zredno visoka colnina za laško blago
Washington, 27. junija. Med 'fciinistrativnimi uradniki se 'rši te dni zelo zanimiva debata, 'atere predmeti je naložiti na °tovo laško blago izredno viso-tocolnino. Enako visoka colnina bila že naložena na gotovo ettiško blago importirano iz 'emčije. Predvsem se gre za vi-^ko colnino na import laške svi-in nekaterih drugih komodi-• Kot se govori v administra-!vnih krogih je vzrok, da se nabava naložiti višja colnina po-ičen. Ameriška vlada hoče s ojim korakom pokazati, da ni-akor ne odobrava metod, kot jih dajati Nemčija in Italija.
Nemci se norčujejo iz Angležev, ker jim Japonci povzročujejo vsakovrstna sramotenja
¥	1 • 'VI • V 1 •
Izseljeniski ceki
Narodna banka kraljevine Ju-•^lavije je odredila, da se izse-5niški čeki izdani v tuji valuti, Poslani preko Narodne banke iebam v Jugoslaviji, menjajo po obodnem kurzu, ki je višji od %vne valute. S tem odlokom državna banka želela zadovo-številne ljudi, ki prihajajo 1 obisk v svojo domovino. Izseki, ki potujejo preko Italije Nemčije, so dolžni na meji, ko spejo v nemške ali laške kra-da prijavijo oblastem točno *to denarja v gotovini ali v če-kar nosijo s seboj, ker samo 'ko denarja smejo zopet nesti fboj, kadar odpotujejo. V naftnem slučaju so izpostavi je-toevarnosti, da se jim ta .denar [leni. — Tako nam naznanja W generalnega jugoslovanske-konzulata v New Yorku.
no
is-
Berlin, 27. junija. "Anglija se nikakor ne more kosati z našo močjo," se je izjavil nemški minister za propagando Goebbels, da tako odgovori na Chamber-lainov govor glede silne angleške moči.
Goebbels je govoril ob zaključku zborovanja nemške nacijske stranke in je porabil to priliko, da je okrtačil Angleže, ki se ponašajo s svojo močjo. Obenem je zahteval vrnitev ukradenih nemških kolonij.
"Mi želimo, da bi državniki razumeli naše stališče," je nadaljeval Goebbels. "Zdi se nam, da je
Anglija kot idiot. Angleži se nikdar ne morejo meriti z našo silo." To so bile naravnost izzivalne besede nemškega ministra.
"Mi se nimamo ničesar bati od tujezemskih nasprotnikov in sovražnikov, najmanj se pa bojimo naših "prijateljev" onstran zaliva. (Angležev). Mi sploh ne poznamo besede kapitulacija."
"Vse angleške grožnje so zaman. Le poglejte kako Angleži grozijo Japoncem, toda Japonci se jim smejejo in še bolj sramotno postopajo z Angleži, ne da bi bilo slednjim mogoče sramoteja vrniti ali jih kaznovati'.
25 let .. .
Danes je minulo, 25 let, odkar so padli v Sarajevu, Bosnija, streli, ki so naredili konec življenju avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Streljal je Gavrilo Princip, in njegovi streli so imeli posledico, da se je Evropa podala v vojno, v kateri je bilo ubitih 10,000,000 ljudi in ki je veljala $50,000,000,000. In kot v nekak spomin na to 25-letnico se Evropa zopet pripravlja za vojno. Ali se bodo ljudje kdaj spametovali?
Administracija namerava dajati posojila tuje« zemskim vladam. Francija in Anglija na vrsti
Spremembe k postavi za družabno varnost bi povzročile mnogo sitnosti slabo plačanim
Konvencija hobotov
^Čeraj je bila zaključena v velandu konvencija hobotov, riških klativitezev. Konven-se je vršila pod Superior via-tom. Zaključek konvencije Je završil s sodnijsko obravna-napram hobotom. Več hobo-je bilo obdolženih, da so plaza potovanje po železnici, da Mli pijani na tajnih mestih in so se družili s trampi. Izmed obtoženih hobotov je bilo 11 Gnanih krivim, in naložila se je najvišja kazen — vzeti so »ali kopel j. Obenem je kon-'cija hobotov sprejela resolu-\ v kateri se zahvaljuje Cleve-'du za gostoljubnost, pohvali ''cijo za prijaznost, pozivlje t(>d, da izvoli Roosevelta tretj iČ Predsednika in izrazuje občuduje nad napredkom Cleve-'da.
Bricker za predsednika
'ohn W. Bricker, governer dr-^ Ohio, namerava na vsak na-Postati predsednik, oziroma %edniški kandidat, ako bo 'en o van od republikanske ^hke. Frank Dewey, državni ^ekutor v državi New York, Postal podpredsedniški kandi-Bascom Slemp, bivši tajnik tednika Coolidga, se je izja-da bo večina republikancev %irala Bricker j a in Deweya.
Zdravo leto
fe>t poroča zdravniška zborni-,Sed. držav je leto 1939 mnogo i zdravo kot je bilo leto 1938. '•tazalo se je, da je odpravlje-zlasti mnogo osem takozva-bolj razširjenih bolezni. Med bolezni se štejejo sledeče: je-pljučnica, kronična nefritis, ska, davica in škrlatinka. Bo-sd se letos znižale za neka-,15 odstotkov v primeri z lan letom.
^Tary Pickford je dospela s r'jim soprogom v Benetke za °t©denski obisk.
Washington, 27. junija. Razni visoki administrativni uradniki so se izjavili, da bodo obvestili predsednika, da bodo nameravane spremembe k postavi za družabno varnost povzročile mnogo krivic.
Vladni uradniki, ki so dolgo proučevali spremembe, trdijo, da bi nameravane spremembe postavo glede družabne varnosti spremenile v njenih temeljih in da bodo mnogi tisoči imeli velike sitnosti radi spremembe.
Sledeče trdijo vladni eksperti: do konca leta 1940 bo plačalo 1,-200,000 oseb svoje davke za starostno pokojnino in brezposelno zavarovalnino, toda tedaj jih bo samo 200,000 deležnih starostne pokojnine.
Nameravane spremembe bi omogočile, da najmanj en milijon oseb ne bi bilo upravičenih do starostne podpore. Zgodilo se bo, da oseba, ki je plačala $6,000 davka v dotični fond, ne dobi ničesar, oseba pa, ki je plačala le par sto dolarjev, pa bo dobivala lepo svoto na mesec.
Delodajalci plačajo $20,000,-000 na leto za fond glede družabne varnosti, toda niso opravičeni do nobene starostne pokojnine niti ne do brezposelne zavarovalnine, kar je očitna krivica.
"Niti organizirani' delavci niti delodajalci niso zadovoljni z nameravanimi spremembami, proti katerim se bodo borili v kongresu. Toda ne pričakuje se, da bi kongres že letos vpeljal doti-čne spremembe.
