Poštnina plačana v gotovini.
LETO XII., ŠTEV. 9.
Ljubljana, sobota 3. marca 1928.
Današnja številka Din 1'50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Gtasifo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
mm———
Letnik IX., šlev. 9.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Ktnetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Gosenice.
(Krdelce raznih lepo pisanih metuljčkov okrog »Enotnostti« po volitvah.)
Obljubljeno vztrajno konsolidacijsko delo v delavskem gibanju v smislu platforme DKRB je padlo med staro šaro. Pa še več, točka za točko omenjene platforme se je še posebej teptala, in namesto konsolidacije je omenjeno krdelce zaleglo na raznih mestih Slovenije strupenih jajčic, iz katerih so se izlegle vsakovrstne gole in kosmate gosenice. »Naprejev« zelnik, dasi je majhen, jim je najbolj priljubljen, nanj se je golazen vrgla z vso svojo požrešnostjo! O, le počakaj, ti glo-davi mrčes, že se bliža spomlad, priletele bodo lasta-vice, kukavice in še razne takšne ptice, v slast jim boste, pa čeprav ste še tako kosmate in konfuzne gosenice . . .
Uredništvo »Enotnosti« se v polemiki z »Naprejem« radi davka na ročno delo in radi delovanja v delavskih institucijah ni sramovalo podlega zavijanja.
Pri izzivanju so naglasili, da gre za danes. Torej za danes, ko živimo še v neizrahljivi trdnjavi kapitalističnega družabnega reda. če bi bilo uredništvo »Na-preja« 'Svoj čas ali danes zares napisalo »Kdor plača odločuje« in »kdor hoče odločevati, mora plačati,« če bi bilo to res tako napisano in mišljeno, bi za življenje v današnjem družabnem redu ne bilo prav nič zlaganega. Ker pa je bilo razločno zapisano, da plača pri starostnem in bolniškem zavarovanju bratovskih skladnic delodajalec tudi drugo polovico le iz delavčevega žepa, je bilo dovolj jasno povedano, da plača obe polovici le delo. Vsak poštenjak je tako razumel, le podli zavijač si ni upal ponatisniti ves članek, ker bi s tem delavstvo spoznalo resnico. S podlimi zavijači je vsako pošteno in trezno delo za napredek v delavskem pihanju izključeno. Po zaslugi zavijača pa se še zdaj poslužuje nesramne godlje ne le izprijeno uredništvo »Enotnosti«, temveč tudi pošteno delavstvo, katero je bilo prisiljeno nasesti svojim duševnim tiranom, kateri preprečujejo konsolidacijo in slogo v delavskem gibanju. Tu se ti blesti iz takšnega uredništva živa slika sijajne kapitalistične agenture.
Parola uredništva »Enotnosti« je:	»Vsa	bremena
delavnega ljudstva srno plačali, plačamo in bomo plačali pod drugim imenom, namreč: kapitalist naj plača, on kot posredovalec našega dela (ker vsi vemo, da je delo vir človeškega blagostanja in da delo vse plača!). Le posredovalca hočemo, s samoupravo se ne bomo ba-vili, vežbati se v samoupravi je nesmiselno za delavca, in tudi sitno delo je. Kaj vse to, to so le formalnosti. Izobrazba delavstva, posebno v samoupravi, ta bi utegnila biti podlaga za rušenje današnjega kapitalističnega družabnega reda, in tudi preveč ravna pot k pravemu trajnemu in nezlomljivemu komunizmu!! Profiti in pro-fitarski zaslužki naj delavca nič ne brigajo, to imej kapitalist za nagrado svojega sitnega in požrtvovalnega truda pri posredovanju med delom in kapitalom. Ti bedasti delavec, le ostani še naprej bedast in v temi, ti le snrai, grmadi kapitalistom bogastvo in molči!«
