Štev. 130. V Ljubljani, petek dne 10. maja 1912 Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravni št vu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno S 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — 4<.‘ inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se K- pošilja upravništvu. ::: te Telefon številka 118. :t: Skrb za mladino. Na letošnjem vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi, je imela nastopiti tudi srednješolska mladina. Ta nastop naj bi dokazal, kako napreduje telesna vzgoja na naših srednjih šolali in kaki so uspehi one reforme ,ki se je sklenila na srednješolski anketi na Dunaju leta 1908. Češki deželni šolski svet pa nastop ni dovolil in je rekel, da bi se s tem dijaštvo motilo v času, ko ima največ opravka z učenjem. S pripravami za nastop bi se baje lahko zgodilo, da bi bili redi koncem semestra v spričevalih slabši in bi torej nastop srednješolske mladine imel slabe posledice za uspehe v šoli. Tako so mislili previdni pedagogi pri dež. šolskem svetu in so nastop prepovedali. Odbor za sokolski kongres je pojasnil še enkrat, da neče motiti mladine, ampak da bi srednješolsko dijaštvo nastopilo pod vodstvom profesorjev — toda tudi to ni držalo. Namesto dijaštva bo nastopila sedaj na vežbališču najmočnejša sokolska župa s posebnimi vajami. Časopisje piše o tem in je mnenja, da bi bil sokolski zlet, ki bo privabil ljudi iz vseh delov sveta zelo primerna prilika, da se izkaže srednješolska mladina ... Avstrija bi lahko pokazala, da ne vzgaja le knjižnih papirnatih ljudij, ampak, da se mladina na srednji šoli vzgaja tudi telesno in sicer tako, da se more javno pokazati pred svetom. To bi ji bilo gotovo le v čast, kajti telesno krepak in razvit človek pokaže tudi čilega duha in ni mehanično zdresiran, ampak gibek, podjeten in iznajdljiv. In nova moderna doba potrebuje takih krepkih samostojnih ljudij, ti ljudje se izkažejo v življenju kot najagilnejši in njihova podjetnost je družbi in državi v korist. Pa skrb za redove Ne pusti pedagogom, da bi gledali tako daleč in — ne puste mladini nastopiti. Na sokolski zlet so povabljeni naučni ministri iz Rusije, Srbije, Bolgarije, Črne Gore, Francije in Anglije. Ti bi se lahko kaj naučili o telesni vzgoji mladine — ako bi je ne skrivali v telovadnice — ampak jo pustili pod svobodno solnce. Socialni demokrati proti slovenskim zidarjem. Trst, 8. maja. V pondeljek je bilo pet slovenskih zidarjev odpuščenih iz dela, ker se niso hoteli proti svoji volji organizirati v socialno demokratični organizaciji. Gnusno, škandalozno, naravnost bar-barično, zločinsko je postopanje socialnih demokratov. N. D. O. je vložila proti vsem onim socialno demokratičnim hujskačem, ki so povzročili, da se je pognalo v nesrečo pet delavcev, tožbo. Slovenski delavci so na delu v veliki nevarnosti, ker jim socialni demokrati grozijo, ker jih celo s kamenjem napadajo. Kar so socialni demokrati začeli sedaj prakticirati, to je vnebovpjoča krivica in N. D. O. ne bo mirovala poprej, dokler jo ne zdrobi popolnoma. Socialni demokrati si bodo pa s tem skopali grob, kajti pravi delavci, ki so količkaj zavedni in so člani socialne demokracije, morajo priti do zaključka, da to ni nobena socialna demokracija, da je tržaška socialna demokracija navadna tolpa, ki slovensko delavstvo dere, ki slovenskemu delavstvu hoče zadati smrten udarec in ga tako spraviti iz sveta. Največ so temu krivi socialno demokratični voditelji, ki na shodih delavstvo hujskajo proti vsemu kar ni socialno demokratično. Delavcem pravijo, da v ‘tavcjvs * '..•.V mmr' • r a ■mm f /.v,v L. ' • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-~ pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :tt ••• ••• m Telefon številka 118. »S naj nastopajo divjaško, zverinsko. Lepo so jih izučili. Celo velik štrajk so že pripravljali, ker podjetnik V. ni hotel na njihovo zahtevo takoj poslati narodnega delavca iz dela. Nameravali so stopiti vsi tržaški in okoličanski zidarji v stavko. Podjetnik je bil konečno prisiljen napraviti, kar so zahtevali socialni demokrati. Ali ni to prava podivjana, s sovraštvom in prekletstvom napolnjena socialistična pakaža? Ako-ravno so začeli tako, ne bodo nič dosegli. Delavci slovenski poznajo lumparije in gnjilobo, ki se razprostira v trž. socialni demokraciji. Par ljudi je tam, ki hočejo na podlagi stranke priti do časti, ki žrejo in zapravljajo denar, katerega jim nosi, ne samo italijansko, ampak tudi slovensko delavstvo v stranko. Le razveseljivo je, da imajo samo peščico slovenskih delavcev za seboj; vsi so jim že obrnili hrbet. Sedaj se bo šlo v kratkem za odločilen boj, da tudi tista peščica slovenskih delavcev, ki so danes še tam gre proč od izkoriščevalcev slovenskega delavstva, gre proč od stranke, katere voditelji glasujejo v mestnem svetu proti C. M. šolam, proč od stranke, ki importira regnikole in biča slovensko delavstvo pri vsaki priliki. N. D. O. je zmiraj izjavljala, ko se je šlo za novo pogodbo, da je pripravljena nastopiti složno s socialnimi demokrati proti izkoriščevalcem, stavbinskim podjetnikom. Socialni demokrati so pa odgovorili s pestmi, kamenji in noži. Lepo, prav lepo je to! Pokazali so z njihovim dejanjem, da jim niso delavske koristi prav nič mar, da imajo pred seboj le strankarske koristi. Gre se jim šamo zato, da slovensko delavstvo pridobijo za socialno