni hotel dati svojega blagoslova k zakonski zvezi, sta 17 let stara Marta Heudricks iu Pavel Vamer pobegnila. Razkačeni oče je šel za njima in jima bil tik za petami, ko sta beguna dospe la do Oourrant reke, sta hitro ako čila v čoln, da bi ušla svojemu preganjalcu. Toda na sredi reke s i je čoln prevrnil in dvojica je našla smrt v valovih pred očmi na bregu stoječega očeta deklice. Nevihta v Arizoni. Phoenix, Ariz., 31. julija. V porečju Rio Verde prouzroči la je strašna nevihta mnogo škode.. Vsled deževanja nastale so na več krajih povodnji. Dva moža, ki sta skušala svojega konja rešiti sta utouila. Za časa nevihte padala je toča, ktere zrnje je bilo kakor orehi debelo. Požari. Dve naselbine vpepeljeni. Read Cliff, Cal., 2. avg. V Eagle County nahajajoče se rudarsko mesto Oilman je ogenj skoraj popolnoma vpepelil. Cerkev, gledališče, Odd Fellows dvorano, pošto in več druzih velicih trgovskih po slopij kakor tudi 50 stauovalnih hiš je vpepeljenih. Škodo cenijo 100.000 dolarjev. Wilmington, Del., 2. avg. Na sel bi no Sea ford je včeraj večer obiskal požar. Sedem Btanovalskih hiš, velika prodajalnica in dvoje skladišč leBa je vpepeljenih. Škodo cenijo $50.000. Velikanski gozdni podari. Los Angelo«, Cal. Veliki gojzdni požar v Siera Madra gorah še vedno razHaja Kakor se iz Camp Sturte-vanta poroča imajo gasilci še mnogo napornega dela, akoravno požar ne preti selu več tako hudo kakor pred tednom dni. Ako ne bodo plamen kmalu pogasili, potem bode uničen velik okraj San Rafael rezervacije. Dosedaj so uničili požari 15 do 20 štirjaških milj lepega gojzda. Mollins Camp na gori Washington je popolnoma odrezan od vsake zveze. Glavna nevarnost je sedaj pri Elizabeth Peaku za Monroo. Jadernica s šestimi jambori. Bangor, Me.,1. avg. Dne 14. t. m. bodo v ladijestaji tvrdke H. M. Bean v Camdenu, države Maine, spustili v vodo prvo lalijo^š^stimi jambori, ktero so zdaj zgradili. To bode zelo važen dogodek v pomorskih krogih ker so dosedaj vozile po morju le ladije kvečem le s petimi jambori. Ladija bode razun tega tudi najdaljša dosedaj zgrajenih lesenih jadernic. Novo ladijo budo krstili po premožnem tovarnarju v Southbridge Mass., z imenom „George \Y . Wells". Ladija je 312 čevjjev dolga, nad 48 čevljev široka in 23 čevljev globoka in zgrajena iz smrekovega in hrastovega lesa. Dolenji jambori s« 119, gorenji pa 58 čevljev dolgi. Največji sidro tehta 8200 funtov in drugo 7500 funtov. Na krovu ladije je 6troj za 30 konjskih moči in dvesesalki, kteri zamoreti izbrizgati 1200 galouov vode v minuti. Ladija je veljala 8100,000 iu se zamore na njo naložiti 5000 ton premoga. Ladijo bode krmil kapitan Arthur L. Crowley, kteri je sicer še le 30 let star, toda izvrsten iu izkušen mornar. Umorjen, ne ponesrečen. Scranton, Pa., 2. avg. Danes bil je aretiran gostilničar Simon Ma-ruszvs, politični vodja tukajšnjih Poljakov, ker je baje dne 17.. marca 1896 umoril rojaka Ivana Mis-kusa. Priča Josip Lazovski je izpovedal, da Miskusa ni povozil vlak, temveč, da je bil v stanovanju umorjen, ter je potem bilo njegovo truplo na železuični tir pre-nešeno. Druga priča, Poljak A. Gardon, gledal je skozi ključavnico ter videl kako je Maruszys s kolom pobil svojo žrtev. Obe priči sti izpovedali, da umora niBti hoteli preje ovaditi iz strahu pred imenovanim gostilničarjem in njegovimi političnimi pristaši. Velika vročina. Bismarck, N. D., 2. avg Danes je bil tu najbolj vroč dan letošnjega poletja in tudi najbolj vroo dan, kterega pomnijo ljudje. Vremeuski urad je zal>eležil 105 stopinj. Vsled izvanredne vročiae so na večih krajih nastali prerijski požari. Iz Emons county a ae poroda, da so prouzročili požari veliko škodo. Ugrabili nove deželo. Saomoanski glavarji izročili otočje Zjed. državam. Washington, 3. avg. Poveljnik Benjamin F. Tilley, predstojnik pomorske postaje na otoku Tatuil-la Samoa, je poslal oddelku mornarice od 22 glavarjev podpisano pismo, b kterim odstopijo otoka Tut uila, Amuuce kakor tudi mnogo druzih manjših otokov Zjed. državam. Isti zavzemajo poseben okraj, kterega imenujejo ,.District of Tutuila". Velepomenljivi dokument ima zuamenje glavarjev in njihove pečate. Podpisali so ga dne 17. aprila, takrat ko so razpeli ameriško zastavo na Pago Pago. Demokratje zmagali. Charlotte, N. C., 2. avg. Nepričakovano mirno se je vršilo glasovanje o dodatku k postavi, kteri bi, ako sprejet, oropal zamorce njihove glasovalne pravice. Do večera dospela poročila so kazala, da je dodatek z večino 40.000 glasov sprejet. Charles B. Avcock, kandidat demokratov je bil s40 000 glasovi večine izvoljen govemerjem. ■A ■ Jl lik —.......-ti, Priporočilo. Rojakom dospeysim v Mew Yori toplo prip »ročamo ,Wahrenberger hotel4 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stana vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci Be tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. Pripovedka o muhah. Nekitč so izletele tri muhe si živela iskat. 1'rva je pila mleko in poginila, kajti mleko je bilo |K>narejeno. Druga je našla pivo io tu»li poginila, ker luiii pivo je bilo popačeno. Ko je tretja videla smrt svojih sester, želela je tudi poginiti in pričela sesati strup priprav ljen za muhe. Toda glej ! ta je ostala pri življenju, kajti tudi ta strup je bil ponarejen. 1 )andanes je vse ponarejeno : Živei in pijača, strup in zdravilo. Temu se ni kar nič čuditi, kaj 11 celo Trinerjevo amenkansko grenko vino je že našlo zopet spretne ponarejalce, kterih malomarne ponaredi«; mu seveda daleko ne morejo bili jednake. Edino le pravo, svet prenavljajoče in visoko čislano TRINERJEVO GRENKO VINO, ozdravi tudi najbolj trdovratne bolezni želodca. jeter in ledic, ter očisti kri kakor tudi vse telo. To zdravilo izdeluje nepopačeno £e mnogo let JOSEPH TRINEK, 437 West 18. Street, Chicago. 111. Isto je priporočeno ne samo LAS NARODA". I iflt sloveuski't delavcev v Amerik Irdajatelj in uredni*: Published bj F SAKSER. 109 Greenwich St. New York Cit> Na leto velja list za Ameriko $3.—. m pol leta..............