A vkljub tej paroli bo uredništvo »Enotnosti« še naprej vztrajno grmelo in na videz stresalo pesti proti kapitalizmu: »Kapitalist, plačaj!« Izstradanemu in izžetemu delavstvu pa se bodo še naprej krave in kapitalisti v pest smejali. Oj, dolina šentflorjanska, prebudi se in začni misliti s svojo glavo ter poglej umetnim tiranom v obraz, čas je že, saj se nahajaš že v dvajsetem stoletju . . . Kapitalistična vlada in njeni žandarji dobro vedo, zakaj preganjajo, zapirajo ter plašijo delavstvo, mu zaplenjujejo razne brošure in časopise, med tem ko ostane njih agentura nedotaknjena, dobro vedo, da se delavstvo bori in si želi poštenih človečanskih pravic, da pa se ne more povzpeti in izrabiti svojih sil zato, ker si je učeni kapitalizem ustanovil med delavstvom razne ajne agenture in v njih zaposlil najspretnejše razkolnike, SaiijaPrePreČUiei0 konsoIidiranje razvoj delavskega
ct„.Se^aLPavrnastane vprašanje, kje naj najde delavstvo izhod? Najskromnejši predlog k temu izhodu ki se nudi med drugimi, bi bil ta-!e: Vsak razredno zavedni aeiavec, naj si že pripada katerikoli grupi, naj smatra za svojo prvo in glavno dolžnost, da stoji vsaj enim vodi-katerim zaupa, trdno za petami in naj jim pri er* 1; kretnji Kleda strogo na prste in naj razmišljuje, de*a v ^ladu in so li v dobrobit splošnemu in u v T,-razredu’ ne Pa ,e Posamezniku, oziroma
h a It f™' Le na ta način ie mogoče, da se bodo pretvorile razne protidelavske agenture v delav-
s«	konsoiidaciio	bi uteEniia
SfvliH^3^0 pap0jr]oe *^.notnost<< in njeni gojenci konsolidacijo delavstva? V predzadnjih dveh številkah enotnosti« se kar dva njena gojenca zaganjata v edino
pošteni delavski list »Naprej«. Prvi, kolikor še ni prejel brc od dveh strani, se naj le še posluži nekaj gorenjih odstavkov.. Drugi gojenec pa posnema zvesto svoje in socialpatriotske voditelje ter pridno agitira za nevtralne strokovne in kulturne organizacije, in si je štel v dolžnost, poagitirati tudi za socialpatriotsko časopisje, se razume, ker »bratje vsi enaki smo«! Kristanov list »Pod lipo« hvali s tem, ko pravi, da v njega polagajo vsi svoje umotvore, »Delavska Politika« pa da je duhovita, posebno kadar piše članke o Rusiji. Le ta nesrečni »Naprej«, o tem pač je že neštetokrat čital v »Del. Politiki«, da ga ni druzega kot blatenje. Če bi ga bil res čital, bi patriotskim politikastrom ne nasedel, in bi se mu tudi njih pisava ne zdela tako duhovita, ker nosijo na svojem praporu zapisano »Za svobodo in enakost vseh ljudi!«, v 9. številki »Del. Politike* pa hvalijo Stalinovo reakcijo, ko je po carjevih metodah pognal svoje opozi-cionalne sodruge v pregnanstvo v Sibirijo, one sodruge, ki so malone celih 10 let vodili v najtežjih časih po revoluciji sovjetsko Rusijo. V 12. številki pa pišejo, da je Stalinova reakcija vrgla vse komuniste po celem svetu čez krov! Torej so se lopnili takoj po zobeh! Takšnega čtiva pač nikdo ne more smatrati za duhovito! čitaj in sodi, pravi pisec pod naslovom. Njegov dopis pa je res priporočati vsakomur, da ga razsodi. Kdor bo razsojal, bo dognal, da se pisec očitno laže, naj navedem le prvi in zadnji odstavek. Uvodoma pravi, da ko se vleže, premišljuje, kako je moglo priti do takšnih razkolov, in občuduje revščino delavskega tiska v Sloveniji. Tukaj pravi, da premišljuje, ko se vleže. V zadnjem odstavku pa pravi, prosim objavite tako, kakor sem napisal, ker to ni moja izmišljotina, to so mi narekovali delavci! — Med vrsticami piše tudi o »Naprejevi« duševni revščini, da ga rad ne čita in da ga ne razume. Bo že res, po vsebini njegovega spisa je to verjetno. M V., kovinar.
vjgčl??