demokracijo, da tam slovensko delavstvo asimilirajo italijanskemu narodu. Te hudobije pa se socialnim demokratom ne bodo posrečile. Delavstvo danes že drvi v narodne organizacije. Nastal bo boj in zmagala bo pravica. Lahko bi lepo skupno nastopali, če pa nočete, pa pustite. Radovedni smo kaj poreče k temu terorizmu Etbin Kristan načelnik Jug. soc. demokracije. Od gotove strani smo slišali, da Etbin Kristan to počenjanje obsoja. Ako je za pravico, bo tudi povzdignil glas proti tej krivici. Mi bomo javnosti .vse hudobije tržaške socialne demokracije razkrili, da se bodo proti njej vzdignili vsi, ki nosijo v srcu le iskrico poštenosti in pravicoljubnosti. Molčali smo dolgo, dolgo smo gledali z mirnostjo to grdo ravnanje s slovenskimi delavci. Danes pa ne moremo več mirovati. Ubogi slovenski dclavci prihajajo z tožbami, da so primorani pustiti otroke stradati, ker nimajo dela, ker so jih socialni demokrati spravili iz dela in vrgli v nesrečo. Ne moremo mirovati, ne moremo z rokami v žepu gledati, kako se slovenskega delavca trpinči, ne! V boj moramo, v hud boj s sovražniki slovenskega delavstva in bojevali se bomo, dokler ne pade strta v prah krivica, katera je dandanes ideal tržaških socialnih demokratov. Parlamentarno. Debata o izpremembi kompetence^ posameznih ministrstev se je vršila v včerajšnji seji poslanske zbornice. Ministrski predsednik je zavzel v tem vprašanju stališče vlade, ter zagovarjal vladno predlogo, ki pa ni vzbudila v parlamentarnih krogih posebnega navdušenja, ker je skrajno pomanjkljiva in necelotna. Vsi govorniki, ki so se pečali raz praktično gospodarsko stališče s predlogo ,so povdarjali, da bo morala ta doživeti še inarsikako popravo in izpremembo, ker v sedanji obliki nikakor ne odgovarja dejanjskim potrebam in ne izpolnju- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) XXII. Modroslovje in dva vrabca. Kandov ni čakal pogreba in odšel je zopet na ulico. Čudno! Odšel je nekoliko bodrejši. Pogled na smrt zanesljivo ukroti vsako razburjenost duše. združene s pozemeljskimi koristmi. Pogled na človeško minljivost osla-buje njeno odvisnost od tega sveta. Skrbi, plamteče naklonjenosti, strasti in napori življenja blede in postanejo nečimni in smešni pred obzorejm večnosti... »Ha, ta Laika je umrla, sedaj je brezdušno truplo, prah. Kako je bila bela in strašna!... Umrla, umrla!... A Rade ni bilo ondi!... Nu, kaj, Rada!... Čudna stvar, da me ie tako zaslepila ta deklica... Kdor me vidi. poreče, da sem znorel... Ali pa mar vem. da nisem norec? ... A čemu? Radi nje. A kaj je ona, čemu so moje neskončne muke, moje dolge noči, prebite brez spanja? ... Da. čemu je vse to? Radi ene ženske, radi druge Laike, katera tudi jutri umre ter postane brezdušno truplo in prah. Radoveden sem, ali bi jo ljubil, ko bi jo videl zravnano na parah, ko bi jo nesli k grobu, ko bi jo razjedali črvi?... Kakšna budalost in ogavnost!.. Mar ne? Kajti resnica, kaj je ta Rada, to je nič, nič, ki napol-nuje vse moje bistvo in ves vesmir. nebo in peklo? Kaj je ona? Kostnjak, povit z nagnusnim surovim mesom ... Neskončno smetišče kosti, mesa, krvi. žil. vlakenj, čutnic, žlez, tkanin, hrustanca in smradu, ki se imenuje Rada in jutri segnijejo ter se spremene v gnoj in prah... Pfuj! In jaz vse to ljubim ter koprnim po tem! Moj vsemogoči duh. moj božanstveni razum moja neomejena misel se je dala zajeti od tega krhkega, bedastega stvora je zabredla v to pajčevino!... Strahovita brezpamet! Da se vendar nisem poprej streznil ter si dejal: hej, Kandov, tvoj, poklic je drugi, bolj vzvišen, nego je to. da bi vzdiha! za bedasto janko... Tako široko obzorje se odkriva pred menoj; dva čudna. velika svetova mi odpirata svoje naročje; veda in domovina... A koliko je ondi življenja, dejanj, slave, borbe in čudežev!... Jaz pa jih ne vidim, vidim zgolj to pomilovanja vredno bitje, o katerem, ako ga ne bi bil videl, ne bil bi nikdar slutil, da živi na zemlji, kakor niti ono samo ne ve, čemu je na svetu ... Sramota, sramota. sramota; treba mi je bilo videti to Lalko, da sem se zbrihtal in spoznal, na kakšno ničev-nost se je navezala moja duša. Sedaj se ona sprehaja slično orlu in trepeta s krili, jih razpenja in kakor on, prosto, svobodno leti v neskončno prostranstvo ... Oh. kako sem srečen!« In Kandov je korakal dalje, zatopljen v te osvežujoče misli. Čutil je, da je težko breme odpadlo raz njega. Sedaj se je zmagovito smehljal. Smehljal in se čudil, kako žalostno in bedasto se je končala .ta borba v njegovi duši. Vrgel ie iz nje Rado. kakor vržejo skozi okno nepotrebne črepinje razbite sklede ... Radina slika ie stala tako daleč, tako daleč v megleni brezkončnosti. bleda, brez življenja in oblačna, kakor pri naglem sprebujenju razprašen sen. Čutil je želja, ki so se izjavljale glede izpremembe kompetence. Koncem debate je začel govoriti v hrvaškem jeziku posl. Laginja, ki se pa ni pečal s stvarjo samo, temveč je prešel takoj na Hrvaško, začel je s zgodovino iz enajstega stoletja, govoril je eno uro in pol, a svojega govora še ni končal ter ga nadaljuje v jutrijšnji seji. Takoj ko je začel govoriti so se opazile obstruk-cionistične tendence. Ali se pripravljajo torej res pravaši na obstrukcijo. Povodom imunitetne debate se je prijavil pravaš dr. Sesardič k besedi glede vseh mandatov, ki naj bi se overili ali razveljavili, ker pa je bila debata vselej prej