Roosevelt napadan v kongresu, Roosevelt je glasom nove postave zgubil mnogo pravic
Washington, 27. junija. Predsednikov načrt za določevanje ameriške valute v bodočnosti se je ponesrečil v obeh zbornicah kongresa, oziroma je kongres pri-dejal toliko izprememb, da Roosevelt ne bo več gospodar nad denarjem.
Izvršile so se najbolj drastične izpremembe od leta 1933, kar se tiče denarja. Senatna zbornica je odglasovala, da se prepove administraciji kupovati tujezem-sko srebro. 60 odstotkov vsega Kongres je naredil isto kar je srebra je bilo dosedaj kupljenega Rev. Coughlin, radio pridigar, že v tujezemstvu.	dolgo priporočal.
Nadalje je senatna zbornica odglasovala, da predsednik nima več pravice določevati koliko naj bo dolar vreden. To pravico je izvrševal od leta 1933. Obenem je senatna zbornica določila, da je cena unči srebra 77, namesto 64,
V kratkem povedano, je doživel predsednik svoj prvi večji poraz v tekočem letu. Kongres se je izjavil, da bo on določeval vrednost denarja, ne pa predsednik.
Slaba mati
Mrs. Isabelle .Farell, ki se je včeraj nahajala na mestni sodni-ji, obtožena, da je prodala svojo hčerko neki družini v Pitts-burghu, je izjavila, da se bo borila z vso silo, da dobi otroka nazaj. Otroka je prodala za $50.00. Njen mož se nahaja radi posilstva v državnih zaporih, in ko je rfiož odšel v zapore, je imela ne-postavno razmerje z kekim Don HarmonQm, s katerim je dobila omenjeno hčerko. Tudi "oče" je bil obtožen radi kriminalnega napada. Mlada zločinka je naj-prvo šla k nekemu zdravniku na Euclid Ave., katerega je prosila, da ji odpravi plod, toda zdravnik je rekel, da je prepozno, ker je nosna že štiri mesece. Svetoval pa je Mrs. Farrel, da proda bodočega otroka v Pittsburgh, kar se je pozneje tudi godilo. Mrs. Farrel pravi, da je šla k zdravniku samo za nasvet, in da ji je zdravnik grozil, da bo dal zapreti njo in njenega ljubimca "radi ne-postavnega spolnega občevanja, nakar se je podala in obljubila, da proda otroka. Medtem se je pa oglasila družina v Pitts-burghu, ki je kupila otroka in izjavila, da ga ne vrne za noben denar. Oblasti sedaj ne vedo, kaj bi naredile.
Washington, 27. junija. Pred sednik Roosevelt je že zadnji teden zahteval, da kongres dovoli administraciji $3,860,000,000 za razna posojila. Toda v kongresu je nastal tozadevno velik odpor.
Kljub temu pa namerava administracija začeti s posojili, kolikor ima pač denarja na razpolago, ne da bi čakala na odobritev kongresa. Vlada bo šla še dalje in začela posojevati denar tu-j3zemskim državam.
Med tem pa napadajo predsednika enako demokratski kot republikanski senatorji, ko se je zvedelo, da namerava-njegova administracija posoditi večje svote raznim tujezemskim državam.
V prvi vrsti bi prišle v poštev
takožvani "demokratski državi" kot sta Anglija in Francija. Baje je predsednik Roosevelt zahteval $200,000,000 posojila omenjenim državam, kar bo šlo gotovo v vojne svrhe.
Mnogi senatorji očitajo predsedniku, da se ne spominja, da dolguje Anglija skoro pet tisoč milijonov dolarjev že zadnjih dvajset let, ne da bi se zmenila za plačilo. In kot v plačilo naj dobi Anglija nadaljno posojilo.
Enako dolguje tudi Francija nekaj nad dva tisoč milijonov dolarjev Zed. državam. Tudi Francija se ne zmeni za plačilo. Medtem je pa bil stavljen v senatni zbornici predlog, da se vtrga 10 odstotkov od vsega proračuna, ki znaša 13 milijard.
"Poročna slavnost"
Namesto cvetlic, poljubov, potice in krofov so padale na poročni slavnosti v dvorani sv. Nikolaja na 36. cesti in Superior Ave., vilice, noži, kamenje, opeke in palice. Pri splošnem spopadu je dobil nevarne rane brat ženina, do-čim so štiri nadaljne goste odpeljali v bolnišnico. Tepež so povzročili mladi lumpje, ki so se hoteli vsiliti na gostijo. Njih imena niso znana.
Po osmih letih
Iz Ulrichsville, Ohio, se poroča, da je tam odprla Superior Clay Products tovarna svoja vrata, ki je bila zaprta zadnjih osem let. 75 delavcev se je vrnilo- na delo.
Odnesli $10,000
Trije roparji so včeraj napadli ravnatelja baseball parka v Cincinnati, Ohio, kateremu so odnesli $10,000 v gotovini.
Poroka
V	soboto 1. julija se poroči Mr. Louis Strniša, sin Mr. in Mrs. Anton Strniša, 13608 Coit Rd., in Miss Mary Saša, hčerka Mr. in Mrs. Steve Sasa, 6812 Edna Ave. Poroka se vrši ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv.'Pavla na 40. cesti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni k poročni sv. maši.
Poroka
V	soboto ob 9. uri zjutraj se poročita Josephine Helen Locker in Albert Erbežnik. Poroka se vrši v cerkvi Marije Brezmadežne na Superior Ave. in 41. cesti. Prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. In iskrene čestitke mlademu paru!
Dodatna zahvala
Mr. Anton Ahčin, 1078 Addison Rd., se lepo zahvaljuje Mrs. Tomšič in Mrs. Stanovnik, ki sta I prispevali ob priliki praznova-jnja 70 letnice.
Smrtna kosa
V torek je preminul v bolnišnici rojak Leo Rotter, star 55 let. Stanoval je pri družini Kalin na 15929 Saranac Rd. Tu zapušča več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Križ pri Ipavi, kjer tudi zapušča več sorodnikov. Pokojni je bil član društva Ipavski Raj št. 312 SNPJ, društva Kras št. 8 SDZ in član podružnice št. 3, Slovenske moške zveze. Pogreb pokojnega se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje sorodnikom !
Hoover se zagovarja
Te dni se je vršila radio deba ta med demokratskim senatorjem Schwellenbachom in med republikanskim senatorjem Cap-perjem. Demokrat je poudarjal, da se tekom administracije Hoover j a ničesar naredilo ni za brezposelne. Hoover sedaj pravi, da je to očitna laž in da je bil on prvi, ki je vpeljal relif — in tudi topove in bombe za brezposelne, ko so prišli v Washington.
Kulturni vrt
Kakih 1,000 Rusinov iz Clteve-landa se je te dni zbralo v Rockefeller parku, kjer je bil posvečen Rusinski kulturni vrt, ki je zelo lep. Rusini v Clevelandu, katerih ni mnogo po številu, so le s skrajnimi žrtvami dosegli, da se je mogel zgraditi njih lastni kulturni vrt.