$1.60, Lm Evrupo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ ,, poi leta . . . . „ 3.61! , „ „ čatrt leta . . . „ 1.7'b ivslišče naznani, da hitreje uajde-no nasi jvnika. D->pis<>iu in pošilja t vam naredite uasiovom: „Glas Naroda", 1:79 Greenwich St. New York City. Tel« foil 3795 Cortland. listno gospodarsko stanje Italije korenito zboljšati in preustrojiti, kajti v sedanjem svetovnem položaju je revnemu narodu kakorSen je italijanski, skoro nemogoče zastopati svetovno vlogo. Kralju Hum-bertu se ai posrečilo zaceliti narodove raue ter omiliti nasprotstva strank, toda zgodovina hiše Savoia kazala bode potomcem o radodar-nosti in želji pokojnega Humberts zboljšati in ublažiti Bitnje revežem ; toda kaj zamore storiti posamezni človek dandanes, ko vbo družbo razjeda kapitalistični rak? Zavoženi Italiji ne bode pomagal nobeden glavar in naj se imenuje kralj ali cesar. Čas trka na vrata, ko postane drugi del potomcev rimljanske-ga naroda — svoboden in se bode sam vladal in dolgo ne bode, ko se tudi tretji otrese despotične vlade. Sovražimo kruto silo in prolivanje krvi in naj se to godi v kterikolem slučaju; ueizbrisljiv je Kajnov greh pri vsakem narodu, ali stranki kteregakoli političnega prepričanja; uajguusueji pa je — zavratni umor. Saj posamezni Človek, ali osoba ne-določa srečo ali osodo naroda, zato je tudi bedasto se nad njo maščevati. Italija in kralj Humbert. PjI stoletja g ijili so Italijani srčno ž-^lje in opravičene nade, oprostiti severno Italijo avstrijskega gospodarstva in tuje dinastij** Zgodovina Italije imenovanega i>ol stoletja ol'Bega edino le propagand«• in vojsko za slobodo naroda, v kte-rej jo iskati slavne može, kteri so žrtvovali svoje imetje in življenja za združenje Italije in naroda. Na dnevnem redu bile so zarote in vstaje, kterih niso mogle ui najstrožje odredbe zatreti, idealno na-de bile so v narodu od dn& do due večje. V času neprestanega narodnega bojevanja pojavili so se v narodu slavni možje Mauzoni in Leopardi, Massimo d'Azeglio in Giober ti, najslavneji državnik Cavour, zarotnika Mazzini in Crispi, ter „na-rodni junak" Garibaldi. Kouečno so se vendar spol ni le narodove želje; po dolgem času robstva iu trpljenja bila je italijanskemu narodu sreča mila, napočil je dan slobodo. Ob času zadobljene slobode mladi narod ni vprašal samega sebe, b-.de li mogel prenašati breme davkov, kterega mu naloži zjedinjena Italija kot svetovna sila. V onem času veljalo bi za narodno žaljenje, ako se Italiji ne podeli mesto kraj drueih svetovnih sil, kajti narod Apeninov dobro ve, da pripada dedščina Gaja Julija Caesarja in raznih srednjeveških velikašiv edino le njemu, vsled česar mora Italija igrati važuo vlogo v svetovni politiki. Ali materijalna sredstva ne dopuščajo, da se uresničijo te želje, kajti nesrečna k< lonijalun politika s porazi Italije pri Amba Aladge in Adui, potisnoli so mate-rijaluo blagostanje daleč nazaj, vsled česar se i za povzdigo zaosta lega poljedelstva ne more muogo storiti. Socialistični nemiri zadnjih let nam jasno dokazujejo, da ljudstvo ui zadovoljno; socijalizem se v Italiji sila hitro razširja, čemur se iBto ni čuditi, kajti ljudstvo po mestih iu vaseh je večinoma revno, zasluži se malo in socijalizem dobiva vedno več privržencev, kteri verjamejo naukom socialističnih agitatorjev. Neprestano izseljevanje uaroda v Argeutinijo in Zjed. države le malo pomaga Italiji, kajt kljub temu je tam nebroj ljud;j brez dela. Na tisoče Italijanov gn vsako leto iskati zaslužka pri zida nju v Francijo, Avstrijo, Švico in Nemčijo. Radi tega je prva in glavna dolžnost novega kralja imeuovauo ža- Homatije na Kitajskem. Kitajska napovedala vojsko. Tien Tsin, 27. julija. Japonsao poročilo pravi, da bode takrat nevarnost največja, ko se bodo pri Tien Tsinu tepeni Kitajci vrnili v Peking. Isto poročilo pravi, da je due 19. junija Tsung Li Yamen pretrgal obravnave s poslanci iu dne 20. junija je Kitajska napovedala vojsko. Takrat sta bila baron Ket-teler in angleški profesor Francis James že umorjena. Štirikrat so boxer j i zapalili poslaništva, toda vselej seje posrečilo ogenj pogasiti. £amo Kamlin kolegij je pogorel. StrahopetuoBt Kitajcev jih je zadrževala, da niso poslanstev naskočili. Skupno je bilo 98 osob ranjenih, med temi kapitan Wray Holliday. Poročevalci Morrison, Reic^ Temauty bo bolni. Braui-telji poslanstev so usmrtili najmanj 2000 Kitajcev. Sir Claude McDonald je višji poveljnik hrabrih brambovcev. Japonski vojni attachč v Pekingu poroča 22. julija pismeno, da Kitajci oblegajo poslaništva od dne 13. junija. Od dne 20. junija do 17 julija so ista neprestano napadali. Potem so z napadi nekoliko prenehali in število kitajskih vojakov se je navidezno zmanjšalo. Šestdeset brambovcev poslaništev je bilo usmrteuih. Governor v Shantungu je brzojavil konzulom v Chefu, da so razni poslanci v Fekingu, iz-vzemši nemškega, pri življenju in jim ničesar ne manjka. Korakajo proti Pekingu. Tien Tsin, 28. julija. Kakor se poroča so Kitajci pognali nazaj japoijske prednje Btraže. Japonci bo zgubili 150 mož mrtvih in ranjenih. Rusi so baje na potu proti Pekingu, 10 milj od Tieu Tsina oBvojili več trdnjav. Deset tisoč Kitajcev bro-ječa posadka je pobegnila. London, 1. avg. Danes zjutraj je dospelo brzojavno poročilo iz Shaughaia, da so se zavezniki pričeli pomikati proti Pekingu. Med prvimi četami so Amerikanci, Angleži in Japonci. Ako so tudi vojaki druzih narodov na potu, še ni znano. Kakih 20 ali 30 milj od Pekinga bodo zavezuiki ustanovili postajo za vojne potrebščiue. Po cenitvi ydjaških zvedencev bodo od 60.000 v luki pri Petshili izkrcanih vojakov zamogli 30.000 mož poslati proti Pekingu. Kitajske vojne moči zasedajo baje okolico Pekinga v 30 milj dolgem polukrogu. Tadi so izvedeli zavezniki, da so Kitajci zajezili reko Peiho, ter zamorejo preplaviti nižave. Zavezniki se na-nadejajo prve bitke pri Pei Tangu, kjer podkralj Yulu c-sobno vodi kitajske čete. Po slednjih poročilih so zavezniki dospeli 18 milj zapadno od Tien Tsina. Morda bode minolo teden dni prodno dospejo v Peking. Kitajska vlada zadržuje sedaj 600 Evropejcev kot poroke. Zaradi pomikanja zaveznikov proti Pekingu bodo morda Kitajci napovedali vojsko. Ako se bode to zgodilo, bodo dali Evropejcem 24 ur časa Pekii g zapustiti, kteri bodo potem gotovo padli boxerjem v roke. Shanghai, 1. avg. Sem je dospel uek iz Pekinga ubegli kitajski uradnik. Isti je dne 14. julija videl okolo katoliške cerkve v Hsien-Hsien, v