zaključena, ni prišel do besede. Značilna sta pa vendar le ta dva pojava, ni še dolgo tega, kar se je glasilo Sušteršičevega kluba zlobno norčevalo, da je posl. Trešič začel v bramb-nern odseku z obstrukcijo, sedaj pa sami poskušajo isto. Seveda je ta obstrukcija samo navidezna, kar izpričuje dejstvo, da se jugoslovanski poslanci sploh niso udeležili seje proračunskega odseka, kjer se je šlo za nezaupnico Bie-nerthovega kabineta, katerega član je bil tudi sedanji ministrski predsednik Stiirgkh. Toda o tem pozneje. — V včerajšnji seji je prišlo zopet na vrsto umazano perilo iz prejšnje seje in sicer sestava grajalnih odsekov. Kako neprijetne so bile te stvari zbornici in udeležencem se vidi iz tega, da se zbornica ni brigala za poslovno debato, ki se je vršila, ter sklenila to kar je prej proti zahtevi socialnih demokratov odklonila. Nastala je taka zmešnjava, da je moral podpredsednik sejo prekiniti in sklicati posvetovanje klubovih načelnikov, ki se je moralo prilagoditi zahtevi socialnih demokratov, da naj vsak grajalni odsek posebej razpravlja o posameznih umazarijah. — V brambenem odseku je obširno razpravljal o predloženi reformi socialni demokrat Leuthner, ki je že v prvem čitanju podvrgel predlogo uničujoči kritiki, njegove besede so bile tako ostre in padale v prvi vrsti na oficirje in njih postopanje napram moštvu, da je postal brambni minister Georgi jako nervozen in se čudil kako more avstrijski državljan tako nespoštljivo govoriti o oficirjih. A Leuthner je govoril dobri dve uri in nadaljeval s svojimi ostrimi kritikami. — Tako se po malem rodi obstrucija v odsekih, v plenu, a voz Stiirgkhove politike ne gre naprej, no saj se tako ne mudi preveč si misli grof Stiirgkh! — Jako zanimiva je bila debata v proračunskem odseku, kjer so prišle na vrsto nečedne manipulacije Bienerthovega kabineta, zlasti bivšega trgovinskega ministra WeilJ-kirchnerja. Soc. demokrat je stavil predlog, da naj se izreče bivši Bienerthovi vladi nezaupnica radi nezakonite in nedovoljene podpore Austro-Amerikani in radi nakupa delnic južno-nemške paroplovne družbe, ki so se nakupile brez dovoljenja državnega zbora. Proračunski odsek je sprejel to nezaupnico. Prišla pa je koj nato v razpravo nova nečedna afera Bienertho-ve vlade. Razpravljalo se je namreč o zopet nedovoljeni podpori lovski razstavi. Ko so vladni pristaši videli, da bo predlog glede nezaupnice dobil zopet večino so jo pobrali iz zbornice, da onemogočijo sklepčnost, kar se jim je res posrečilo, pri glasovanju kjer je predlog glede nezaupnice dobil večino, se je pokazala nesklepčnost odseka. Jugoslovanski poslanci se seje proračunskega odseka niso udeležili, to dokazuje, kako daleč segajo njih obstrukcijoni-stične tendence. Kar se tiče nezaupnice prejšnji vladi ima ta na sebi precejšnjo politiško važnost. Sedanji ministrski predsednik grof Stiirgkh in justični minister Hoclienburger sta bila ves čas člana Bienerthovega kabineta, a sta člana Hrvatska in dr. Šušteršič. Dr. Šušteršič: Oj devojka, lepa moja, bujna so ti lica tvoja — ja te molim — jaz te ljubim -jaz te, draga zase snubim. Hrvatska: Vrlo lepo. da me ljubiš, a ne hočem, da me snubiš, čula sem, da Šušteršič, vrlo je navihan ptič! Dr. Šušteršič: Što bi se devojka bala. kaj bi drugim verovala, le v obraz mi prav poglej. -če me ljubiš — mi povej! Hrvatska: Malo ti je zame brige, vem da zadaj kažeš fige nič ne morem ti verjet — dobro te pozna cel svet! Dr Šušteršič: Mnogo sem že zate storil, v parlamentu sem govoril, hvalil sem te in slavil — tvoja prava sem častil. Hvatska: Nemoj;, nemoj govoriti, ljubček moj, ti ptiček zviti, znam, zakaj me imaš rad, zna to dobro vsak Hrvat.. Dr. Šušteršič: Mažarji so te ljubili, da bi tvoj denar dobili — nam pa za denar ne gre — tvoje si želim — srce ... Hrvatska: Lepe tvoje so besede, a poznam prav slabe zglede, slišala sem. da povsod voliš klerikalen rod. — se je svežejšega in kakor prerojen-ega; mrena mu je padla sedaj z očes in videl je jasno, spoznaval vse. zanimale so ga stvari, ki so bile okrog njega in brigal se je za drobne interese življenja. Prijazno kakor nikdar, je pozdravljal vse. katere je srečal ter se spustil v razgovor s Pavlaki Nedevom o rožnatem olju; vprašal ga je. koliko mu je bila lani cena in koliko »ma-skal« (bokalov) ga upa v tem letu dobiti? Kupil si je pol »oka« črešenj v neki prodajalnici ter se vračal vesel domu. tako vesel, kakor bi se vračal od svatbe, ne pa od pogreba. Ko je korakal ob zidu nekega vrta, se mu je dež belih listov, slično biserom, vsul na glavo. Dvignil je glavo ter videl, da je bil to cvet od sliv. katerih veje so visele nad ulico. Cvet je odpadel od veje. na kateri sta se gugala dva vrabca in se poljubovala s svojimi kljunčki... Kandov je obstal kakor prikovan. Vse njegove lepe besede, vse njegovo modrovanje je zibnilo slično dimu pred tem ljubav-nim prizorom ... Stresel je črešnje iz robca ter se prijel za čelo. Dolgo je stal tako. * Bolan si. bolan. Kandov!« si je pošepetal breznadejno, »bolan si, moj brate, poišči si zdravila za glavo, moj dragi Werter! In znovič je nevedoma šel dalje. »Da. 'zdravilo, zdravilo, radikalno zdravilo!