44 odstotkov ameriškega naroda je mnenja, da bo slabo za Ameriko ako zmagajo republikanci
New York, 27. junija. V letu 1936 je bila oddana ogromna večina — 80 odstotkov — glasov za Roosevelta. Politikarji se danes čudijo kam bodo šli relifni glasovi v predsedniškem letu 1940.
Seveda je mnogo odvisno od tega kdo bo dobil nominacijo. Nekoliko preiskave med relifnimi
delavci in med WPA uslužbenci »
je dognalo, da bo prihodnje leto Roosevelt, ako je nominiran, dobil mnogo manj relifnih glasov.
Vodstvo zavoda za javno mnenje je vprašalo tisoče relifnih
ljen za predsednika. 44 odstotkov oseb je odgovorilo, da bo slabše.
Toda med tem je odgovorilo tudi 32 odstotkov državljanov, ki so izjavili, da jim je vseeno, katera stranka zmaga, in le 24 odstotkov volivcev se je izjavilo, da mislijo, da bodo razmere boljše pod republikanskim predsednikom.
15 odstotkov državljanov je povedalo, da sploh ne vedo, kako bi odgovorili na stavljeno vprašanje. Toda republikanski krogi so prepričani, da bodo dobili v
ljudi, kaj mislijo, ali bo boljše ali prihodnjem le.tu mnogo relifnih slabše, ako je republikanec izvo-| glasov.
-o-
Mestna vlada v Clevelandu in družba cestne železnice na razpotju. Sporazum je nemogoč
Cleveland. — Med mestno vlado v Clevelandu in med kompani-jo, ki operira cestno želežnico v Clevelandu, je prišlo do razpotja. Noben sporazum ni več mogoč, ko je kompanija zavrgla zadnjo županovo ponudbo za mir.
Tri leta je trajal boj med kom-kompanijo in mestno vlado, da pride do sporazuma. Sporazum jo bil včasih nemogoč, ker je mesto stavilo nemogoče ponudbe, a drugič, ker je kompanija odločno odklanjala vse ponudbe mesta.
Do končnega preloma je prišlo, ko je kompanija v pondeljek zavrgla vse županove predloge glede operiranja. Kompanijski
direktorji so izjavili, da kar jim ponuja župan Burton je navaden kos papirja.
Poleg tega je mestna zbornica v pondeljek zvečer enoglasno zavrgla vse kompanijske predloge in kriza je prišla do vrhunca. To pomeni, da bo nastal boj in da zna mesto priti v posest lastne cestne železnice.
Mestna zbornica je tudi enoglasno odklonila predlog kompa-nije, da se vsa zadeva izroči posebnemu odboru, ki naj sklepa tozadevno. Councilmani so rekli, da tekom treh let bi lahko prišlo do odločitve, toda kompanija je bila preveč trdovratna.
Anglija bo začela vračati Japonski
London, 27. junija. Predno bo konec tega tedna bo začela An-glij a z gotovimi odredbami, ki bodo v škodo Japonske radi japonska izzivanja Angležev na Kitajskem. Tako se trdi v dobro poučenih krogih. Po vsej Angliji se čuje glas, da mora vlada nastopiti, ako neče Anglija ostati osramočena po vsem svetu. Odredbe, ki jih namerava izdati Anglija proti Japoncem bodo ekonomskega značaja. Anglija je bila doslej že skrajno toleratna in mora nastopiti, ako ne želi zgubiti svoje veljave kot velesila. Tozadevno bo ministerski predsednik Chamberlain govoril jutri v parlamentu.
Dr. Kumelj vabi
Naš prijatelj dr. Kumelj, poznani slovenski farmar na County Line Rd., prijazno vabi svoje prijatelje, da ga pridejo v nedeljo obiskat. Dr. Kumelj je ali bo te dni zaklal teleta, pa vam bo že tako postregel, da boste zadovoljni!
Eddie Cantor
Poznani radio umetnik Eddie Cantor je zapustil vse svoje premoženje dobrodelnim družbam. Premoženje je vredno nad $500,-000. Eddie Cantor je velik prijatelj predsednika Roosevelta.
Važna seja
Nocoj večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Konvencija lekarnarjev
V hotelu Statler se vrši te dni konvencija lekarnarjev države Ohio. Navzočih je kakih 2,000 lekarnarjev.
Ameriški top strelja na razdaljo 15 milj
Washington, 27. junija. Ar-madno poveljstvo je te dni izdalo tajnost da poseduje obilico topov, iz katerih se lahko strelja 100 funtov težke krogle na razdaljo 15 milj. Krogla je zmožna narediti odprtino v zemlji, ki je široka 26 čevljev. Top bo v slučaju potrebe zlasti pripraven bombardirati vojaške rezerve in komunikacijske črte daleč zadaj za fronto. Top tehta nekaj nad 30,000 funtov.
Na operaciji
V Mt. Sinai bolnišnico se je v svrho operacije podal Andy Artel, 1184 E. 1671 h St. Obiski zaenkrat niso mogoči. Upamo, da dobri mož kmalu okreva.
* V mestu New York so letos odslovili že 247 policistov, ker so bili pijani pri delu.
Podpredsednik je za večje dohodninske davke
Washington, 27. junija. V kongresnih krogih se govori, da je zadnje čase podpredsednik Garner nastopil za spremembo postave glede dohodninskega davka. Dosedaj družinski glavar ne plača nobenega davka, ako ima $2,500.00 na leto plače ali manj.' Garner priporoča, da se to zniža na $1,200, to je, ako družinski poglavar zasluži $1,200 ali več na leto, bi moral plačati dohodninski davek. Enako se namerava narediti s samci. Samci, ki danes zaslužijo $1,000.00 aH manj na leto, ne plačajo nobenega dohodninskega davka. Garner baje zahteva, da bi morali vsi, ki zaslužijo $500 ali več na leto, plačati dohodninski davek. Ta odredba bi prinesla vladi $400,000,-000 nadaljnih davkov na leto.
-o-
Sodniki v zadregi
V največji zadregi se nahajajo te dni Common Pleas sodniki. Državna postavodaja je odredila namreč, da morajo Common Pleas sodniki imenovati 13 sodni j skih stenografov. Republikanci zahtevajo vseh 13 mest za svoje pristaše, toda ker je osem sodnikov demokratov in sedem republikancev, lahko demokratje imenujejo vse sodnijske steno-grafe, ker imajo večino. Toda George Bender, ki je načelnik republikancev v Clevelandu, pravi, da je republikanska postavodaja naredila dotično postavo, torej so republikanci deležni dobro plačanih uradov, ki nosijo 3,000 dolarjev na leto. Da je stiska še toliko večja so izjavili okrajni komisarji, da denarja za sodnijske stenografe ni na razpolago, toda sodniki so prisiljeni slednje imenovati. Sedaj trdijo, da če je državna postavodaja imenovala stenografe, bi morala obenem tudi preskrbeti denar za nje. Do 26. avgusta morajo stenografi biti imenovani.