pokrajini Chili velikausk nasip, za kterem se je 30.000 katoliških begunov hrabro branilo proti velikanski tolpi boxerjev. Ruse nadlegujejo od vseh strani. Petrograd, 1. avg. Razmere v daljnem iztoku postajajo od dne do dne slabše. Kitajski vojaki so se prikazali sedaj tudi na polootoku Liaentung in Rusi so poslali oddelek vojakov iz Port Arthurja, da razorože Kitajce. Ogleduhi poročajo, da se Kitajci od vseh straui pomikajo proti Charbiou. General Sakarovova divizija je osvojila trdnjavo Bajantun iu 2000 mož močno kitajsko posadko pognala v beg. Rusi so uplenili pet Kruppovih in štiri ladijne topove in precejšnjo množiuo streljiva. Poklali petdeset misijonarjev. Shanghai, 2. avg. Sem je dospelo poročilo, da so v pokrajini Shansi boxerji poklali petdeset misijonarjev. Kakor se iz Chefu poroča, bo Rusi zasedli predmestje pri Niut-shuangu od koder lahko streljajo na mesto. Poslali so taotaju poziv naj se mesto poda, toda ta noče o tem nič vedeti. Ravnokar dospeli britiški parnik prinaša vest, da so Rusi pripravljeni Niutshuaug napasti. Glavni stan Rusov je le malo milj od mesta. Pet tisoč vojakov taboruje okolo Niutshuanga. Deset milj daleč ob železnici so razdjan«* vse vasi in domačini poklani. Dva dni popreje je v Tahecbonu divjal ljut boj, kteri je trajal 24 ur. Iz boxerjev in odpuščenih cesarskih vojakov sestavljeni armadi je etalo 2000 Rusov nasproti. 3000 Kitajcev je bilo baje usmrtenih. Niutsuang baje zaseda pet sto cesarskih vojakov. Ob tem času se je mesto morda že podalo. Rusi so baje osvojili Hun-Cbun, važno trdnjavo v severni Mandžuriji. Iz ostane skupaj De Wpttova armada je le malo upauja, da bi bilo kaj kmalu konec vojske. Vojskina sreča seje zopet enkrat obrnila in sedaj je videti skoraj, kakor bi bilo potreba še jedne armade, da bi oprostila Pretorijo. To mesto se sedaj nahaja v jednakem položaju, kakor svoječasno Ladysmithin Mafeking. Boji pri Pretoriji. Pretorija, 2. avg. Generala Ha-miltona in Mahon sta se danes zjutraj bojevala z Boerci severno od Krokodilove reke. Posledica temu bode najbržo ta, da bodo še danes obkolili Erasmusovo poveljništvo. General Shuman, kteri se je nedavno podal, prisegal je zvestobo in se podal nazaj na svojo farmo, je žbpet prijel za orožje. Prevzel je poveljništvo oddelka severno od Pyramid Hills. Sedaj kroži vest, da se misli general Botha podati. Ta poročila pa niso nova, niti potrjena. Pariz, 2. avg. Medčasni kongres parlamenta je imel daues živahno sejo. Lorand je predložil resolucijo, da bi oblasti na podlagi mirovnega ko: gresa v Hagu posredovale v južni Afriki in pri tej priliki Angliji očitale, da se nepravično vojskuje proti ljudstvu, ktero Be bojuje za svojo prostost. Ne glede na odlok predsednika, da se kongres ne snu vmešati v te zadeve in vkljub ugovoru britiškega delegata lord Stan-hopa, je bila resolucija, izvzemši angleških zastopnikov, kteri so se glasovanja zdržali, jednoglasuo spre jeta. Seveda nima resolucija ntka-ke praktične vrednosti. Dopisi. 200 ustašev umrteuih 62 v j e t i h. Manila, 29 julija. Vsled vojuih poročil minolega tedna so ameriške čete 200 vstašev usmrtile, 62 je ranjenih. Med slednjimi je tudi 8 častnikov. 10 Američanov je usmrtenih. 14 ranjenih. Vojevanje vršilo bp je vn^inoma v gorovju. Američani so zasedli mesti Orcquita in Mindanao, kteri sta se brezpogojno vdali, dočim so vsi domači-ni bežali v gorovje, dan kasneje napadlo je kacih 900 vstašev posadk «, toda bili so popolnoma premngani ter pustili 89 mrtvecev na bojišču. V sredo vjeli so Američani 300 vstašev, kteri so se na nekem griču vtrdili ter se vztraju « branili. Kouečno vzel je major Heeler grič v naskoku, na kar so Filipinci bežali, 50 je mrtvih. Američani imajo 1 mrtvega i n / ranjenih. Nec^ga ranjenega častnika nesli so vojaki v dva duij oddaljeno vojaško bolnico. Vojna med Boerci in Anglijo. Pretoria obkoljena. Pretoria, 1. avg Od predsednika K ugerja izdani razglas pravi, da se je Roberts umaknil južno od Vaala. in da je Pretoria od Boercav obkoljena. Razglas tudi omenja, da je lady Roberts pobegnila iz Pre-torije v zrakoplavu. Ko so Angleži korakali v Pre-toiijo brez boja," umaknili so s«* Boerci v gore. „Beg' so imenovali Angleži to umikanje v svojih c fici-jelnih poročilih. Sedaj se je pokazalo, da je skoraj obratno. Na predsednik Krtigerj*v predlog sta generala De Wett in Botha prav na tihem obkolila transraalskostolic« iu odrexala RoberUu zveze. Bri tiški vojni maršai je sedaj zunaj mesta iu ne more zopet nazaj. Dokler Hibbing, Minn., 30. julija. V tri milje severoiztočno od tod oddaljenim rudniku Ciark Mine se je pripetila dne 18. julija grozovita nesreča. Jednajst rudarjev je bilo usmrtenih iu trije bo bili ranjeni. Bilo je ob 11. nri dopoludne ko se je užgalo sedem zabojev dinamita in je nastala strašna razBtrelba. Med žrtvami nesreče sta dva naša rojaka Mike C v ar iu Frank Pire. Slednji je bil pri društvu in so ga pokopali v Ely, Minn. Drugi ponesrečeni so bili Finci. Kako je nastala razstrelba nihče ne ve, in se najbrže tudi nikdar ne bode dognalo. Z delom gre pri uas še dosti dobro in smo prav zadovoljni. Pozdrav VBem rojakom in rojakinjam, tebi ,,Glas Naroda" pa obilo uspeha. John Malerich. Ely, Minn., 28. julija. Zadnjič je v uašem delavskem listu ,,Glas Naroda" ,,star rudar" kaj dobro in vestno poročal iz našega kraja in vsi smo bili veseli, da se tg'asi v predalih lista kdo iz „star^ garde". Danes pa mi dovolite g. urednik, da tudi jaz pišem par vrstic. V prvo mi je naznaniti, da naša Jug."slovanska katoliška Jednota kaj lepo napreduje; takoj po zborovanju sta se oglasila nova društva iu sicer iz Juhnstowna, Pa., in Aldridge, Montana; p< t-m pa sem vedel, da dopisujejo tudi iz Jenny Lind, Ark., South Chičage in Leadville, Colo., za pristop. Ali prosim gg. uradnike, da naj mi ne zaminjo, ako postanem preglasen in jih prebitim, to le storim iz veselja do stvari same in dotična društva prosim, da naj kmalu dokončajo pismene obravnave in za-moremo kmalu čitati v glasilu .Ju-goslov. Katol. Jednote imena članov in njih sprejem. Pozdravljali jih bodemo zavedni delavci od severa do juga in od iztoka do zapa-da, naša Jednota pa, ktere uradniki so zgolj delavci, pa bode kmalo štela nad tisoč članov, potem k-dosežemo to