« si je ponavljal. Toda kakšno? Ko bi bila to telesna bolezen ... Toda ta rana se nahaja v duši... Ne da se izžgati z razbeljenim železom. Kaj? Kaj. ko bi se posvetoval s plovdiv-skim zdravnikom? Nahajajo se takšni zdravniki. ki ozdravijo ne le zgolj telesne, marveč tudi duševne bolezni... Zakaj jaz norim, da, norim ... Vse eno. pojdem k njemu... Kdo ve, nekaj mi vendar nasvetuje — a to ne bo povsem brez koristi... Da... Uporabim prilož- nost. izgubiti nimam pri tem ničesar... Toda druga težava, treba se mi bo izpovedati pred zdravnikom ... Pa postanem smešen ... Ne, to ni mogoče ... Treba drugega načina ... In krenil je proti hiši, v kateri je bil prov-divski zdravnik. XXIII. ‘ / Zdravilo. Ko je Kandov obstal pred njegovimi durmi, obrisal si je znoj raz lica in potrkal. »Entrez!« se je ozvalo od znotraj. Vstopil je. Pred njim je stal zdravnik, mož kakih štirideset let star. visoke rasti, toda upo-gnen. bledega in bolnega obraza, z redkimi br-kami na licu in z zvito porogljivim izrazom v pogledu. Imel je na sebi zgolj telovnik in pobiral je skupaj svoje reči ter jih polagal v kov-čeg. pripravljajoč se očividno na pot. Pri Laiki je opravil, drugega dela tu ni imel. Kandov mu pove, kdo da je: »Vsedite se. gospod«, ga povabi zdravnik spoštljivo, »tu je obrneno vse narobe, odpustite.« Spoštljiv pozdrav je obodril dijaka. »Odpustite, gospod zdravnik, da vas motim; prihajam le za nekoliko trenotkov.« »Kajpaše! Ako zdravnik sprejema bolnika, nikdar ni moten; zdravnik brez bolnikov ne more biti vesel, kakor ne bolnik brez zdravja. .«i In pri tej zlokobni šali je vrgel preiskovalen pogled na shujšano, zamišljeno lice svojega gosta. >Kako se počutite?« »Hvala, zdrav šem«, odvrne "dijak s prisiljenim smehom; »prišel sem le. da vas prosim nasveta za nekoga drugega.« »Ali je tukajšnji?« Dr. Šušteršič: Saj potem boš idealna, če postaneš klerikalna, potlej bomo eno vsi — v zvesti slogi združeni. Hrvatska: Saj doma imam pravaše in še druge stranke naše. kaj bodo pa rekli ti. če me Šušteršič dobi. — Dr. Šušteršič: Nič ne bodo rekli, draga, skupno zmagava sovraga, saj Slovenec in Hrvat sta si uviek brat i brat. Hrvatska: Znaš što. brate, lepa hvala, sama si bom pomagala, saj snubačev je dovolj kamor gledam naokol. Dr. Šušteršič: Čuvaj v tebi komisari — grdo s teboj gospodari, ako tebe jaz dobim, ga na mažarsko spodim. Hrvatska: Dobro, pa zakaj v Ljubljani, gledal si tako postrani, ko slovenski narod tvoj, hotel je za mene v boj. Dr. Šušteršič: Pazi se, devojka, zdrava, kaj so drugim tvoja prava, jaz bom zanje se boril vse sovrage bom pobil. Hrvatska: Meni prvo je svoboda, to čast našega je roda. klerikalnih pa vezi — mi na roki treba ni! Dr. Šušteršič: Nemec. Mažar, Srb okoli, vsak ti kaže. da te voli, teh, devojka. se varuj. — njih besedam ne veruj! Hrvatska: To ni res. moj bratec 3rag‘u vem. kje moji so sovragi, toda Srbin in Hrvat sta si vedno brat in brat. Dr. Šušteršič: Srbi ti so pravoslavni, naši so sovragi davni, dobro to ne bo za te — če k njim vleče te srce! Hrvatska: Kaj ti pravim, dragi brate, nič ne skrbi za Hrvate, rajši idi tamo v Rim. tam vso srečo ti želim. Jaz svobodna sem Hrvatska ljubim čista čustva bratska, vsa za svobodo gorim — za napredek le živim. Vi Ljubljano ste izdali — narod tujcem ste prodali, takih meni treba ni — boljših se dovolj dobi! Dr. Šušteršič: Oj devojka si ponosna pa pomisli, kje je Bosna, ako tvoj bom gospodar, jo poklonim tebi v dar. Hrvatska: Još Hrvatska ni propala, sama bom gospodovala — kar krivic se mi godi zmagam s svojimi močmi. Dr. Šušteršič: Ker si draga košek dala — pa samica boš ostala — jaz — da ne ostanem sam. se v Dalmacijo pel jam! Hrvatska: Sami treba ni ostati! Vsak z menoj se rad pobrati, ti pa glej za svojo stvar, saj deželni si glavar. Tam godi krivic se dosti. Kranjsko suženjstva oprosti, potlej dojdi kakor brat k nam naprej se radovat. Čuj, kaj te »Hrvatska« prosi: »Klerikalcev« k nam ne nosi, tam na Kranjskem jih imej — in vsem drugim to povej! tudi sedanje vlade. Kako stališče zavzameta sedaj ta dva ministra, ko jima je proračunski odsek izrekel nezaupnico, ne sicer radi sedanjega njih poslovanja, pač pa radi soudeležbe pri nereelnih aferah svojega prejšnjega šefa! Drugod bi seveda taka nezaupnica izzvala po-litiških posledic, ker sta oba ministra odgovorna tudi za prejšnje poslovanje bivše Bienerthove vlade. V Avstriji se pa seveda take stvari ne vzamejo preveč resno! Vlada je prepričana, da je ta nezaupnica, ki sta jo dobila nje sedanji šef in justični minister le dogodek slučaja, da se zbornica ne bo spozabila tako daleč, da pritrdi nezaupnici. Zato pa nemško časopisje to nezaupnico tako ignorira ter jo le mimogrede omenja, ker ve, da je bolje ne razburjati duhov! Bo že zbornični plenum prišel preko tega na dnevni red! DOPISI. Iz ljubljanske okolice. Po vsej slov. zemlji se kaže veselo gibanje bodisi v političnem, bodisi v prosvetnem žvljenju. Celo v najsiro-mašnejših in zapuščenih krajih je kultura tako napredovala, da se kažejo veseli pojavi po napredku, smisel za prosveto. Narodna zavest ter težnja po samoobrambi se je vzbudila že v najoddaljenejših gorskih zaseljih — prešla je v kri naroda. Le severni in zahodni del ljubljanske okolice še dremlje in spi. Ta košček zemlje, ki ga imenujemo lahko raj Kranjske je z malimi izjemami neprebujen. Od Vrhnike doli do Lju-blane, od tu do Domžal in tja do Kranja in Škofje Loke (Sorško polje) — to je tisti kos naše grude, ki je oblagodarjen z vsemi darovi in bogastvom — ki pa je, izvzemši Vič in Šiška, ter nekaj posameznikov, v masi popolnoma narodnostno