V staro domovino
■ Včeraj je odpotovala večja skupina naših ljudi na obisk v domovino. Mr. Marian Mihalje-vich od potniške t^rdke Mihalje-vich Bros., je spremljal potnike do New Yorka, in od New Yorka naprej preko morja bo šel Mr. Ekerovich s potniki direktno do Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Mr. Ekerovich je zastopnik Cu-nard White Star parobrodne družbe. V New Yorku bo Mr. Mihaljevich obiskal tudi svetovno razstavo, da bo imel kaj povedati, ko se vrne zopet v Cleveland.
100 ur v zraku
Zrakoplovca Hunter Moody in Wilbur Parrish sta se nahajala 100 ur v zraku in sta s tem dosegla nov rekord za zrakoplovce.
, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ,	tfUO	-	SLOVENIAN MOBNINQ
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAJLY NEWSPAPER
KO. 150	^ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 28, 1939	LETO XLII. — VOL, XLII.
"AMERIŠKA DOMOVINA" '
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ______________Published dally except Bundaya and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. ifia Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. und Canada, $3.00 for 6 month* Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1S0S, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 150, Wed., June 28, 1939
Papež miru
Prizadevanje papeža Pija XII. za mir je imelo v diplomatskem svetu in v svetovnem javnem mnenju silen odmev. Ker pa se mora takšno posredovalno delo zaradi zastrupljenega mednarodnega ozračja opraviti z veliko previdnostjo in v primernem zatišju, se je papeževih pobud takoj polastilo senzacij žejno^veliko svetovno časnikarstvo in jim morda v pomanjkanju točnih podatkov, morda pa tudi iz spletkarskih liamenov dalo razlago, proti kateri je moral Vatikan uradno nastopiti in velike človekoljubne korake poglavarja Cerkve postaviti v okvir, V katerem so edino razumljive in edino izvedljive.
Ko je kardinal Pacelli prišel iz konklava kot papež Pij XII., se je okrog njega razvila podobna politična igra, kakor svoje dni med svetovno vojno okrog papeža Benedikta XV. Vsaka skupina držav, vsak politični tabor, vsaka idejna stru-ja je hotela vrhovnega poglavarja Cerkve pridržati zase, kakor da naj bi papež v trenju velesil in. njihovih političnih ter gospodarskih interesov zavzel borbeno stališče v prilog enega tabora proti drugim, kakor da naj bi papež svojo ogromno, ves svet obsegajočo avtoriteto postavil v službo te ali one skupine ter zavzel borbeno stališče proti temu ali onemu nasprotniku. Hoteli so, da bi bil papež v političnem življenju človeštva pristranski. V spominu nam je vsem, kako odločno ce je Benedikt XV. takoj potem, ko je bil izvoljen za papeža, postavil na nadstrankargko stališče ter se nedvoumno odmeril od obeh nasprotujočih si taborov. Oba tabora sta bila seveda razočarana. Toda že prva leta po sklenitvi miru so pokazala, da je papežu prav njegovo iznad človeških političnih bojev stoječe mišljenje olajšalo pomirjevalno delo, ker je kot nepristranski oče vsega človeštva lahko takoj pokazal na gotove nedostatke mirovnih pogodb že davno prej, kakor sta Italija in Nemčija začeli svojo borbo za zrušitev vseh mirovnih pogodb, s katerimi je bila zaključena svetovna vojna, ali boljše rečeno — ako upoštevamo današnje razmere — s ka-lerimi je bilo evropsko in svetovno nasprotje velesil samo prekinjeno.
Podobna opazovanja smo mogli napraviti tudi sedaj ob nastopu papeža Pija XII. Tako imenovani demokratični tisk zapadnih velesil je novega papeža pozdravil kot demokrata in kot njihovega naravnega zaveznika, totalitarni tisk je v njem pozdravil njegov avtoritarni duh in njegova stroga načela hierarhične pokorščine in podrejenosti. Obe skupini sta od novega papeža pričakovali načelnih izjav, s katerimi naj bi se opredelil in podprl njune politične idejne zasnove. Toda kakor so bili pod Benediktom XV4 razočarani vsi, ki so od papeža katoliške vesoljne Cerkve pričakovali omejenih političnih opredelitev, tako so doživeli razočaranje nad sedanjim papežem vsi tisti, ki so ga v svoji kratkovidnosti ali zaslepljeni sebičnosti hoteli prilastiti za svoje politične potrebe, ga ujeti v ograje svojih političnih taborov.
Papež Pij XII. niti trenutka ni čakal, da bi človeštvo opozoril na to, da mu je namen za časa svojega vladanja posvetiti vse napore za ohranitev miru med narodi, in to ne glede na njihove slučajnostne ali hotene politične opredelitve. Papež ni maral, da bi ga dogodki prehiteli. Takoj po izvolitvi je imel dva odmevajoča govora, v katerih je obrazložil smernice svojega vladanja. Prikazal je, da mora biti človeško občestvo zgrajeno na treh mirovnih opornikih, to je na miru vesti v duši vsakega posameznika, na miru v družinah, ki so osnovne celice človeške družbe, in na miru med narodi, ki so naravni' sestavni deli vesoljnega človeštva. Samo na tem osebnem, družinskem in političnem miru se bo mogla razviti človeška družba tako. da bo v pravičnem miru živela in se plo-donosno razvijala. Te tri smernice je podrobno obrazložil v treh nadaljnjih govorih., in sicer v velikonočni pridigi v cerkvi sv. Petra, v nagovoru na zastopnice Katoliške akcije žena in deklet in v svojem radio govoru na Španijo. V vseh treh govorih papež kliče mir, ki ga je mogoče doseči in zavarovati le z obnovo družabnega reda, z uveljavljenjem pravice in s praktičnim razmahom krščanske ljubezni do bližnjega.
Ko je Pij XII. izpovedal svoje velike smernice, ki so ga, kakor smo videli, takoj odmaknile od malenkostnih medna-rodnopolitičnih bojev se je hotel posvetiti praktičnemu uve-ljavljenju svoje ogromne avtoritete za njihovo stvarno uresničitev. V ta namen je izvedel obsežne notranje preosnove v Vatikanu samem, da bi gotove posle, ki se tičejo gole uprave katoliške Cerkve, odložil na posebne Rardinalske komisije — prva vodi civilno upravo vatikanske države, druga razne cerkvene ustanove, tretja Katoliško akcijo — medtem ko bi se on posvetil velikemu mirovnemu delu, ki zahteva, da zastavi on sam vso svojo osebnd avtoriteto. Tako smo slišali, da se je že osebno obrnil na petero velikih evropskih velesil, ter jim predočil neizmerno važnost, da se mir ohrani, kakor tudi nepregledne posledice za vse narode brez izjeme, ako bi prišlo do izbruha vojne. On se ni zavzel ne za en tabor fi ne za drugega, marveč je brez ozira na trenutne opredelitve rotil vse enako goreče, naj ne pustijo mimo neizkoriščene nobene priložnosti in nobene žrtve, da se mir ohrani.