število, se m ramo pa še le resno lotiti dela, da se še višje povspnemo. Ali mar zahtevam liko? Nikakor ne I Pri 80 do 90 tisoč Slovencev živečih iu ukvarjajoči h se v tej deželi ne bi zam< gb spraviti par tisoč v društva in k JeduotJ? To bi bil škandal za nas' Delovati je p< treba, bodrit', ne dremati, a!i v nemar puščati Stor. slovenski delavec, kar velava ti stan, to je tvoj delavski Uc, zdru žuj se v delavske skupine in društva, kteri h vodstvo je v delavskih rokah, iu ediuo delavsko vodstvo pojna tvoje težnje in razmere; ve trezno razsoditi d« lavske razmero in Be delavcu pri njem ni potreba ozirati kviško ali prosjačiti milosti, ako si je csigural svoje zdravje, svoje zdrave ude, ali življenje. Gg. uradnikom Jugoslov Katol. Jednote na srce polagam : Delujte povso-di kjer je dela potreba, razširjujte našo Jugoslov. Katol. Jedno v ponos nas slovenskih delavcev in našega ljubljenega in tolikanj tlače-uega naroda! Podgorski. Sedaj je car na vrsti. Rim, 2. avg. Kralj Viktor Ema-uuel prišel je v Monzo, kjer ga je sprejela njegova mati kraljica-vdo-va Margherita, jokajoč se je vrgla v njegovo naročje. Kralj pokleknil je kraj ležišča svojega očeta, ga poljubil in objel. Kralj, kraljica Jlena in kraljica vdova ostali so jedno uro v sobi kjer leži mrtvi Humbert ter molili. Danes sprejel je kralj v Monzo došle člane ministerske zbornice ter prisostoval jedno uro trajajočej ministerski seji. Vsi navzoči ministri, razun ministra pravosodja iu vojnega ministra, ki sta v Rimu ostala, prisegli so kralju zvestobo. Rudarji imajo živo poroštvo. Boise, Idaho, 2. avg. Več rudarjev ima v neki koči na Caseyevi farmi ne daleč od Atlante, vjetega dr. R. Garretta iz Spokane, nekega poznanega rudniškega superint^n-denta. Istemu ne bojo dali preje njegove prostosti, dokler ne bode izplačal rudarjem zaostalo plačo. Oblast pa je že vse potrebno odredila, da oprosti vi<»tega superintendents. Governor Steunenberg, kte ri v uradi ih zadevah biva v Atlanta pokrajini, se j« peljal s poštnim vozom mino Cas»-yeve farme in pri tej priliki videl trni oborožene može ter izvedel kaj s»» je zgodilo. Garrett je član tvrdke v Spokane, ktera je nedavno blizu Atlante kupila rudnik in ga tudi plačala z gotovino. Rudnik ao pričeli takoj obdelovati in vzeli v delo mnogo delavcev. Vse je šlo dobro, dokler niso pričeli zaostajati z izplačevanjem zaslužka. Pred tednom dni je hotel Varrett odpotovati v Špo-kaDe, da bi šel po denar. Na dau odpotovanja je ndb. r delavcev obiskal superiuteiidenta v njegovem stanovanju in mu naznanil njihov sklep, ga tako d< lgo imeti vjetega, dokler ne bodo iimli svoje plače v žepu. Garrett je pričel pri titi, toda možjo so ga zvezali in nesli v kočo, kjer imajo sedaj vjetega. Ako se bode oblast vmešala v to zadevo potem bodo bržkone delavci odvedli superiutendenta v gore, da preprečijo njihovo oprostitev. Bekwai, Ashautilaud, 1. avg. Major Beddoes je pri Dompmassu s 400 možmi preBtal trdovratno bitko s 3000 do 4000 vojščaki Ashantijev in iste sicer premagal, toda imel sam velike izgube. Se veliko več vojakoy bode potreba pred-uo se bode zamogla vojska končati. V omenjeni bitki je bilo 150 Ashantijev usmrtenih iu 500 ranjenih. Na straui Angležev je bil ranjen major Bedders iti dva druga častnika kakor tudi 40 mož. Grozovita najdba. Dne 2. avgusta so našli v Iudi-hoth močvirju blizu Bridg^tona moško truplo brez glave. Truplo je od meseca maja pogrešanega John Traderja iz Elizabeth porta. Vse kaže na to, da je bila glava zato odrezana in odstranjena, da bi ne bilo mogoče spoznati trupla. Iskali bo glavo po vsem močvirju, toda zaman. Zaprli so John Handa, kterega so videli v družbi Traderja še oni večer koje potem slednji iz giuil. Policija ga ima na sumu, da ve več o umoru, nego hoče povedati. Oblasti se na vso mofc trudijo prit: na sled skrivir stnemu morilcu. Traderjevo kol) so našli dan potem koje izginil, sloneti pri n^kem drevesu, svetilko pa v posesti John Handa. Trader ni bil oženjen in je stan »val sam v neki hišici blizu Camberlauda. Ne daleč proč sta stanovala John Hand m njegova žena. Takoj potem ko je Trader izginil, ae je obrnil sum proti Haudu. Velik železniški štrajk. St. Paul, 3. a\g. Na Canadian Pacific železnici je na»t»l štrajk, kteri preti p stati zelo obširen. Strojevodje, kovači, kotlarji, ma-zači in njihovi poinagači so na vs<*j črti od jezera Superior do Pacific obrežja ostavili delo za vzdržanje svojih unij. Štrajkarji pravijo, da je v pondeljek v Winnipegu proti tamošnjim članom unij** napovedani ,,lockout" dal povo . hoja proti železniški družbi. ..Boxerji" v — Rimu. Premeni Italijan izkoristil si je nemir« na Kitajskem na izvrsten načiu. Spisal je namreč v naglici dramo ,,klanja v Pekingu", nabral nekaj pouličnih postopačev, jih naučil igrati uloge raznih ,,boxerjev'', kupil Btar šotor cirkusa in sedaj se v ,,kitajskem gledališču" na Piazza Giulielmo IVpo v Rimu vsakdan trikrat predstavlja; naravno da je gledališče veduo natlačeno radovednega občinstva, ktero pri vsakem dejanju in ob vsakem premoru navdušeno ploska. Cela ,,drama" obstoji izključno iz namih umorov, ubojev, požigov in sličnih „boxer-skih" činov, nepopisno je navdušenja občinstva, ko konečno vendar dobra stvar zmaga. Glavno vlogo v drami" igra soproga italijanskega poslanika v Pekingu, v ktnro je princ Tuau do skrajnosti zaljubljen, toda Italijanka se za ces:irjeviča no zmeni, tem ve A ostane zvesta svojemu soprogu, d' ki^r j** mornarji italijanske vojne mornarice n^ rešijo in ne spravijo v varnost. Princ Tuan napade poslanikovo zavetje t^r premaga Evropejce, na kar poslanik ustreli svojo soprogo iu samega sebe. Žalostim iu p->trtim srcem najde Tuan p sbinikovo ženo umorjeno. Zadnje dejanje: Slavje italijanskih mučenikov, kraljeva koračnica, Garibaldijeva liimi a in — bengalična razsvetljava. Navdušenost občinstva se razvije do skrajnosti in v pjznej noči odmevajo klici: ,,Evviva Italia I" po piazza Giulielmo Pt-po. I)a ni policije, izvestno bi vročekrvni I talija* ui na lici mesta poklali vse rimske j,,boxer je*'. Ako bi Kitajci vedeli, ; da jih Italijani primerjajo z pouličnimi rimskimi postopač;, bila l>i vojska neizogibna iu — addio polenta ! Evropejske in drnge vesti. London, 2. avg. Tukaj kroži veBt, da si je vojvoda Sachseu-Coburg Gotha. nokdajni v»jv"da Edinburgh, drugi sin kraljice Viktorije, segel po življenju. Kakor že davnej znano je imel vojvoda raka v grlu. Dobro je vedel, da ne more več dolgo živeti in ker ni imel poguma se podvreči nevarni operaciji — poslednjemu upanji — si je v ponedeljek s«jgel po življeuju. Njegovo smrt ho naznanjali z besedami, da je umrl pod „žalostnimi okolščinami". Njegov starejši sin ^ _ _ _ Kretanje parnikov. V New Vork dospeli: ,Columbia**, 3. av£. i/. Hamburga s 674 potniki. ,.