TO SO V OKUSU IN AROMI NAJFINEJŠE KAVINE MEŠANICE.
V ZALOGI PRI:
ANTON FAZARINC, CELJE IN
ANTON MOČNIK, CELJE.
Skupščina DZ 12.il. 1928.
(Dalie.)
Ravnik: V »Pojasnilih k navodilom za volitve obratnih zaupnikov«, ki jih je izdala DZ, se navajajo med drugim tudi zakonite določbe, na podlagi katerih se more izvršiti odpust delavca, odnosno zaupnika. Po čl. 82 obrtnega reda se sme zaupnik takoj odpustiti brez odpovedi, če ima nalezljivo bolezen ... Ta člen nasprotuje § 45, odnosno § 46 zakona o zavarovanju delavcev, ki določa 6 mesečno, odnosno 12 mesečno podporo. Ker je ta zakon novejšega datuma kakor obrtni red iz leta 1907, je jasno, da je napravila v tem oziru DZ pomoto, katero s tega mesta grajam.
/.užek (medklic): Saj ima prav, obrtni red je reakcionaren !
Leskošek: Samo nekaj pripomb. DZ ni posegla vmes, da bi se zakoni izvrševali. Tako na primer določa zakon, da ima delavec pravico na brezposelno podporo. Mi smo sicer proti temu, mi smo za pobijanje brezposelnosti potom ureditve produkcije, vendar pa, če imamo določbo, da dobi brezposelni delavec šest tednov brezposelno podporo, ni prav, če pride v slučaju potrebe k posredovalnici za delo po brezposelno podporo, da mu rečejo, da ni denarja. Denar pa leži v Belgradu. Razumem, zakaj delate medklice, krivda leži tam, odkoder ti medklici prihajajo. — DZ ni nadomestek strokovnih organizacij, vendar pa je razredna predstavnica delavstva, zato mora biti iniciativni faktor kakor so trgovske in obrtne zbornice. Ta pravilnik je skrpucalo, naš klub se z njim ne more strinjati! Vi pravite, da je boljši kakor nič, mi pa da je skoro nič. Ugodnosti od njega bodo imeli le tisti, ki sodelujejo z režimom, splošnosti pa z njim ni pomagano. DZ mora dati izraza delavski nezadovoljnosti s tem pravilnikom in povzročiti, da se zboljša.
Gajšek: 1 ajnik je govoril objektivno in pravilno. Naj se ne dela krivica možu, ki je v danih razmerah napravil, kar je bilo sploh mogoče. Tovariš Leskošek je na zadnji seji rekel, da je boljši vrabec v roki nego golob na strehi. Če delavci ne morejo dobiti toliko podpore, na kolikor imajo pravico, ni to krivda ne moja, ne Le-
skoškova, ne Gosarjeva, ampak ker ni denarja. Priznati je treba Gosarjevemu pravilniku to prednost, da je zdaj vsaj nekaj, dočim prej ni bilo nič. Če bodo stanovanja gradile občine, naj skuša dobiti Leskošek vsaj nekaj občin v svoje roke. Mislim, da je velika zasluga ministra Gosarja, da bo prišel fond 7 milijonov iz belgrajske hipotekarne banke zopet nazaj v Slovenijo, če pa tega denarja ni dovolj, je to krivda nas vseh: če daš 5 par, ne moreš 10 nazaj dobiti. Torej ga je Leskošek polomil — Gosar je pokazal vsaj dobro voljo.