Zadnja izjava papeža Pija Zli. pred kardinali, ki so mu prišli čestitat k njegovemu godu, kjer pravi, da je bil odziv na njegova prizadevanja upov poln, da se spet bližamo miru, je dokaz za to, da je pot, ki si jo je novi vladar Cerkve izbral, da kot oče človeštva nad vsemi tabori narodov poskuša ohra-
niti mir, ga narediti stalnega ter zasidrati v vesti, v družinah in med narodi, tista od božje previdnosti predpisana pot, ki edina vodi v današnjih okoliščinah do cilja, edina po kateri bo vesoljna katoliška Cerkev izpolnila svoje poslanstvo v izredno težavni dobi človeške zgodovine.
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, III. Na obisku v Hočah. V Mariboru.
Prišedši nazaj v Ljubljano smo se drugi dan oglasili v uradu Rafaelove družbe, da poiz-vemo od Rev. Zakrajška, koliko izletnikov se je oglasilo za našo drugo turo po južni Srbiji. Nato se podamo proti uradu Franco'ske linije. Tu pred uradom srečam« gospo Barbaro Kramer, glavno uradnico in sicer predsednico svetovalnega odseka, iz San Francisco, California. Gospa Kramer mi takoj om6ni, da nas je iskala na domu pri Kraljevih, toda nas ni tam dobila. Rekli so ji, da smo pri sorodnikih v Zagorju, kar je bilo tudi res. Radi tega je bilo naše snidenje tem bolj zaželjeno, ker sva se ena drugo iskale, in le bolj poredkoma sva prišli skupaj z gospo Kramer, dasiravno smo skupaj potovali po morju na lie de France. Gospa Kramer mi je obžalovala, ker je nismo dobili doma v Metliki prejšnji teden, ko smo se tam mudili z ostalo turo po Sloveniji. Za vse izletnike je imela pripravljeno presenečenje, toda pričakovala je, da pridemo ttun v Metliko šele v torek, bili smo v resnici tam že v soboto. Dasiravno smo se zgrešili, so nas Metličani po naročilu gospe Kramer prisrčno sprejeli ter ob slovesu smo bili vsi nad vse zadovoljni z vso gostoljubnostjo, katero smo prejeli od časa našega obiska v Belokrajini.
Isti dan sem tudi srečala gospodično Emi Tomčič iz New Yorka in njeno,.mamo, kateri
\j k > >ii r	>
sta tudi z nami potovali po morju ter sta imeli dom v Domžalah pri mami gospe Tomčič, nato gospo Tomsich iz Cleve-landa in pa gospo Peternel, ravno tako iz Clevelanda, ki mi je segla v slovo, kajti isti večer se je že vračala nazaj na svoj dom v Cleveland.
Ker smo imeli še par dni do našega odhoda iz Slovenije na našo drugo turo po južni Srbiji smo se tudi mi odpravili, da obiščemo še nekaj sorodnikov in sicefr to pot smo šli na štajersko. Najprvo smo se ustavili v Hočah, kjer imamo sestrično rojeno Šetina poročeno Jozefi-no Furlan, katere soprog je organist in pa krojač v tem mestu. Na postaji nas je že čakal g. Furlan z najstarejšo hčerko Cvetko ter po petih minut hoda do doma nas je na pragu že čakala sestrična Jozefina z ostalo družino. Po prisrčnem pozdravu nam predstavi ostalo družino šest po vrsti, nakar se podamo v hišo, kjer je bila miza že vsa obložena čakajoč prihajajočih sorodnikov. Celi čas našega bivanja smo uživali neomejeno gostoljubnost v njeni hiši, kakor tudi sploh v Hočah. Popoldne istega dne nas je prišel pozdravit še č. g. dekan Sa-goj ter nas povabil na Pohorje. To je krasno letovišče na hribu, ki nudi prekrasen razgled po celi štajerski. Najeli smo avto, ker dolge hoje na hrib sem se kar ustrašila, toda avto nas je peljal le na pol pota, nadaljevati smo morali peš. Vseeno, pot do tam je bila zelo prijetna, kajti tisti čisti zrak, tisti duhte-či vonj po cvetlicah ob poti, tisti lepi zeleni grmi, ob strani otroci, ki so v gozdu pobirali borovnice za prodajo. Kar naj-rajše bi se jim pridružila, ker v Ameriki ni take prilike. Do-spevši do doma si poiščemo belo mizo tik ob ograji ter naro-čivši si okrepčilo si ogledujemo vso okolico, kamor gredo leto-viščarji v lepem vremenu na sprehode. Kar nekako mraz
nam je postajalo, in morali smo noter v hišo, kjer smo si ogledali razne sobe in druge ko-modnosti, katere nudi "Pohor-jev dom" letoviščarjem. Kar najrajše bi tu ostali par dni, kar pa seveda čas nam zopet ni dopuščal. Vrnili smo se zopet na dom sestrične Jozefine in v naše veselje se nam pridruži zopet č. g. dekan, ki nam je pripovedoval razne zanimive doživljaje njih življenja.
Isti večer, na povabilo gospoda Furlana, se udeležimo pevske vaje ter na ta način prvič v domovini smo pričujoči takim vajam. Tu smo se spoznali z raznimi fanti in dekleti raznih stanov, čudili smo se in s pravim duševnim užitkom poslušali krasne ubrane glasove, ki so *peli pesem za pesmijo. Ako se ne motim so se pripravljali za velik koncert, ki se je vršil prihodnjo nedeljo po našem odhodu. Ob zaključku nam je gospod Furlan še zaigral poskočnico na klavir, da so se še mladi pari zasukali in to vse na čast nam Amerikau-cem, da bi odnesli tem bolj vesele vtise od njih mesta. Bil je v resnici lep večer, na katerega se bomo vedno spominjali.
Bilo je že vse tiho in mirno, pripravljali smo se k počitku, ko zaslišimo krasno petje, ki prihaja od zunaj, najprvo bolj tiho, potem glasneje. Pogledamo ven in tu vidimo v mesečini one pevce, kateri so nam še zapeli podoknico. Bilo je vse tako krasno., zadivljeni smo poslušali pesem za pesmijo, najrajše bi jih poslušala vedno in vedno, toda glasovi so končno utihnili v noč, in zopet smo bili sami. Podati smo se morali tudi mi k počitku, kajti prihodnji dan smo imeli vse polno opravkov v Hočah.