nezaveden. O kakem samostojnem prepričanju ali o narodnem ponosu ni niti govora. Od kod to? Imeli so ti kraji in še imajo blagostanje; to pa je vsnivalo to sicer dobro ljudstvo v popolno brezbrižnost za narodni interes. Ljudstvo je prepojeno materialističnih nazorov, idealizem jim ne sega do srca. Mnogo bo najbrže v tem, da so bili ravno ti kraji v šolstvu najbolj zanemarjeni. Malo je bilo šol in še te so bile le enorazrednice — napolnjene — bogu bodi potoženo — kakor vžigalice v škatljici. Ali kako naj seje pri takih razmerah učitelj seme idealov v mlada srca, ko ni bilo niti za najpotrebnejše stvari časa. — Ljudstvo je zrastlo brez idealov, ki so predpogoj za narodno samozavest in samoobrambo. Ljudstvo teh pokrajin je dobro, da tudi požrtvovalno, da cesto žrtvuje svoje imetje celo za stvari, ki so mu v k var, celo v zasužnjenje; apatično pa je za kako višjo idejo. Vzemimo primero. Kje so v teh krajih podružnice družbe sv. C. in M.? Častne izjeme sta le Vič in Šiška, Če na revnem krasu, ali v siromašni Dolenjski tako lepo delujejo podružnice dr. sv. C. in M., koliko lažje in z večjim uspehom bi lahko delale podružnice v tem blagoslovljenem kosu naše domovine. Narodne zavesti ni, povsodi vlada le neka mlačnost in mrtvilo za vsako nacionalno misel in stremljenje. Kje je podružnica v Št. Vidu. kje v Medvodah, v Smledniku, v Vodicah, v Šmart-nu. n d Posavju, na Ježici, v Horjulu, na Dobravi v Polhovem Gradcu itd. Lahko bi bile te podružnice v zgled celi Sloveniji bodisi po svojem moralnem, kakor tudi gmotnem efektu. — Proč z predsodki, proč s spanjem, proč z narodno mlačnostjo, na dan z nacionalno idejo, naj se uživi in razraste v masi tega ljudstva, ki tvori 1 zrno slovenskega roda Le narodna zavest je oni čjnitelj, ki je zmožen pridobiti narodu primerno spoštovanje ptujcev, mu nakloniti pravo svobodo ter ga postaviti med kulturne narode. Ne ptujec, marveč naša narodna mlačnost in nezavednost nas bo pokopala v valovih ptujih narodov. Rodoljub. »Tukajšnji je. toda ...« »Čemu ga niste pripeljali? Vidite, ne preostaja mi dosti časa.« Kandov postane zbegan. »Kako naj vam to rečem, gospod zdravnik, prišel sem več radi tega, da čujem vaše mnenje v nekem literarnem vprašanju...« Zdravnik ga začuden pogleda. »Vi mi morete pojasniti gotovo psihologično Vprašanje, ki mi povzroča veliko težavo. To vprašanje spada v stroko zdravilstva.« Zdravnik ga radovedno pogleda. »Pišem roman«, reče Kandov, povdarja-joč vsako besedo. »Kako, vi ste pisatelj?« »Ne. hočem to poskusiti... Pričel sem roman ... Glavni junak je stahovito zaljubljen, blazno, brezumno, breznadejno, zaljubljen v deklico, katero ljubi obenem z drugimi; ta strast,ga gotovo privede k' samomoru...« »Čital sem svoje dni na Dunaju nemško povest«, reče zdravnik, praskajoč se za ušesom. hoteč se tega spomniti; ondi se pripoveduje o podobni ljubezni...« »Gothejev Werter?« vpraša ga dijak živo. Da, Gothejev roman«, se spomne zdrav-nih; »kaj ne, da je doprinesel samomor?« »Da, toda jaz hočem rešiti svojega junaka ...« »Rajše ga ubij in punktum! naj se ne muči* Napravi tako, kakor napravimo mi zdravniki z bolnikom... to je najbolje ...« Zdravnik je spremljal svoje besede z nekim zlokobnim smehom, ki je najavljal vso to brezsrčnost, lastno zdravnikom, navajenim topo zreti na muke in smrt svojih pacijentov. Kandov obledi. »Ne. to bi bil slab vzgled za čitatelje... Samomor je nalezljiv...« »Kakšne narodnosti je vaš junak?« »Bolgar«. »Bolgar? Saj Bolgari ne bolehajo radi na .karasevdi’. Njih srca so povita z bivolsko kožo. . . . Ali veste, kaj je kara-sevda? Ainour Ne-sespere!« »Da, obupna ljubezen«, omeni dijak zamolklo. »Sicer pa ne poznam Bolgara, ki bi ne umrl vsled prevelike ljubezni . . . Nek mladenič se je pred nedavnim obesil, toda vzrok je bil ta, da je Žid prišel na boben in on je izgubil...« »Nu, moj junak, kakor sem vam dejal, gospod zdravnik . . .« »Da, izjema, razumem,« poseže vmes zdravnik: »in ker je Bolgar, mu ni treba dopri-našati samomora, to bi ne bilo točno . . . Treba mu je dati priložnosti: trapiti in mučiti se ...« In zdravnik se je zopet nasmejal s tem zo-pi rnim smehom ter pogledal na uro. Očividno se mu je mudilo. Kandov je zapazil njegovo nestrpljivost ter rekel naglo: »Uprav radi tega sem se obrnil k vam po nasvet, gospod zdravnik. Razvoj romana zahteva, da bi moj junak živel, da bi mogel dovršiti druge reči . . . Vendar da to izvrši, hočem ga najpoprej ozdraviti grozne strasti, ki ga paralizira in ubija. Kako bi se to moglo zgoditi najbolj naravno in resnici najpodobnejše?« Zdravnik je radovedno in pozorno gledal Kandova; prvikrat v svoji zdravniški praksi je imel rešiti takšno vprašanje. Trudil se je, čital je v očeh in raz lice svojega gosta, kakor bi hotel pogoditi drugi smisel v njegovih besedah. Ta pogled je zbegal dijaka in rdečica je nehote pokrila njegovo zarjavelo lice. Njegova zbeganost je postala še večja, ko je porogljiv smeh zaigral zdravniku okrog ustnic. »Razumem, razumem; vi iščete zdravila zoper eno najbolj uporno duševno bolezen.« »Da.