Ošlag: Tudi mi se s pravilnikom ne strinjamo, želimo boljšega. A pravilnike dela le Belgrad, ne pa mi. 5
V	tem se razlikujemo od Leskoška. Kar imajo v drugih j državah, za to manifestiramo tudi mi vselej, to je uvedba til splošnega starostnega zavarovanja iz državnega proračuna. Delavska zbornica ne more dajati brezposelnih podpor, ker so sredstva premajhna. Če jih daje, jih daje le za demonstracijo. Ne soglašamo s pravilnikom, a naš vpliv ni tak, kakor bi hoteli.
Žužek: Prav je, da je Leskošek to vprašanje načel. Mi krščanski socialci imamo težko stališče. Na vladi svojega organiziranega plačujočega tovariša Gosarja, na drugi strani pa težavne razmere. Gosar je prvič po-litičar, drugič strankar, tretjič strokovničar. Ne vem, ali plačuje po Bernotovi pšenični valuti, to je naša stvar, niti v »Pravici« niti v »Glasniku presvetega srca Jezusovega« ne bomo tega objavljali, če je slovensko delavstvo zbralo 7 milijonov in je ta denar ležal v Belgradu in so ga dobivali kapitalisti na posodo po A%, sami pa od njega računali po 18% in tudi 20%, je Gosar že s tem nekaj dobrega storil, da je povzročil, da se je ta denar vrnil nazaj. Dokler ne bo splošnega zavarovanja za slučaj brezposelnosti, je popolnoma izključeno, da bi bilo mogoče zadostiti vsem. 11.000 brezposelnih je upravičenih do podpore, dobijo jo pa le tisti v Ljubljani, Mariboru in Celju, na deželi pa ne, ker se ne znajo obrniti za podporo. Vsi pravilniki, pa naj jih izda Vukičevič ali Kristan ali čobal ali kdorkoli, ne morejo nič pomagati, če sredstva ne zadostujejo. Naša akcija mora iti za tem, da pridemo počasi do splošnega zavarovanja brezposelnih. Ako ne rušimo, bomo gotovo uspeli.
Pevec: Velenjsko delavstvo se je izreklo, da je stari pravilnik o rudarskem zakonu boljši nego novi glede obratnih zaupnikov.
Čobal: To ne spada sem!
Kosem: Leskošek je razložil stališče nas vseh. S pravilnikom smo vsi nezadovoljni. Zato je zelo napačno, če plavamo v oportunističnih vodah in zagovarjamo stvari, ki jih ni mogoče zagovarjati. Napačno je tudi od tajnika Uratnika, da zagovarja ministra Gosarja. Kot zastopniki delavstva moramo pokazati, da je delavstvo nezadovoljno. Tudi krščanski socialci bi morali to pokazati, drugače so zagovorniki svojega pristaša, ne pa delavstva. Želel bi, da se tako oportunistično govorjenje v razredni instituciji enkrat za vselej odpravi.
Leskošek: Gajšek mi je svetoval, naj se udejstvujem v občinah. Naše organizacije so se udejstvovale in izvršile mnogo obče koristnega dela n. pr. v Mežici, ko se je pa uspeh dosegel, je bil občinski odbor brez zakonitega razloga razpuščen.
Celo uro si brskal po predalih, pa še nisi našel založene položnice KDZ. Če bi bil šel brez nje na pošto, jo tam kupil za 25 par in jo izpolnil sledeče: Kmetsko delavska zveza v Ljubljani, ček. rač. 14.398, bi bilo veliko ceneje, kajti čas je drag. Stori pa to le, če nimaš prilike plačati svoje prispevke, naročnino itd., kar pri zaupniku na potrdilo iz bloka, ki potem skupno obračuna centrali.