Takoj zjutraj se odzovemo povabilu č. g. dekana, da si ogledamo cerkev, šli smo v notranjščino in tu sem opazila takoj lepe bele prte na oltarjih, krasne cvetlice, katere delo je moje sestrične" Jozefine, kateri je podeljena v oskrbo olepšava cerkve. Nato nas pelje g. dekan pod cerkvijo, in tu nam razkaže vsa razna znamenja še iz rimskih časov. Kajti ta cerkev je 1,000 let stara in ima mnogo starodavnih. zgodovinskih spominov za seboj. Ogledali smo tudi župnišče, nato prosvetni dom in mnoge druge zanimivosti. Tudi kaplanijo smo obiskali. Gospod kaplan so se ravno prejšnji dan vrnili od romanja v Lurd ter tudi nam prinesli nekaj lepih stvari od te čudovite božje poti. Vedeli so nam gospod kaplan povedati toliko zanimivosti od Lurda, da je želja prejela tudi nas samih romati v Lurd, kamor smo tudi šli pozneje. Več o tem romanju v Lurd pride pozneje.
Po preteku dveh dni smo se poslovili od naših novih znancev, in v spremstvu moje sestrične Jozefine Furlan in soproga se podali v Maribor, kjer imam sestrične in bratrance in tudi strica Franc Lebna. Ker ;ta omenjena praznovala ravno isti dan svojo 16-lctnico poroke smo ju povabili z nami, da se še enkrat skupaj porazveseli-mo. Na postajo so nas vsi spremili, kakor tudi g. dekan, ki nam je ob slovesu izročil v spomin krasne podobice. Ako bi ne deževalo prej ta dan in tudi naslednji dan bi se odzvali povabilu g. dekana, da si ogledamo njegov vinograd, toda radi slabega vremena ni bilo mogoče. Bus je že prihajal in
kmalu smo imeli prijazno mesto Hoče za nami.
V Maribor smo prišli nena-znanjeni, kajti vedno je bilo moje največje veselje katerega presenečit, in kakor sem presenetila najprvo naše sorodnike ob prihodu v Ljubljano, tako sem presenetila tudi strica v Mariboru.
Najprvo se ustavimo pri se-strični Antoniji Lauferjevi, nato obiščemo strica. Prišla je tudi sestrična Matilda Tekavc, ki je izvrstna šivilja v Mariboru in sicer izdeluje obleke najfinejšim damam. Tu v družini je bilo več otrok, kateri so pa že vsi odrasli in preskrbljeni. Vsak ima svoj obrt ali svoj poklic. Tudi stric sam je že v penzijonu po dolgih letih službe na železnici. Isto popoldne smo šli vsi skupaj na pokopališče v Mariboru, da obiščemo grob soproge od strica Antonije, katere nisem nikdar poznala, vendar je moja pokojna mama vedela povedati mnoge lepe lastnosti od nje.
šli smo na ogled Maribora ter se ustavili v gostilni ali restavraciji, ki je bila opremljena zelo moderno, po ameriškem okusu, šli smo dalje po parku, ki nas je očaral, kajti parku s takimi različnimi cvetlicami se lahko kosa samo še Tivoli v Sloveniji. Tu smo videli golobe in druge ptiče, ki so jedli iz rok domačinov zrna. Bil je lep prizor, kako neustraš-ljivo krotke so bile te živalice.
Zvečer nas vsi skupaj spremijo v lepo novozgrajeno poslopje "Mariborski dvor," katerega nam je še prej opoldne preskrbel soprog moje sestrične g. Jožef Tekavc, uradnik pri bolniški blagajni.
Omenjeni hotel Mariborski dvor po vsej pravici zasluži to ime, kajti tu smo našli vso ko-modnost, katere smo bili navajenih ob časih naših potovanj. Velike zračne sobe, z gorko in mrzlo vodo, s kopalnico, veliko obednico in vse kar napravi najboljši vtis na potnike. Tu smo spali dalje kot je bila naša navada, kajti deževalo je vso noč, in nam se je zdelo kakor da nas kdo ziba, ko so padale kaplje na okna. Spali smo dobro vso noč in ko se zbudimo nas pozdravi krasni dan—jutro čisto, ki nas je vabila ven na prosto. Pogledamo ven skozi okno. Tu vidimo več čet vojaštva korakati po cesti z bobnom na čelu in raznimi častniki na konjih. Tu hitro vzame moja starejša hčerka Olga filmski aparat v roke, da slika čete, toda v zadnjem trenutku pogleda kvišku častnik, ki opazi Olgo pri tem delu. S prstom ji požu-ga. Nekoliko nas je spravilo v zadrego, ker 'smo vedeli, da je prepovedano tu slikati vojaštvo radi varnosti. Mislila sem že, da pride kateri od vojakov na strogi ukaz po aparat, toda vendar to pot je bilo nam pri-zanešeno. Vendar slike so tu, in kadar jih kažemo doma mi isti spomini vedno pridejo živo pred oči. Potrebno je pač marsikaj riskirati ako hočemo imeti slike iz Jugoslavije in okolice, katere bi nas zanimale. To načelo sem si vzela s sabo in ni mi žal, dasiravno sem večkrat pozneje kaj takega riskirala.
Po zajtrku v hotelu se odpravimo ven po mestu. To pot se mi je mesto Maribor mnogo bolj dopadlo kot pa zadnjič pred 11. leti. Postal je modernejši in ima tudi več tlakovanih cest. šle smo po trgovinah in si nabavile nekaj obleke. Cene so se nam zdele mnogo cenejše kot pa one v Ljubljani. Sicer sem pa še prejšnji večer dala v delo moji sestrični Matildi obleko za vsako izmed nas. Blago sem kupila še v Celju; ko smo se mudili z izletom SZZ v omenjenem mestu. Tako sem hotela imeti nekaj za spomin iz vsakega kraja.
Popoldne so nas že čakali pri stricu, kjer so nam servirali razne dobrote, nakar je priha-
jal čas, da se poslovimo, kajti morali smo odtod, ker prihajal je dan, ko smo se imeli zopet pridružiti drugi turi izleta SŽZ. Spremili so nas vsi na postajo. Tu smo si segli še enkrat v roko, s trdnimi obljubami, da nas še vsi skupaj obiščejo v Ljubljani pred našim odhodom v Ameriko.
Vožnja iz Maribora proti Ljubljani se je kar nekako vlekla, vendar smo vsako postajo proti Ljubljani dobro zapomnili, in sicer: Hoče, Rače, Slo-ve'nska Bistrica, Ponikve, Gro-beljno, štore, Celje, Laško, Rimske Toplice, Zidani most, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Sava, Litija, Kresnice, Laze, Zalog, ter končno ob polnoči prispemo v Ljubljano trudni od celotedenskega obiska pri sorodnikih.
(Dalje prihodnjič)
Slovenski narodni muzej v Ameriki
Na redni delniški seji Slovenskega narolnega doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, Ohio, ki se je vršila 12. januarja letos, seje med drugimi zaključki sprejela tudi sledeča važna resolucija in sicer soglasno:
RESOLUCIJA
Mi, zbrani zastopniki društev, delničarjev in posamezni delničarji S. N. Doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, O., pričujoči na letni delniški seji dne 12. januarja, 1939, uvidevamo koristnim in potrebnim pričeti z zbiranjem in razkazovanjem raznih predmetov, spisov itd. itd. iz našega slovensko^-ameriškega društvenega in privatnega življenja za Slovenski Narodni Muzej v Ameriki, kot rekord našega dela in prizadevanja, skupin in posameznikov, v svrho študije in razkazovanja ter ohranitve raznih dragocenosti našim potomcem.