\Iilano'k. 3. avgusta it Hamburga s iqq potniki. .Roland'" 3. avy. i/ Bremena s 709 potniki. ,Uraf Walderst-e", 3. avg. iz Hamburga s 10M5 potniki. Dospeti imajo: ,\Verra" \/ tlenove. .Campania" i/ Liverpoola. ,La Tourainc" i/ Havre. ,Xe« Vork" i/ Southampt<>na. , I >eutschland" i/. ! lamlnirga. ,Aller" iz Genove. O d p 1 j u 1 i so: .Kaiser Friedrkh" 2. avg. v Hamburg. ,Grosser Kurfurst" 2. av^. \ Kremen. ,L'Aqnilainc" 2. nv^. v Havre. ,Patricia" 4. avg. v Hamburg. ,Maas 1 Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA uradniki: Predsednik: John Habjak, Box 303, Ely, Minnesota ; Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.: i. tajnik: JoiKr Agnič, Box 266, Ely, Minnesota; il ,, Štefan banovec, box 1033 Ely, Minnesota; ft lagajnik: Ivan GoviK, Box 105, Ely, Minnesota: nadzorniki: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota: Gkoruk Stepan, B. x 1135, Soudan, Minnesota. K društvu sv. PRISTOPILI: Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo, Martin Kočevar, 40 let star. Društvo šteje 20 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Peter Rom, 24 l^t star. Društvo šteje 30 udov. K društvu Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn , Janez Gruden star 23 let. Franc Kren Matija Louahin Rupert Kun atol j Anton liabor Franc Murgel Franc Sebula Franc Tomažič 22 30 20 18 24 28 24 smodnika, da istega razdeli m« d strelne postaje. Smodnik je a ftasno obdržal v svoji hiši v klo-ti, kjor je že imel malo zalogo amodi ii-ka. 16. julija ob 2. pop. je pri* el njfgov sin iz Cerovega ter je AaT v hladno kit t počivat, ne vede, da Leži polek smodnika. Nesreča je hote la, ne ve se baš iz kakega vzroka, «1» se je kar nakrat smodnik užgai "ter razuesel iu razrušil klet in celo poslopje ter smrtno ranil spečega Skolarisa, akterem je malo upanja, da š« okreva. Bližnje poslopje je tudi mis&no poškodovano : najemnika to hišf s« izvlekli jiol mrtvega izp>>d ruševin t-t ga odvedli takoj v bolnišnico. Deloma so tudi dru-gp hiš« poškodovane. Premalo previdnosti ! . * * * Treščilo je. 15 jul. zvečer je divjala nevihta, med katero je treščilo v Dornikovo hišo v Ferjanu. Strela je zadela, ko je prišla v kuhinjo, 12letuega edinega Dorni-kovega sinčka, ki je nezavesten padel na tla. Težko, če okreva. »puška tdaj poči..." kočarica pa se j* zadeta zvalila z drevesa. So sedjoje zadel v očeni in Kmetec aki ro zgnbi vid na nh*h oče«ih. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.36 100 kron avatr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnine ker mora biti denarna podiljatev registrirana. Prošnja. RojakenaHihbingu, Minn., pro Bim, da bi mi blagovolili naznaniti ime ouega uesrečuika, ki je bil poškodovan porazstrelbi v„Am^ricaii Mine*4 in jh H.,ma iz. Tolm nskega. Moj naslov je: J os. F a 1 e 11 č, 715 Cleveland Str., Indianapolis, Ind K druitvu Rojstva Kristusovega štev K društvu sv. Barbare štev. 5 Iz Pograda v Istri se poroča od dne 9. julija 1600: Današnji brzo-jav Vam je sporočil, da je županom i aše občine enoglasno izvoljen go- Društvo šteje 157 udov j spod «!avojJ«nko, bivši mnogoletni 10, Belle, Vernon, Pa., .Jane? župan in deželni poslanec v Pod-C- rovšek, star 33 let gradu. Ta vest je gotovo razveselila Sou Jan, Minn., Janez Jaklič etar 18 let U(li ki ne bivaj0 v ttJj 0|,fiinjf a se vandar zanimajo za naše raz- Janez Rauh ,, 24 n '* " . rt ,, ,, Anton btepan „ 23 „ JoBip Videtič 32 ;, : Društvo šteje 28 udov. * * * O ldtopil od društva sv. Barbare štev. 8. Blocton, Ala. Anton Janko,) Lepe razmere v konjiški okrajni Suspend i ran od društva sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa , Pa , Matevž hraaileiri V konjiškem okrajnem Hauptman. . - • M . • , - ' zastopu imajo Nemci večino, dasi IZLOČENI: okraj štej« 21415 Slovencev in OldruHvasv. Al >jz=ja štev. 13, \V-st M .reland Pa. Janez Blatnik 8umo 1215 Nemcev. Ni li silna umet-sv. Srca Jezusa štev. 2, kly, Minn , Da ko Radinovič, ,, „ .. Ignac Verbič. Od društva sv. Cirila in Metoda štev. I, Ely, Minn., Ignac Gregorič, „ ,, Janez Grebene, Bt. " ,, „ „ Franc Sajovec, U"St to, ako so iz take manjšine napravili večino in postavili isto na čelo resnični ogromni večini? Vsled tf ,,umetnosti" imajo Nemci tudi ,, .. n « ^ Mat. .Vfauaar, ml. ; vodstvo v okrajni hranilnici, za Od društva sv. Barbare št. 4 Federal, I a. Rade Tepš.č | 8eVeda skoraj iz- Od društva Marija PomHgHj št. b, L..rain, O., Anton Petrič. i, . A 1 , , . . Novo društvo sv. Cirila iu Met .da štev. 16, Johnstown, Pa., želi ključno slovensko prebivalstvo, pristopiti k Jugoslovanski Katol. Jedn-.ti. Sedaj pa ue je razglasilo, da so o Novo društvo sv. Jožefa Štev. 17, Aldridge, Mout, želi pristopiti k reviziji našli 20.000 kron priroanj. Jugoslovanski Katol. Jed noti. klajn. Kdo povrne denar? Komisar J o a i p A g n i t <* h, I. tajnik. je dostikrat opozorjen na i neoravilnost, da Slovenci nimajo Dopisi uaj ae blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A k " i j v hratiiluici zastopstva no kontrole, Be.* S66, Ely, Minnesota, posvojim zastopniku in nobenem drugem. A,lf,() to divne razmere? I De«»Arne pošiljatve.naj se pošljejo blagajniku: Ivau Govže, * * * Box 105, Ely, Minnesota, in povojem zastopniku. , Xepo^ten ž(jpa|1. Nemški župan 1 1 ; rr AC HiDnno, v Arvežu, Eckrieder. je bil tedni v Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". • . Gradcu obsojen v osemmesečno ječo, KJE JE P JOHN ŠVARCKOBELAR, pred enim letom je bil v Great Falls, Mont., za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: John Š v a r c k o-belar, B< x 99 ^saemer. Pa., Laurence Co. (8. avg ) Otvorjenje! Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., in okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš HOTE in GOSTILNO, ktero sva otvoril*. 