Za smeh in kratek čas. Kakor je našim čitateljem že znano, je zdaj že tudi sodnijsko dokazano, da je bil poštni uradnik Detela upokojen po krivici. Upokojen je bil radi bolezni, uradni zdravnik pa ni nikdar izdal nobenega izpričevala, da bi bil D. radi bolezni nesposoben za službo. Človek bi pričakoval, da bo krivica takoj popravljena, če že ne radi pravičnosti napram D., ki od male pokojnine težko živi, pa vsaj napram davkoplačevalcem, ki morajo plačevati pokojnino zdravemu človeku v najboljših letih. A to se ne zgodi, pač pa se iščejo pota, kako oprati slavno poštno gospodo — ki seveda ni nič zagrešila, ampak se je samo zmotila, ona je zdravnikovo izpričevalo napačno razumela, belo je videla za črno in to je lahko mogoče v teh zmotnih časih. Sitnosti
pa ima pošta vendarle, to pa zopet radi Detelovega kve-rulantstva. D. se je za vsako stvar pritožil, nobene ni kar po tihem požrl, tako tudi ne očitke bolezni in je na mnogo načinov protestiral in zatrjeval, da ga je uradni zdravnik pri Zdravstvenem odseku spoznal za zdravega. Pošta bi zdaj najrajša vse te pritožbe seveda zamolčala, kajti kdor jih je poznal, ta se ni zmotil, ta ni izpričevala napačno razumel, ampak mu je nasilno dal napačen pomen. Zamolčati te pritožbe pa ne bo lahko. Tako n. pr. je med drugimi dokumenti tudi eden, ki ga je pošta gotovo čitala, ker je radi njega naperila proti D. tožbo! To je podlistek v »Napreju« 15. novembra 1923 in v njem je D. s polnim imenom podpisan očital pošti, da ga je upokojila vkljub temu, da ga je Zdr. odsek našel zdravega in za službo sposobnega. To je pošta čitala, a ni tožila, pač pa ga je tožila radi nekih drugih besed v tem podlistku. Zdaj bo treba na pošti razdeliti gospode krivce na dve fronti — eni so študirali izpričevalo in so »pomotoma« razumeli, da je D. bolan, drugi so pa čitali podlistek in so »pomotoma« razumeli, da v Detelovem očitku ni nič žaljivega. — O, še se bomo smejali, še! Ne samo nad zmotljivo gospodo pri pošti, ampak tudi nad vsevednim slovenskim tiskom, ki preganja balkansko in svetovno korupcijo, ljubljanske pa ne vidi. Pride čas, ko bodo veliki in mali kapitalistični in socialistični ter komunistični listi pisali: »Zmotili« smo se, Detela se nam je zdel kakor norec, zdaj pa vidimo, da je bil le tepen, ker se je boril za resnico in pravico in ker smo s socialističnim advokatom vred mislili, da mora tako biti in da se zato pameten človek ne bori za pravico, ampak za korito.
»Delavska Politika« napada 11. februarja žolto organizacijo nacionalnih železničarjev in pri tem piše tako-le: »Žolto organizacijo vodijo funkcionarji, ki imajo večkratni eksistenčni minimum, med tem ko ga nad 80% nima.« Potrjujemo, da ima »Del. Pol.« popolnoma prav. Samo tega ne razumemo, kako da si upa »Del. Politika« ta očitek tako javno napisati, ko je vendar znano, da vodijo tudi njene organizacije funkcionarji, ki imajo večkratni eksistenčni minimum. Kaj bodo rekli gg. Kristani, Koreni, Svetki, Štuklji, Sedeji, Uratniki, Kopači, Tokani, Jerami, Ošlagi, Erženi, Cobali, Malovrhi itd., ko bodo čitali tak očitek? Ali se ni bati, da bodo odpovedali »Del. Politiko«, ker napada zaslužne sodruge? Če so z »Naprejem« tako obračunali, bodo z »Del. Politiko« tudi! Samo v tem je razlika, da ima »Naprej« naročnike med onimi 80%, ki eksistenčnega minima nimajo in zato mu radi bojkota od strani voditeljev žoltih organizacij ni bilo treba prenehati ali pa izpreminjati ime, »Delavska Politika« pa bo morala takoj iskati zopet novo ime, če ji odpovedo gg. z večkratnim eksistenčnim minimom.