« DNEVNI PREGLED. Naše cenjene naročnike opozarjamo, da nam vpošljejo naročnino do 15. t. m., sicer smo primorani vsem onim. ki ne plačajo, list ustaviti. Slovenski klerikalci in dalmatinski pra-vaši. Včerajšnji »Slovence« se sklicuje na zahvalo hrvaških pravašev Šušteršiču, češ, da so ti možje vpoklicani, da sodijo o politiki Šušteršiča in njegovega kluba. Naj sodijo hrvaški pravaši o Šušteršiču tako ali tako, to je njih stvar, za nas je značilno le postopanje onih pravašev, ki poznajo dobro Šušteršiča saj so člani njegovega kluba. To so dalmatinski pravaši. ki se niso udeležili tega posvetovanja v Opatiji, ki se niso zahvaljevali Šušteršiču, ki so začeli v državnem zboru z obstrukcijo. Ta dejstva govore več kot vse zaupnice Šušteršiču. zlasti, ker so se Dalmatinci postavili s svojo politiko, v direktno nasprotje z namerami Šusteršičevega kluba. Pravaši iz Banovine so pač informirani slabo, ali so pa izrekli svojo zahvalo le iz politiške kurtoazije, dejstvo pa je in ostane, da so dalmatinski pravaški poslanci drugega mnenja! Tudi istrski pravaš dr. Laginja obstruira v državnem zboru, torej tudi ta stari politik, ki pozna Šušteršiča prav dobro, s svojim obstrukcijskim govorom dokazuje, da ponesrečena Šusteršičeva akcija ni prinesla nikakih koristi, do danes rodila nika-kih uspehov! »Slovenčeva« podtikanja hrva-ško-srbski koaliciji so jasen dokaz, da se Šušteršič boji obračuna s hrvaško javnostjo, ki bo zavzela šele takrat svoje stališče, ko izgine komisar Čuvaj! Zato pa sedaj na vse strani slepi slovensko javnost. Pa tudi to ne bo pomagalo! Onemogla jeza. Dogodki v predvčerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta so zaprli klerikalcem sapo. Klerikalna delegacija v občinskem svetu niti mislila ni nato,, da bo s svojim nujnim predlogom glede simpatijske izjave v prilog Hrvatom, doživela tako sramoten poraz in tako zasluženo plačilo. Tako Šte-fe kakor dr. Zajc na izvajanja in bridke očitke dr. Trillerja nista mogla ničesar odgovoriti. Ozirala sta se le na govor Etbina Kristana^kkonu in proti prirodi, ki se gode vsled težkih grofice Auersperg. Razloček med grofico Auersperg in Lichtenberg je pa tak kakor v političnem naziranju med A. Kristanom in btefe-tom. Grofica Lichtenberg biva že nad 20 let v Šiški, je vedno volila z narodno napredno stranko in je Slovenka. Narodna napredna stranka nima radi tega nikakega povoda pooblastila svoje somišljenice tajiti ali se ga sramovati. Nekaj povsem drugega je pa pooblastilo grofice Auersperg. Ta je nemška klerikalka. in radi tega. sodrugi. je vaše očitanje, da je narodna napredna stranka volila s pooblastilom grofice Auersperg podlo. Pač pa je grofica Auersperg dala pri prvih volitvah svoj glas socialnim demokratom, kateri so ga tudi hvaležno sprejeli. Oni trije sodrugi, ki sede danes v občinskem odboru so toraj voljeni z grofovskim glasom nemško-klerikalne grofice Auerspergove. Županska volitev v celjski okoliški občini. V celjski okoliški občini, najvažnejši slovenski postojanki na Spodnje Štajerskem, ki stoji pred vratini Celja, se mora vršiti kot znano, še enkrat županska volitev. Napredni in klerikalni občinski svetniki, ki imajo skupno 20 glasov. dočim jih imajo Nemci 10. se še dosedaj niso mogli zjediniti glede skupnega slovenskega županskega kandidata. Volitev se vrši dne 19. t. m. v županski hiši. Izid se povsod pričakuje z velikansko napetostjo. Ako se Slovenci ne združijo, se lahko zgodi zelo bridko razočaranje. Za »Domovino« je poslala po našem uredništvu »Neimenovana« 2 K. Srčna hvala. Priporočamo v posnemanje. Otroška zaljubljenost. V Berndorfu se je loletni trgovski vajenec Grumboek vrgel pod vlak. ki mu je odrezal glavo. V pismu, katerega je Grumboek zapustil, navaja, da je izvršil samomor vsled nesrečne ljubezni do neke 11 letne deklice. Palico, palico v roke za take fantiče. Nekdaj in sedaj. Piše se nam: Nekdaj je bila v Trstu pred bolnišnico t. zv. javna zibelka, kamor so odlagale svoje otroke one mlade nezakonske matere, ki jih niso mogle preživeti. Mnogo teh otrok so vzeli seboj slovenski vozniki in mnogo jih je ostalo po naših krajih. Iz nekaterih krajev so hodile ženske v Trst in so prinesle domov take najdence. Za stroške so dobile vsaj deloma plačano. Dandanes tega ni več. Zato pišejo listi, da ni nikjer toliko splavljenj, kakor v Trstu. Sedanji proces kaže. da manjka primernih družabnih na-redb. ki bi preprečile razne zločine proti za- ki se je zavzemal za skupno manifestacijo Pričakovali smo, da bo »Slovenec« vsaj danes odgovoril na podžupanova izvajanja, a klerikalci molče; že vedo zakaj. Da pokrijejo blamažo in škandalozno taktiko klerikalne delegacije v državnem zboru o hrvaškem vprašanju, so mislili utešiti Hrvate s simpatijsko izjavo v ljubljanskem občinskem svetu, katera pa brez naprednih glasov nikakor ne bi prodrla. Postopanje napredne večine je bilo čisto korektno, kajti naprednjaki so soglasno glasovali za dr. Zajčev predlog in s tem tudi od-kiito pokazali svoje simpatije, katere goje do zatiranih Hrvatov in Srbov, na drugi strani pa so s tem. da so glasovali za dr. Trillerjev dodatni predlog tudi pokazali, da obsojajo izdajalsko postopanje klerikalcev v državnem zboru, posebno pa podlo pisarenje »Slovenca« proti koaliciji. Seveda, klerikalcem to ne more biti všeč. ker so ravno onj krivi, da se hrvaško vprašanje ni rešilo tako, kakor bi se moralo. Sicer se bo pa glede nerodne taktike s klerikalci že zmenil dr. Šušteršič sam, kateremu so popolnoma po nepotrebnem poskrbeli tako hudo blamažo. Važna dopolnilna deželnozborska volitev. V Pulju se vrši v kratkem zelo važna dopolnilna deželnozborska volitev. Vsled smrti poslanca Franka, enega izmed najhujših