14. julija. Vedno bodeva obisko valce p. strog1« s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za pre nočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in brano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, d«»ber whiskey in drugn hkere, ter prodajala dobre smodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal uaj vpraša za WALONA HOUSE vsakdo mu to lahko povč, ker m daleč od želnznične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S poštovanjem : lohn Petrič in Anton Smrekar, lastnika. RBL> STAR LIJSB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATEBLAND'. na tlva vijaka. (se gradi).......i^uoo t.m ..ZEELAND", na !' ,,KENSINGTON", na »Iva vijaka. St»w* trn- ..SCUIHWAEK", n. ,.F. IESLAIO". • ..WSSTEENLAND' Iva \ ijali.-i« H607 i«>n. 7116 t« 11. 57_;i> t<>n. 5712 ton. potnike iz II rvatsko. Pri cenah za medkrovje so vpoštet vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen jejedna njijkrnj^ih in 1 ajprijettiejših za all V Avstrijo: na Kranjsko, Staj r-k... K r . .. Pri mi »rje, Dalmacijo ill druge dele Avstrije. 1Z ^EWlY0RKA Pari »fci vsako «r .....t-ludne od pomola št. 14, Ob vznožju Fniton St. — Iz I'll ILA DELPHI J K vsako drugo sredo od pom-.In ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanji vožnji H list o.v s.- je ..brni ti ni; Inte rnational Navigation Company rs L^SS.8*-" Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA C RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkoni in 'Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. je imel isto neozdravljivo bolezen in pred večimi leti na iati način storil konec svojemu življenju. London, 2. avg. Dunajski poročevalec „Chroniclaik poroča vest i* Belgrada, uajenek zločinec streljal ua srbskega kralja Aleksandra, ko «e je peljal ua izprehod skozi mesto, toda ga k sreči ni zadol. Vest še iui potrjeua. Parit, 1. avg Kakor ae čuje je moral arbaki kralj tvoje ženitovanje z madamo Draga Mašiu cKlložiti, ker je srbaki preatol kot kinč kraljevine ua razstavi v Parizu. Sedpj so prestol zavili in posluli nazaj. Dunaj, 1. avg. Na svojem poto •vanju v Evropi, je egiptovski kedi-mt« d<<«pel na Dunaj. Drobnosti. j i na razpolago komisiji, imenovani ker je poneveril večje svote občin-od države, ko država sama ni z nov- skega deuarja. čičem ui prispevala k avoti. čemu i * * * to neprestano jerubatvo vlade?! Ž^no pretepel do smrti je v Pober- Na Kranjskem vsaj bi j»ač ne treba- šu Pri Mariboru kmet Murko, lo tega! * * * * » * Avstrija naj ostane doma. —, Wie-Na ora\navi Mirne dela 40 pri- ner Allgem. Zeitung" j« objavila ailjencev in 35 domačih delavcev, jako rezek članek proti glasovom, Vsled deževja in globoke struge ua- ntlJ poslala Avstrija večjo vojsko preduje del6 le počasi. na Kitajsko. Mi nimatuo, pravi, Toea je pobila vinograde v Goluš- da""H Kitajskem prav ničesar niku, Zdiujivasi in Suhiplati pri iskati, >rtve pa bi bile velikanske. Novem mestu. In če bi nam v slufaju kake delitve * % * (pripadel kak kos Kitajske, kaj bi Mrtvo truplo je našel dne 2 julija , ' ž "ji"«? Imeli bi le žrtve in nek orožnik v gozdu blizu Lands- skrbi, ko ANTON ŠUKLE priporoča Slovencem iu Hrvatom avoj izvrstno urejeni SALOON 604 na South Santa Fe Avenue PUEBLO, COLO. Postregel bodem vpdno z izvrstnim svežim pivom, dobrim vinom, izborno whiskey in sn\od-kami, kakor tudi z pkqsnimi jedili. Kdor pride na kolodvor v Pueblo in se ne v6 nikamor obrniti naj me pokliče po telefonu. Moja telefon številka je 355 A. Iz ClevelaaJlt, 0., nam je depo-alal rojak izrezek iz nemškega lista, > kterem čitamo, da toži naš rojak Josip Perko za $500 odškodnine A ud reja Zakrajška in druge člane društva sv. Srca Jezusa, češ da eo obrekovali in mu očitali, daje dobil za zastavo $150, a v ta namen izdal samo $70. — Taka poročila o as prav nič ue razveselijo, saj bi •m vendar lahko med seboj pobotali obe -str&uki, ne pa rojak rojaka tiral pred sodnijo. Domača sprava, lepša in najcenejša sprava. * * * Podpore za obisk p&riške razstave na Kraijake« Deželni zbor krauj-«ki je dovolil 4000 gld., da se kakor podpora razdeli med nekatere strokovnjake,ki hoč. j»obiskati rantavo Trgovska in obrtna zbornica je v ta namen dovolila 1200 gld., kranj« <• hranilnica pa 600 gld. Ves ta denar •e je isročil deželni komisiji za pa riAko razstavo, imenovani po mini •terstvu. „S1ot. Narod" po pra Tiči kritikuje okolnost, da ae od deželnih faktorjev zložen denar da- i . go; mana. Zraven je bil satnokrep. Samomorilec seje ustrelil v glavo iu je moral biti takoj mrtev. Pokazalo se je, da je pekovski mojster J. Seidl iz Gradca. * * • Nesreča. V Kostrivnici je pri obiranju črešenj ponesrečil 70ktni starček Blaž Šket po domače Pust Pal je z dreveaa bil takoj mrtev. * * * ' Groza soirt.—Grozne smrti je umrlo v Ročinju kmetsko deklei Roža Ipavec. Pretakala je zjutraj na vse zgodaj špirit za žganje. Nesreča je hotela, dasi gaje razlila po obleki, in da seje vnel ob svetilki, ki je bila zraven nje. V hipu je bila vsa v plamenu. Prestrašena je bežala iz kleti k bližnjemu vodnjaku in seje začela polivati z vodo, da bi ogenj pogasila, kar pa sevfcda ni pomagalo. Bližnji sosedje, ki to videli svetlobo, so planili iz postelj, misleči, da gori. I'.ihiteli so ne-srečuici na pomoč, ali je bilo že prepozno. Bila je že vsa sežgana. Spravili so jo v posteljo, iu za nekaj ur je po strašnih mukah, katere ječu-dovito mirno prenašala, izdahnilu svojo duio. ♦ ♦ * Velika nesrefa. — V Vipolžah je pripeljal Luka Školaris, bivši pod župan, pred par dnevi pol kviutala »risti pa nič. — Enako se je izrekel neki turški diplomat dopisniku ,,Wiener Journala" o interesih Turčije — Resnično vse 1 * • Izguba ua svetovni rastavi. Več kot polovico za pariško razstavo določenega Časa je že m i nolo, a že danes je gotovo, da se zaključi ta z največjimi žrtvami in po obsegu najogromnejša razstava z—izgubo. Priti bi moralo v Pariz vsak dan po 300 CO ELY, MIN. _ priporoča Slovencem in Hrvatom sv.,j,, ri.,v,» T O- O T7- I1TO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOŽ K K. ZKXSKK IN RAZNOVHSTXO OVA \ \L0: PEliILO, OVRATNIKI. KL0IU Kh v HIŠNA JN KLIIINJSKA OPliAVA. v edno svc/.e G-EOCEEIJE. Vse blago po najnižji ceni : postre/.ba hitra. .'»isinena naročila naj se pošiljajo na lio^ >71 Poiiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskth vožnjih listkov, v /ve/i sem v New Yorku z g. It. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem ročam v mnogobrojen obisk iu nam ib. S spoštovanjem - J. GLOBOKAR, M tom&mfpj^v."v«?• *------------ ---------------- ---......v«. e pri po- P. CO. f-3 ii f J Z-.3 S m m m Vttt K -i Mi J : Palace Meat Market Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet Mich. Med postom po pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, oti 6 centov naprej. Polenovka (štokš) po 15 cent. funt Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Nada posebnost so kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem I I//na na prodaj. Dobra črna vina p > 40 do 55 ct. gal ona a posodo vred. Dobra bela vina po h7> do 65 ct. ga I ona s posodo vred. Manj 11« £ 1 des» t ga Ion ni uarn-k^r jih nemorem pnglali. Z vsakim narot^iloai t>aj senci blagovolijo poslati novci ali Money Urdfr. S spoštovanjem : Mik. Radovicli. 702 VermontSt.,San Francisco,Cat . ..i && : Pravda Beauchampa. (Kesnična p«»v^t iz severo-amerikanskega življenja.) (Dalje.) Ako bi ne bil imel tako visocega mnenja o vrednosti osobue prostosti in o nedotakljivih pravicah meSčana Zjedinjenih držav, bi bil Serif morda zaprl Hektor Beauchampa, ali ga saj povabil k zaslišanju. Kajt: takoj po smrti polkovnika mu je nastal tožnik, kteri je z določnostjo neovrgljivega prepričanja trdil, noben drugi, nego on je bil morilec. Ta tožnik je bil Benjamin Sharp, brat umorjenega in uzroki za hudo obdolženje so bili tudi vredni pozornosti. „Odvetnik Hektor Beauchamp" je rekel, „je stregel mojemu bratu že več mesece? po življenju. Dvakrat ga je pozval na dvoboj pod najtežjimi pogoji. Uzrok tega zagrizenega sovraštva pa je bil jeden onih mnogih sanja^skih večerov mojega brata, pri kterem je res grešil. Fred letom dni je bival začasno v Simpson countyu in se tam seznanil z Lucy Cook, zaradi njene lepote iu ljubeznivosti mnogo občudovane mlade dame iz dobre družine. Povedali so mu da je njena mati — oče je že preje umrl — zelo bogata, in da ima vsaka obeh hčera pričakovati veliko dedščiuo. Moj brat je bil takrat v slabih denarnih razmerah in b»>tel z bogato že-nitvijo zboljšati sv- je stanje. Hodil je pridno za deklico, ui pridobil njeno ljubezen in jo odpeljal, koje mati njegovo snubitev odklonila. Drugi dan bi ju imnl poročiti njegov prijatelj in mirovni s> duik. Med tem časom pa je izvedel iz njenih lastnih lift, da i i bogata deklica, in nima niti dot . liti nima pričakovati \ "čje dedščine. Nato je moj brat, čigar obnašanje ne morem, niti nočem opravičevati, pustil obžalovanja vredno žrt*jv svoje ztnote. Nesrečnica, varana v vsem svojem upanju iu javno tako hudo oneča-stona, je iskala iu našla smrt v M lshisaippiju. Pred smrtjo je pisala svoji sestri Emily pismo, v kterem je t..žila mojega brata kot morilca. Takrat so mojemu bratu sporočili, da je ta Emilv prod pričami prisegla maščevati smrt svoje sestre, ktero je baje strastno ljubila. Malo tednov kasneje je odvetnik Hektor Beauchamp pozval Heurva na dvoboj zaradi njegovega obnašanja proti Lucy Cook in sicer pod pogoji, pod kterimi bi bilo samo jedne-mu dvobojevalcev dovoljeno ostati pri življenju. Moj bratje ta poz:v zavrnil, češ da Beauchampa ne more pripoznati opravičenim se potegovati za čast mu čisto tuje deklice in mislil, da je s tem zadeva rešena. Toda motil se je, kajti po preteku dveh mesecev je oni zahtevo ponovil in sedaj se ui mogel več Bklicevati na prejšnji odgovor, kajti med tem časom je Beauchamp vstopit v zakon z Emilyo. Moj brat pa je smatral svoje življenje preveč dragocenim, da bi tvegal istega zaradi pol pozabljenega ljubimskega dogodka iu zopet dvoboj odklonil. Kmalu potem se je ožeuil z mlado damo, ktera je nocojšuo noč vsled zavratnega umora vdova postala. O Iiektor Beau cbampu ni slednji čas nič več slišal, toda dogodek iz novejšega časa mu je hlepenje po maščevanju z nova obudil. Pri nekem volilnem zborovanju je nek pristaš nasprotne stranke mojemu bratu podbacival njegovo vedenje proti Lucy Cook. Kot mož v javnem življenju, ktere-mu so morali ujegovi politični interesi biti važnejši, nego vsi drugi, bil je primoran napade zavruiti z izjavo, ktera ga je opravičila, toda istočasno omadeževala ime dekiice. N« dvomim, da so njegove besede •piročili Emily Beauchampu in njenemu soprogu. Od istega časa se je polastil mojega brata nemir, kteri bo je še povečal, ko je pred dvema dnema srečal svojega smrtnega sovražnika na cestah Frankfort*. Sicer je šel Beauchamp mimo njega kakor bi ga ue videl, toda moj brat je bil vendar prepričan, da je le xaradi njega prišel sem in se proti meui odkrito izrazil, da je v skrbi za svcje življenje. Jaz temu izrazu nisem pripisoval nikakega velikega pomena, spomnil pa sem se nanj v istem trenotku, ko me je dohitela vest o grozovitem dogodku in pri truplu mojega nesrečnega brata sem prisegel ne preje mirovati in počivati, dokler ne zadene morilca zaslužena kazen." Ta poročila so bila tembolj vero-jetua, ker umrlega nikakor niso zagovarjala, toraj zamogla vzbuditi sum proti Hektor Beauchampu. Toda po mnenju šerifa in mož, kte-re so sklicali k posmrtni preiskavi, ta poročila vendar niso bila zadostna, da bi se dal opravičevati zapor tako odličnega moža. Poročilo v ..Metropolitan House" odposlanega in vrnivšega koustab-lerja je to mnenje le Še bolj potrdilo. Hektor Beauchamp, kteri ni svojega imena nobeden trenotek zatajil in o namenu svojega bivanja v Frankfortu radovoljno pojasnil, je bil po izjavi gostilničarja, minoli večer do polu devete ure v gostilni, iijer se je kazal ravno tako ljubeznivega, živahnega in zgovornega kakor prvo uro Bvojega bivanja v mestu. Potem je šel gori v svojo sobo in nihče ni zapazil, da bi bil hišo še enkrat zapustil. Gostilničar ga je marveč našel zjutraj v trdnem spanju in najmanjšega sumljivega znamenja ni bilo videti v njegovem obnašanju. Iz uadaljuega poizvedovanja je bilo potem lahko določiti, daje bil Beauchamp v isti ni poklicau v Frankfort povodom neke proti nje mu naperjene tožbe, zaradi posestne pravice nekega zemljišča. In ker so bile razuu tega izjave vseh prič soglasne v tem, da je bil oni mož, kterega so videli bežati od prostora kjer je bil izvršen umor, raztrgan iamoreč, da v tem ne more videti iadostnega uzroka, da bi zaprl ali iaslišal odvetnika. Edino skrivnostnega zamorca b *irokokrajnim raztrganim slamui kom so sedaj iskali. Akoravno zlo-^ii.stva kakor ta proti polkovniku Sharpu izvršeni, takrat v Kentu-ckyu niso bila nič kaj redkega, je prouzročil ta umor radi poznane in priljubljene osobe usmrtenega ne uavadno razburjenost in resno je tirjalo javno muenje od oblastij, la najde krivca. Za prvi važni sled, kterega so uašli, imeli so zahvaliti edino le bistroumnosti in neutrudljivi mar-jivosti Benjamin Sharpa. (Dalje prihodnjič.) _- JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 gfae uim je..............