Kaznilnica prodana. V mestu Londonderry (Nova Škotska) bo te dni prodana zgradba kaznilnice, ker stoji že 12 let prazna. Pri nas se zgodi izjemoma, da so včasih za par ur prazni zapori kakega malega okrajnega sodišča in pri tej izredni priliki izobesijo zastavo — večji zapori in kaznilnice so pa stalno prenapolnjeni. Odkod razloček, se bo vprašal kdo. Pri nas se nevedna in od strasti zagrizena večina zateka po tolažbo k alkoholu, abstinentske organizacije zaničuje in zasmehuje — tam so pa baš velike in močne abstinentske organizacije tako vplivale na družabne razmere, da stoji kaznilnica 12 let prazna!
Delavcem ni treba plačevati taks za pobotnice, ko prejemajo svoje zaslužke, ako ne potrjujejo prejema s pobotnicami. Taki odtegljaji so torej krivični in je treba podjetnike zavrniti, če ne bodo sami prenehali z odteza-njem. Pač pa morajo te takse plačevati privatni uradniki in nameščenci, ako tudi ne potrjujejo prejema. Tako je te dni razsodila generalna davčna direkcija.
Redni občni zbor delegatov II. skupine rudarske zadruge se bo vršil v nedeljo dne 4. marca 1928 ob pol desetih v Trbovljah v dvorani gospe Ane Torte s sledečim dnevnim redom:	1.	Otvoritev	občnega zbora.
2. Poročilo odbora II. rudarske skupine. 3. Razveljavljenje sklepa o likvidaciji 11. rudarske skupine z dne 13. marca 1927. 4. Volitev enega člana v predstojništvo. 5. Odobritev računskega zaključka in imovinske bilance za leto 1927. 6. Sklepanje o ustanovitvi brezposelnega in gradbenega fonda in tozadevnega pravilnika. 7. Odobritev proračuna za leto 1928. 8. Razno. — Ako ne bo ob določeni uri potrebno število delegatov navzočih, se bo po poteku pol ure čakanja obravnavalo in sklepalo ob vsakem številu navzočih.
Vsem članom izvrševalnega odbora. Kakor lani, tako bi bilo tudi za letos primerno, če bi se strankin zbor vršil o Binkoštih. Če ima kdo proti temu kake stvarne pomisleke, naj se prijavi. Obenem naj sporoči svoje želje glede dnevnega reda.
»Občni zbor podružnice pekov Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani, ki se je .vršil v nedeljo, dne 12. februarja . 1., je soglasno protestiral proti odpustitvi predsednika gorenje podružnice, sodr. N. Zupana, iz I. delavske pekarne v Ljubljani, ter zahteva, da se krivec pokliče na odgovornost. Občni zbor je nadalje konšatiral, da ni bilo nikake podlage za odpust sodruga Zupana in obsoja postopanje g. Korena kot poslovodje, četudi je bil član organizacije, tembolj, ker to ni bil prvi slučaj odpusta strokovnih funkcionarjev v tej pekarni.
V	imenu občnega zbora: Sl. Pretnar.« Zelo se čudimo temu poročilu. Ne radi protesta, pač pa radi soglasnosti. Morebiti se bo zopet vršil kak občni zbor, ki bo sklenil baš nasprotno, pa zopet soglasno. Ta ljuba enotnost in nepolitičnost ter samostrokovnost je na svetu menda samo zato, da spravlja ene ob kruh, druge pa v strah pred zgubo kruha, tako da kapital v rokah »organiziranih« lahko po mili volji vlada nad ustrahovanimi »zraven organiziranimi«. Tak protest gospodu Korenu prav nič ne škoduje, kakor ne škoduje kapitalu Peteja-nov govor v parlamentu proti krivičnim davkom in za progresivni davek.
Vollin! red za liane 9eSav> sita zbornice v LiubSjani.
(Konec.)
Čl. 27.
Volitve trajajo na splošnih krajevnih voliščih od 8. ure do 16. ure zvečer, na obratnih voliščih pa od 14. do 20. ure zvečer nepretrgano.