Vsled tega pooblaščamo direkten j S. N. Doma, da po svoji najboljši uvidevnosti podvzame potrebne koraike, da se z zbiranjem v muzej spadajočih predmetov takoj prične in da stopi v zvezo z organizacijami in posamezni ki, da prepuste zanimive predmete, ki jih je vredno ohraniti za bodočnost, S. N. Domu, ki s tem prične razvijati Slovenski Narodni Muzej v Ameriki.
Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. se zavezuje sprejete predmete za v muzej skrbno hraniti ter v dogledni dobi razkazovati, ko se zbere dovolj zanimivega gradiva, po načinu standard muzejev.
Sprejeto na delniški seji dne 12. januarja, 1939.
Erazmus Gorshe,
predlagatelj.
S sprejetjem te resolucije si je Slovenski Narodni Dom v Clevelandu nadel plemenito in veliko nalogo, da prične zbirati razne zanimivosti za Narodni Muzej. Ker so primerni prostori daj na razpolago v ta namen, se apelira na vse slovenske organizacije: podporne, kulturne in gospodarske, ki imajo kaj primernega za v Muzej, da javijo ali kar pošljejo na naslov: Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair A\\e., Cleveland, Odio.
Organizacije so prošene za slike konvencij od začetka do sedaj; za pravila od začetka do sedaj, po en iztis; zapisnike konvencij (tiskane ali tipkane na stroj); regalije delegatov od vseh konvencij po eno od vsake; razne druge posebnosti, ki jih je katera organizacije imela za časa obstoja; za letnike glasila od začetka do sedaj.
Društva so prošena za razne slike (fotografije), ki so bile vzete ob raznih prilikah, če je mogoče s popisom imen oseb na sliki, ali vsaj opis ob kakšni priliki je bila vzeta slika, kateri dan in leto; stare društvene zastave, katere mbrda društvo več ne rabi; društvene zapisnike sej, da se ohranijo za zgodovino; društvene regalije,ali druge posebne znake, ki so jih kdaj rabili in všako-
-
vrstne druge posebnosti, ki ima katero društvo ali posantf": zni član, se prosi, da odstopi mu* zeju. •
Izdajatelje vseh slovenskih listov in revij v Ameriki se pr°' ^ si, če je mogoče, da odstopijo nike v muzej; prosi se tudi posa' mezne rojake, ki morda hranij" k razne stare liste ali revije; m°r' *ec da celo liste, ki več ne izhajaj0' is'i da jih prepuste Muzeju.	|2u
Dalje se posamezne rojake lZ 'a vseh krajev Amerike, če imate 'ie' kakšne posebnosti ali zbirke za" P nimivih stvari, da javite ali PoS* J \ ljite na naslov Doma. želi s° zbrati čimveč mogoče aktualni j^a programov od raznih priredb k«'* a turnih organizacij, kot tudi dru- a n gih slučajev, ki zgovorno dokazu* sp jejo delovanje te ali one organ1' ■ si zacije, društva ali kluba. 'ni se prosi vse one, ki imajo v oskr- Ha bi kakšne zanimive stvari orga- Pr' nizacij in društev, ki so se razPu' jj1 stile, propadle ali združile z drU' .0< gimi, kot zastave, pravila, zaPlS" < 1 nike in druge stvari, da bi jih {1' stopili Muzeju. •	. 6 ,r
Prosimo tudi vse rojake, kate' " ri ima kakršnokoli posebno^' s 1 knjigo ali kakšen drugi predmet' ki je bilo narejeno v Ameriki i'1 ^ ki ima kakšno zvezo s kakšni"1!' našim človekom, da to odstopi ^ Muzeju. Tudi raznih predmeti i2- p ' delani po naših rojakih v Am®1'1' ^
ki, ki so posebnost, so dobrodošla ^ -To je v glavnem naš progranl ^ ki ga imamo sedaj v mislih. ^ soma se bo seveda vse to še izP0' ^ polnilo. Prosimo slovensko JaV' nost v Ameriki, da nam g1-eS'( ien'( pri tem zbiranju kolikor mog°c' )ljn na roko ker, čim popolnejši ^ ^ Muzej, tem lepši bo spomin f em vse Slovence v Ameriki n3®111 |aj' poznim rodovom.	. i v
Za Slovenski Narodni Muzej' ^
Erasmus Gorshe-
Izlet podružnice št. 15 arJ
__frol
Res je prijetno v vročih P0' jj* letnih dnevih iti v prosto v ak ravo, da še oddahnemo 0 dnevnega dela, ako ga	j,.3"1
Tako smo govorile na seji J^ lk( nice podružnice št. 15. S. b e> na seji' 13. junija, da bi Prii.'® pr dile izlet v Marysville, ' a Lepo in prijetno bi bilo, aK" 111 bi se priglasilo vsaj 35 č1?1" izmed 300 in se udeležilo lZl' ,8° ta. Ako se nas priglasi 35, lahko naročimo bus 111 f. ®se nas bo za dva busa, bo pa '' : ko bolj prijetno. Katera ^ niča želi en dan prav prii'3 \ ,.v zabave naj se zglasi takoj a eite vsaj do 4. julija.	,j* V(
Vožnja velja $2.40 za tj» 1 ese nazaj. Bus odpelje izpref ' Pc N. D. na 80. cesti ob 9. u?1 t(0 poldne in se vrne ob 9:30 ^ ^ čer. Torej članice naše P0' ^ ebnc žriice priglasite se v ob''n.cj in j i številu, da nas bo kar naJ^ ^ Priglasite se pri predse"'1^ Vga Mary Crček ali pri ta'1'V, Hj^ Mary Hrovat. Upam, da ^ vas bo dovolj priglasilo 111 ^ | n& boste imele vse prijetno za ' §tai
vo-	.„ "Pi
Mary Vrček, predsednik |osto
-o- N
n1 ' d]
Podružnica SŽZ št. 4ija-
--ci ll!'V:Z
V nedeljo 2. julija vS' s ž piknik naše podružnice v ^ sar Parku. To je naš prvi letni P ^ ^ nik, ki se bo vršil na SpJ*eC 0be jevi farmi. Vabimo vse SloVLj,!tou. ce in Slovenke, prijateUe.,|,, |)azi] znance, posebno pa n»§e ^ . :ipra nice, da se udeležite n!lS ,-u fyor piknika pod košatimi d?eVe"Zi i(jjja Razvedrila in zabave ^ ,i(i<}iai vse dovolj, za stare in 111 a,.f a jn Za okrepčila bo vsega Pr°" g |j0g.j bel pripravljalni odbor, ^^-'trel pokažemo, da nam je v re^ ci za napredek naše P^1"11,^ ce, ne zamudite tega P fijn "^jj Ponovno vabim cenjeno 0 j
stvo iz mesta Cleveland*1
okolice. Na svidenje n* fj t j niku 2. julija na Spr^ ^ d farmi. Pozdrav,	.„
f| M
PODPIRAJTE SLOVEČ .Pot
TRGOVCE	iKJe
15 g

■itommmtummt;iiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiii»iitiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«n
WINNETOU
Po nrmikem Uvlrnlko K. May«
Strašna odkritja v Španiji
-	fa vendar je čudno, kako ■ itančno so se izpolnile bese-o \ ki jih je Inču čuna pri tem
-	fedu povedal. Kar je eden i, islil, je mislil tudi drugi.