§18 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80; cena 4 glasnim----od $55 do S100; cena 5 glasnim----od $8U do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,Bharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. . Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal taci h. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za Sioo. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker s<> harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aohro ujemajo. — Rojaki, ki že lite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že vi del tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš meii nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Lead vil le, Colo., A. Križman. SpoStoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi z njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La . Jakob Škrl.ic/-Dragi prijatelj John Golob! — 1'rejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za- dovljen Ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. Slovenske knjige. Ker im*m sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila, Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELO, 5102 Butler Street," Pittsburg, Pa. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroka. Dalie* VINO, FINE SMOD::E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. GOTOVE denarje najceneje ku-pi.š pri K SAKSKKJL' 109 Greenwich St., New Vork. Otvorfenje« Smešnice. Dvomljivo. Odvetnik : „Pravdo ste dobili, nasprotuik * mora Vam plačati $12.000; stroški znašajo 89600, ostane toraj"--Toženec : ,,Ne vem šteli Vi gospod dobili pravdo, ali jaz?" Naročilo. Učitelj: ,, Josip, ako ima tvoj oče pet klobas in podari jedno tvojemu ačitelju, koliko mu jih še ostane?" —Učenec: „Šti-ri, goBpod učitelj." — Učitelj: ,Dobro, povej toraj vse to tudi tvojemu očetu, da se prepriča kako v računstvu napreduješ." p] n fan t terrible. Ženin (sestri svoje neveste): ,,Zakaj sti «e daneg tvoja mati iu Pavla smejali?"— ,,Oh bi'o je izborno; v nagi osti zamenjali sti zobovje in lase I" Francoska parobrodna družba Coipape Generali! Direktna črta do HAVRE - PARIS SVIM - 1NNSRRUK (Avstria). M^"* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ^b Mortor Street: La Touraiue 9 Le Bretagne 16. La Lorraine 23. L'Aquitaine 30. ,, La Touraine 6. sept. La Bretagne 13. Novi brzoparnik z dvema Podpisani priporočam Slovencem V La Salle, III., in okolici svoj salooai 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obiek. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in druge likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me po-I gosto. S apoštovaujem MATH. K0MP, 1003 Main St., La Salle. 111. . yJEi t'^ ... ■ ■ ii31/1—r-iJi ■ up.iiimn !*'.ritI* "-»V'P^jo svojo lM.lezen, koliko je stara bolezen in on doposlje zdrav,lo m navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je Jezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo truHl pu nepotrebnem svuj krvavo zasluženi denar. Zmota. A.: ,,Za božjo voljo pojdite takoj domov, Vafia tašča se je obesila; vendar 6e živi, ker je nekdo takoj vrv odrezal.. . _ B.: „Oh, ta bedak!" Vsak iz svojega Btalifiča. Klobučar (čita v listn): „Mino-lo pustno nedeljo eo si trije našemljeni mladi ljudje dovolili čndno nabavo, da bo veem srečujočim ljudem cilindrečezudeBa potolkli."_ ..Joj, so to bili dobri fantje! Da bi le za nje vedel takoj jim dam__ komieion!" VSAKEMU Z b o č n tj e m. „Kaj brate, iz zastavo ice prided? Ali dragi moj, kadar si v denarni zadregi zakaj ne prideš k meni? Jaz bi tudi takoj nekaj seboj dal, da bi mi — zastavil." katerŽ^PIH^K^.60 l,iH Mdravljeni 0,1 t,r- G-1 TOIIEKA SvedoČim, da sem osebno znan z dr. C, T Poheknm in - , razreda in gentleman neule povesit Morem^ v^uTJo ^ 1 llos- V' Whitk, sodnik sodišča v Kansas Citv, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek f.nancijelno odgovoren za v^.- k^r v C . . , , C-vsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* u žepnih ur, i verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predm«- g tov po najnižjih x Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba A in jamstvo za bla^o, je moje geslo. Za obilo naroub bo priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. St -3"»- ^ ^ ^ ^ ^ i> D D (ft) « > JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena tro vrstni h harmonik je f ltf do $35 in naprej, lzvršu.em tudi i;a b m 8 glasov. Razpošiljam jih h pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflic«\ Glede natančnejih pojasnil s«- je pismeno obrniti na : John Venzel, 30 Kino fcx., Cleveland, Ohio. I o 3___ „ o C O»,a9oj»o a o ovj^aaoaj f i ll i?'i^ltx!: j' j i? *: ■ ^ ; ' • ? tl-l.,m,!...,** v'"- j,................„,„, ^ . .............---■--.-—.. . ... ...-.-v... ;-:... ... ----. ......... .......... M ...................-jf. .......... -S-i ■ f 3$*: Sseor - ■ ■ ^v- .-i'.- s ■ Oncljelm zastopnik raznih parobrodnili družb. .fc-iija u^jceriL-je in najnitveje denarje v jtaro domovino. w PR. SAKSER 109 GBEEHWICH STRKKT, NEW york. Prodaja parobrodnt: in železniške listke po izvirnih cenah. Etlino slovensko podjetje v Mew Yorku. m m m 8 .leai Mestna hranilnica ljubljanska m S obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g M S m m m m s IB po 4' brez odbitja novega rentnega davka. § Denar — tadi amerikanski —• se jej lahko pošilja garar- H H m -------------JOJ lauav Bost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". aaioiiiiiiMi^