Volitve na obratnih voliščih z manj nego 500 volilci se vrše le ob sobotah med 14. in 20. uro in to nepretrgano. Po volitvah se na teh voliščih oddane glasovnice preštejejo in rekomandirano odpošljejo ali oddajo neodprte v zapečatenem zavoju Glavnemu volilnemu odboru. Na obratnih voliščih z več nego 500 volilci se glasuje tudi v nedeljo. Tu se postopa pri ugotovitvi rezultatov kakor na splošnih voliščih. Na splošnih voliščih trajajo volitve nepretrgano od 8. do 18. ure.
Po 18., oziroma 20. uri se ne sme pripustiti neben volilec več v volilni prostor. Izvzeti so le tisti, ki so bili v volilnem prostoru že pred 18. uro, pa niso mogli izvršiti svoje volilne dolžnosti. V tem slučaju se morajo vršiti volitve naprej, dokler ne pridejo na vrsto vsi volilci, ki so prišli v volilni lokal pred 16. uro.
Po zaključku se odpro glasovnice, ugotovi volilni rezultat na volišču, izstavi zapisnik, ki se pošlje z vsem volilnim materijalom najpozneje naslednji dan rekomandirano Glavnemu volilnemu odboru. Ako se zapisnik ne odpošlje takoj, ga shrani volilni poverjenik. Vsak predstavnik liste pa zahteva lahko od njega potrdilo, koliko je bilo za njegovo listo na volišču oddanih glasov.
Krajevni volilni poverjenik zapečati v zavoj volilni imenik tako, da so v posebnem svežnju lističi volilcev, ki so volili in lističi onih, ki niso volili ter glasovnice — tako, da so posebej glasovnice onih, ki so volili in posebej glasovnice onih, ki niso volili.
Čl. 28.
Glasovanje na centralnem volišču.
Glasovanje na centralnem volišču se vrši po pošti. Veljavne so le tiste glasovnice, ki niso došle pred ponedeljkom pred volilnim dnem in po nedelji, ko je volilni dan. Glasovnice se zbirajo v posebnem poštnem predalu, katerega ključe ima predsednik GVO. Došle glasovalne kuverte se na seji GVO dnevno preštejejo, nato pa zapečatijo in varno shranijo. Odpro se šele v ponedeljek po volitvah.
Čl. 29.
Ugotovitev volilnih rezultatov.
Glavni volilni odbor prične ugotavljati volilne rezultate takoj naslednji dan ter mora dokončati svoje delo najmanj v petih dneh po končanem glasovanju.
Ko ugotovi, koliko je bilo v celoti oddanih veljavnih in neveljavnih glasov in koliko za posamezne kandidatne liste, mora sestaviti zapisnik z vsemi podrobnimi podatki. Ta zapisnik moraio podpisati vsi člani celotnega volilnega odbora. Izgotovljeni in podpisani zapisnik se mora zapečatiti in hraniti z vsem volilnim materijalom do sklepa skupščine DZ in potrditve ministrstva za socialno politiko.
Čl. 30.
Volilni rezultat se ugotavlja tako-le:
Skupno število vsake liste se deli z eno do šestdeset in vsak tako dobljeni zaporedni količnik se zapiše eden pod drugega za vsako listo. Mandati članov in namestnikov se dodeljujejo po vrsti oni listi, ki ima največji zaporedni količnik/
Pri tem se dodeljujejo posebej mandati iz skupine delavcev in posebej mandati iz skupine privatnih nameščencev.
Ako je samo še eden nedeljen mandat, a imata dve listi zaporedni mandat, se odloči z žrebanjem.
Razdelitev mandatov po listah se vpiše v zaključni zapisnik glavnega volilnega odbora. Izvoljenim članom zbornice in njih namestnikom ima dostaviti Glavni volilni odbor legitimacije o izvolitvi.
Čl. 31.
Pritožbe proti volitvam.
Proti volitvam se more pritožiti vsaka strokovna organizacija, ki je vložila kandidatno listo. V roku 8 dni po objavi novoizvoljenih članov v Uradnem listu.