nasprotnikov Slovencev in Hrvatov med Italijani, je sedaj ta mandat, ki je bil po pogodbi zasi-guran slovanski stranki, prazen in je treba voliti novega poslanca. Pri zadnjih volitvah leta 1908. so Italijani kljub pogodbi postavili svojega kandidata v osebi ces. svet. Franka in so ž njim tudi prodrli s 4 glasovi večine. Vzrok temu je bilo precej dejstvo, da so se Hrvati in Slovenci preveč zanašali na zmago, potem pa zelo tudi domači spori. Sicer je čisto gotovo, da bo pri dopolnilni volitvi zmagal hrvaško-slovenski kandidat z veliko večino, ker so puljski kamoristi uničeni, toda treba je zato postaviti popularnega kandidata. Naravnost sramota bi bila, ako bi Hrvati in Slovenci propadali celo v onih krajih, ki so jim po kon-promisu zasigurani. Še enkrat šišenske občinske volitve. Poraz. katerega so socialisti ^doživeli pri občinskih volitvah v Spodnji Šiški, je socialiste zelo razočaral in razjaril. Socialisti so ga vsled zveze z Nemci zopet enkrat pošteno nolomili in so zato tudi dobili zasluženo občilo. Kdor je le količkaj čutil narodno, je oddal svoj glas proti listini stranke, na kateri je bil tudi neki »strammdeutscher Bewerber« in volil narodno-napredne kandidate, same zavedne narodnjake. Socialisti so seveda po porazu zopet hoteli zamolčati vsako pomoč od strani Nemcev, katero so hoteli naprtiti napredni stranki. Da so šli Nemci v resnici v boj za socialiste. dokazuje dopisnik »Graz. Tagblatta«, ki pravi, da so socialisti »trotz der von deut-scher Seite geleisteten Hilfe« propadli. Glede onih treh socialističnih občinskih svetnikov, ki so vtretjem razredu zmagali že pri prvih volitvah pa pravi »Graz. Tagblatt« »dass diese drei sozialdemokratischen Vertreter ihre Wahl am 24. September nur den deutschen Stimimen zu verdanken liaben«. To zadostuje dovolj. Spodnje šišenski socialni deinokratje poraza, katerega so doživeli v nedeljo pri nadomestnih volitvah kar ne morejo preboleti. Gro- 1 lovsko pooblastilo, to jim je sedaj kost, na kateri gledajo in mislijo s tem svoj poraz utešiti. A tudi tukaj ne bode šlo tako. kakor si rdečkarji mislijo. Napredna stranka je volila res s pooblastilom grofice Lichtenberg, ni pa volila kakor je »Zarja« trdila s pooblastilom socialnih razmer. Razmere med delavci pri belokranjski železnici. Poroča se nam, da vladajo med delavci pri belokranjski železnici grozne razmere. Podjetniki zlorabljajo delavstvo in ga plačujejo tako slabo, da morajo ljudje živeti ob samem kruhu. Ker je delavcev mnogo, si lahko izbirajo — ker se oglasi takoj več brezdelnih, ako kdo delo zapusti. Najbolj izžema delavce ljubljanski Lončarič, ki jih plačuje po 70 krajcarjev na dan. Lončarič ima tudi svojo barako in tam zaračuna delavcem vse tako, da jim nič ne ostane, ampak delajo za samo jed. Zato mnogo delavcev delo popusti in gre naprej. Na njih mesto pridejo drugi, ki so prisiljeni — ker so brez denarja — vsaj nekaj dni delati za nizko plačo. Vsak delavec mora imeti svoje orodje, drugače niti dela ne dobi. To so res grde razmere in slabo vplivajo na celo okolico. Vzgoja ^ slovenskih otrok v šulferajnski šoli v Sevnici. Postava terja od avstrijskega učiteljstva vzgojiti mladino v dobre državljane. Pedagoško načelo: Vzgoja bodi narodna in patrijotična se lepo upošteva na šulferajnski šoli v Sevnici. Slovenski učitelji cenimo enakopravnost avstrijskih narodov in ne trpimo, da bi naši otroci zasramovali drugo narodnost. Kako je pa na nemški šoli v Sevnici. Pred kratkim me je pot peljala od popoldanskega vlaka blizu šulferajnske šole. Pred menoj je šla gruča otrok, ki je poskušala govoriti nemško. Ko pridem do njih. jih vprašam: »Zakaj pa ne govorite slovensko, ko Vam nemščina tako trdo gre?« »Nemško znamo bolj kot slovensko, kaj bo slovensko,« je bil odgovor. »Ali se sramujete svojega materinega jezika slovenskega«, vprašam dalje. »Slovenc je bik. Neme je svetnik« je zakričala deca. Beseda mi je obtičala v grlu. Zašumela je Sava... »Narasti«, bi ji rekel in poplavi hudobni svet. Tako se vzgaja naša deca v šulfe-rajnskih šolah. Kako brezvestni so ljudje, ki iztrgajo iz otroškega srca sladko materinsko govorico, ki uče psovati mladino svoje brate, svoj rod. Satansko delo je to, ki mu je premilo vsako najhujše obsojanje. Voditelj te šole je Maks Tomitsch. učitelj Henrik Damofsky, učiteljica pa menda Ljubljančanka Emilija Ebner! Slava takemu učiteljstvu, ki tako lepo vzgaja slovensko deco! Kumljanec. Trije inladi apaši oproščeni pred poroto. Pariško porotno sodišče je te dni oprostilo tri mlade apaše, cestne razbojnike, ki so pred kratkim udrli v neko vilo, in hoteli lastnico vile zadaviti in jo oropati. »Le Gaulois« se porogljivo smeje tej oprostitvi in dostavlja, da porotniki gotovo niso imeli veselja izp°: stavljati se nevarnosti, ki bi jih doletela, ako oi apaše obsodili. . v Smrt junaka z Visa. V sredo je uw. Trstu podadmiral v pok. Rudolf ’ eden izmed maloštevilnih junakov, , . 1. 1866. udeležili pomorske bitke prj , su. kjer je bilo veliko močnejše bro- dovje pod admiralom Persano noina PrenSč°vsta. iz groba Na Pokopališču v Zuravici pri Pfemyslu v Galiciji so se pri pogrebu bogatega posestnika Masnega odigrah zelo pretresljivi prizori. Ko so krsto ze položili v grob in je župnik končal svoje molitve, se je pokrov krste nenadoma začel premikati, iz groba pa so se zaslišali klici na pomoč. Pogrebcev se je polastila strahovita panika, vse je zbežalo. Krsto so konečno dvignili iz groba, io odprli, nakar je dozdevni mrlič vstal in brez vsake pomoči odšel proti domu. Kriv pomote je živinozdravnik. ki oskrbuje v tamkajšnjem okraju mrtvaški ogled. Masny, ki je pred par dnevi zbolel, je sedaj zopet popolnoma zdrav. Domovini je posiai g. notar Gruntar v Ribnici znesek 10 K namesto vstopnine k dobrodelni prireditvi. Naj bi dar plemenitega rodo-juba našel mnogo posnemanja. Za dijaško prenočišče je dal na razpolago g. Bučar na Vrhniki dve prenočišči. Videant sequentes! Zopetni poziv slovenskim naprednjakom. Čas za zglasitev brezplačnih prenočišč potujočim tlakom že pohaja. Vse premalo je odziva na naše prošnje in zato še enkrat prosimo vse one zasebnike, gostilne in napredna društva. da se priglase. V mnogih jako važnih krajih še nimamo prenočišč, zato naj vsak, ki količkaj more, da brezplačno prenočišče. Saj je dobro najbolj skromno prenočšče, če tudi na senu, samo da je gotovo in zanesljivo. Upoštevalo bi se naj tudi to, da klerikalno dijaštvo lahko potuje, ker ga v vsakem župnišču radi sprejmejo. Napredno dijaštvo ne reflektira na župnišča, pač pa na slovenske naprednjake, ki bi naj smatrali za svojo dolžnost, da dajo brezplačno prenočišče. Do sedaj se jih je oglasilo prav malo, prosimo pa, da bi se jih še v tem času več. Prijave naj se pošiljajo do 20. maja na naslov: »Odbor za počitniško zvezo, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta.« One, ki nam bodo poslali prenočišče, bomo v zahvalo objavili v časopisih. Odbor počitniške zveze. Nebesa na zemlji v Domžalah. Ljubljanski slovenski igralci uprizore v četrtek, na praznik Vnebohoda dne 16. t. m. v Sokolskem domu v Domžalah pod vodstvom režiserja g. A. Verovška tridejansko burko »Nebesa na zemlji«, ki je dosegla v Ljubljani največji uspeh. »Živi mrlič« kot opera. Znani komponist Ksaver Lerour, ki je zložil opero »Quo Vadiš«, zlaga sedaj opero »Živi mrlič« po drami Tolstega. Antor Taifona, dramatik Lengyel, je napisal novo dramo »Carevna«. ki se godi na dvoru Katerine 11. in je imela v Monakovem velik uspeh. Kolo je ukradel. Posestniku Ivanu Oblaku iz Prelesja je neznan tat v Škofji Loki ukradel 150 K vredno kolo. Orožniki so tatu vjeli že naslednjega dne in sicer na cesti v Goričane, •at se je ravno hotel odpeljati s kolesom v Uubljano. kar se mu je pa ponesrečilo. Italijanski študentje v Bologni pripravljajo veliko akcijo, da bodo preprosili znanega pesnika d’ Annunzio. da bo prevzel na bolonjski univerzi stolico italijanske literature, ki jo je imel doslej pesnik PascoIL Pred njim pa pesnik Carducci. Ali se bo dal d’ Annunzio omehčati, se ne ve. Kinematograf »Ideal«. Danes specialni ve-'čer z izbranim sporedom. Med tern amerikan-ska drama »Brzovlak št. 423«. Jutri se kaže svetovna učinkovitost »Leteči cirkus« najboljša vseh dosedaj kazanih Nordiskfilmov. DRUŠTVA. Jutri vsi v Narodni dom, kjer se vrši velika dobrodelna veselica v korist dijaški kuhinji društva »Domovina«. Vsi prostori Narodnega doma bodo pripravljeni za udeležence veselice. V Sokolski dvorani bo kabaretni večer z lepim, mnogovrstnim programom. Tu igra posebna godba. V Sokolski telovadnici bodo pogrnjene mize in ker je začetek točno ob 8. uri zvečer, opozarjamo p. n. občinstvo, ki želi sedežev v parterju ali na galerijah, da Pride pravočasno. V Sokolski telovadnici bo Paviljon za jestvine (načelnica gospa Sičeva) m za vino (burgundec in rizling), kateremu načeluje gospa Krčeva. — V veliki dvorani bo ves večer ples s sodelovanjem celotnega orkestra Slovenske Filharmonije, katero bo dirigiral gospod koncertni vodja TepTy. V stranskih prostorih so razvrščeni paviljoni in sicer v Zvonovi sobi kavarna in slaščičarna (načelnica gospa Šubičeva), v Slavčevi sobi (briško belo vino in trškogorski cviček) vinarni načeluje gospa I^užičkova in jestvine (načelnica gospa Trstenjakova), v mali dvorani pa paviljon za šampanjec (načeljuje gospa dr. Bretlova), za vino rdeči bizelec in bizelski rizling (načelnica gospa Franketova) in za jestvine (pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve). Povsod je poskrbljeno za zelo zmerne cene., Namizna vina imajo enotno ceno liter po 1 K 28 vin. Garderobe so za gospode v parterju, za dame pa v prvem nadstropju. Ostalo glej na lepakih! Sokol II. in društvo za zgradbo sokolskega doma Sokola II. priredita veliko vrtno veselico. Veselični odsek se je potrudil, da bode cela veselica občinstvu nad vse ugajala. Na veselici bode svirala godba zbrane komade. »Slavec« bode pel kakor slavec svoje melodije. Vrli telovadci bodo pokazali nekaj Po vsem novega, nalašč zato prirejene telovadne točke. Tudi za zaljubljence se je preskrbelo. ti si bodo lahko dopisovali. Kdor ima srečo, jo bode ta* dan lahko poskusil, ker bode tudi srečolov na razpolago. Seveda ni pozabil vesel odsek na tiste, ki jih noge srbe. za te je preskrbel plesišče. Kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj pride v nedeljo 12. t. m. k Novaku na Tržaško cesto, kjer bode imel Sokol II. veliko vrtno veselico, ki je prva vrtna prireditev letos v Ljubljani. Vstopnina 50 vin. za osebo. K obilni udeležbi uljudno vabita združena odbora. Narodna Čitalnica v Celovcu. V nedeljo •2. t. m. gostuje na našem odru »Dramatično društvo« iz Maribora s predstavo znamenite zgodovinske slike »V znamenju križa«. Da je igra res nekaj posebnega, je dokaz ta,