Pritožba se vloži pri Glavnem volilnem odboru, ki jo je dolžan s svojim poročilom predložiti verifikacijskemu odboru Delavske zbornice.
Čl. 32.
O pravilnosti volitev in o pravilnosti dela glavnega volilnega odbora pri razdeljevanju mandatov odloča skupščina zbornice, ko je zaslišala poročilo verifikacijskega odbora. V čl. 31 navedene organizacije, ki bi bile nezadovoljne z odločitvijo zbornice o potrditvi ali ne-potrditvi spornih volitev ali mandatov, se morajo pritožiti v 8 dneh pri ministrstvu za socialno politiko proti rešitvi skupščine.
Ako v teku 30 dni po vložitvi pritožbe in volilnih aktov minister za socialno politiko ne razveljavi spornih volitev ali ne odredi glede njih preiskave, postanejo sklepi skupščine izvršni.
Čl. 33.
Deloma ali v celoti razveljavljene volitve se morajo v roku 6 tednov od dne, ko prejme Delavska zbornica tozadeven odlok, ponoviti. Preje skupščina ne more izvoliti novega upravnega odbora.
Čl. 34.
Novoizvoljeno skupščino ima sklicati predsednik ali namestnik dotedanje zbornice najdalje v roku dveh mesecev. Ako tega ne stori, jo skliče v smislu čl. 65 zakona o zaščiti delavcev minister za socialno politiko.
Čl. 35.
Volitev članov upravnega odbora, predsedstva in nadzorstva, se vrši po verifikaciji na prvi skupščini zbornice po kandidatnih listah, ki jih more vložiti vsak član skupščine. Za ugotovitev volilnih rezultatov so merodajni predpisi čl. 30 volilnega reda.
Čl. 36.
S tem volilnim redom se razveljavljajo čl. 25 do 59 pravil Delavske zbornice za Slovenijo, ki jih je potrdil minister za socialno politiko s svojim odlokom št. 12487 z dne 2. avgusta 1925 in nadomeščajo z zgornjimi členi.
Ako piješ „BUDDHA“ čaj. uživaš že na zemlji raj!
Najboljši šivaSni Strojin koSo jeediooie
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah.
istotam pletilni stroj
Dumo.
Pouk v vezanju brezplačen. 15 letaa garancija.
Popr&vila se sprejmejo.
Nizke cene, tudi na obroke.
JOSIP PETELlilC, Ljubljana
biku Prešernovega spomenika.
SP
99
FLORIAN
(51
ie najboljše naravno zdravilo za vss notranje bolezni.
..FLORIAM*1 poživi telo in mu daje trajno moč.
Pravi '.FLORBAN1*
izdeluje samo tvrdka
E. Jiil&S 4 DRUG,
tvornica ..FkORIANA", ruma, likerja In veležganjarna.
L3UBLJANA, Dunajska cesta 33.
najboljša želodčna grenčica!
ŽENINI IN NEVESTEl
MODROCE, PERESNICE,
posteljne mreže, otoiitasie, divane in tapetniško blago Vam nudi najceneje KUD©LF RADOVAN, tapetaafk, LJUBLAJNA, Krekov trg Št. 7(po!eg Mestnega doma.)
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L.MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
^SSSSKillB!
š Triko-perilo E
tm za moške, tene in otroke, volna n m v raznih barvah, rokavice, noga- JJjj m vice, dokolen.ee, nahrbtniki za ■*
i%fi	m
m šolarje In !oyce, dežniki, klotl, m ® Sifoni, žepni robci, palice, vilice, jJJ «■ noži, škarje, potrebščine za šl- “ e« vilje, krojače, čevljarje, brivce tm m edino ie pri tvrdki tm
Vli	*■
s3o»ip Peteline, =
Ljubljana, lj
blizu Prešernovega spomenika sm	ob	vodi.	2
2 Najnižje cenel Ha veliko in malo. J
?iieaiiGaiBiiii!ismiiv
izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hbfler v Ljubljani.