'zumela sva se, ne da bi si « la povedala svoje misli in e Ije. Zadostovalo je, da sva i- pogledala, pa sva vedela, s- j misli in hpče eden in kaj
0	ligi. Da, niti pogledati se h itia ni bilo treba, tudi če sva 1- k ločena in daleč narazen, i- a mislila in delala v čudovi-l- sporazumnosti in prav kot i- sva se ustmeno domenila, je f nikdar ni nikoli ni bilo med r- Da nesporazumljenja ali ce-a- Prepirov, tega mi še omenili- "i treba.
u- Toda ta harmonija najinih is- š ni bila učinek izmenjane d- ^ ampak je izvirala iz nate medsebojne iskrene Ijube-;e-' in ker sva se vživela in št, 'islila drug v drugega, v na-et,posebnosti in nazore, jn^a Inču čunine besede je mi tal ves rod, tudi žene in otrobi z glasnim "Howgh!" so iz-jzJali svoje zadovoljstvo. rj.Poglavar pa je dejal: gli,'Sedaj je sprejet med nas »i, živi Kleki petra. In za-^ 'ahko izročimo mrtvega Kle-0. Petro njegovemu grobu. Mo-gvipatje naj to storijo!" igt{ ^pači so se pripravili, da 'gnejo krsto in jo položijo v IjC »bnico. Prosil sem za tre-tek odmora in mignil tova-šjlI Stopili smo h krsti, po-S lal sem nekaj besed rajne-'v slovo in zmoliti smo krat-^' molitev.
'" 'a nato so položili zemelj-^rt ! ostanke nekdanjega revoluci-U 'ar j a in poznejšega spokornika ^obnico in Apači so jo zazi-po- ti.
na faka je bila moja prva po-!bna slovesnost med divjaki. in0 5boko me je ganila. Nočem ela' Skovati verske in driige na-. 2 e, ki jih je Inču čuna pri ■jre priliki povedal. Mnogo kri-hi° ali bolje rečeno, zmotnih sli je bilo vmes, pa tudi jiti< logo resnice. Iz vseh njego-iz'° govorov pa je donel hrepe--i klic po odrešenju, — po "c[ pen ju, ki si ga je on, "div-to!i misli 1 zunanje, kakor ne-Čla ij Izrael, v rešitvi iz bede etui y OSVoboditvi iz rok belih a1 «iteljev, ko je pravo odreše-6 vendarle mogoče samo v a i' teženju od greha in njego-
1	$1 posledic, do.
tCo .s0 zazidavali grobnico,
,rU Peli vmes spet otožne po-
ejj !bne pesmi. Šele ko je bil
. s«ji kamen zazidan, je bila
Ljdfrebna slovesnost pri kraju
|Ujc Vsak je fcel po svojih vsak-
' si ">jih opravkih.
1 ai ^ene pa je Inču čuna pova-
m na obed.
Stanoval je v tretjem nadstro-
^ 1 puebla, v največji sobi. Pre-°sto je bila opremljena, le po !;nah je viselo vse polno red-, ^ dragocenih starin, ponajveč Pijanskega orožja raznih ro-. Za to zbirko sem se seveda av živahno zanimal in razume ,ilc'samo po sebi, da sem si jo Ja*-1 prav izdatno ogledati. \'en %eda se je udeležil tudi Win-3 ji i,;ou. Nšo či pa nam je stregla. Čla&azil sem, da zna prav vešče Wviti razne indijanske jedi ®eSi. borili smo malo, skoraj nič. 0 2 Pijanec vobče rad molči in ti-'lad< ' dan smo že toliko govorili, da !cSUr11 Inču čuna in Winnetou rada ■jg s1 "ožila na pozneje, kar se je bi-
treba še pomeniti. .uii>' Medtem se je naredil mrak.
Hetou me je vprašal: jbči1 "Ali bo šel moj beli brat počila ' 4t? Ali pa poj de rajši z menoj ?"
"S teboj poj dem!" sem dejal, jh^'{^a bi bil vprašal, kaj namera-
cic. .Zlezla sva iz puebla in šla k re-Mislil sem si, da bo izbral ' Pot. Tako globoko dušo, ka-^ je bila Winnetouova, je gna-'h grobu ljubljenega učitelja.
Pri grobnici sva sedla. Winnetou je vzel mojo roko in jo dolgo molče"držal v svoji. Tudi jaz sem molčal.
Omeniti moram, da niso v pue-blu stanovali vsi Apači, ki so se pogrebnih slavnosti udeležili, čeprav je bil pueblo velika stavba, bi bil za toliko ljudi vendarle premajhna. Bil je le nekaka presto-lica rodu Mescalero, Inču čuna je stanoval v njej s svojo družino ter nekateri naj odličnejši bojevniki rodu in njihove družine. Druge apaške družine pa so hodile za svojimi konjskimi čredami in za lovom po prerijah in savanah apaškega ozemlja. Iz te svoje prestolice je vladal poglavar Inču čuna svoj rod, od tam je obiskoval sosednje rodove, ki so ga tudi priznavali za vrhovnega poglavarja. Kajti rod Apačev je zelo številen in močen. K Apačam spadajo namreč razen rodu Mescalero še tudi rodovi Llanero, Jicarilla, Taracona, Chiriguai, Pinalenjo, Gila, Mimbrenjo, Li-pan, Rudniški Apači in drugi. Celo rod Navajo je ubogal nasvete in naročila Inču čune.
Po dokončanih pogrebnih slovesnostih so odšli bojevniki na svoje domove, v pueblu jih je ostalo le, kolikor jih je bilo treba za straže pri konjih, ki so jih Apači dobili od Kiow.
Sama sva torej sedela z Win-nctouom pri grobu. Omenim še, da so drugi dan res zasadili želod krog spomenika. Pognal je, hrasti stojijo še dandanes.
Po dolgem molku je Winnetou začel:
"Ali bo moj brat Old Shatter-hand pozabil, da smo bili njegovi sovražniki?"
"že davno sem pozabil." "Pa nečesa ne boš pozabil!" "česa?"
"Da te je moj oče prav posebno hudo razžalil." "Kedaj ?"
"Ko sva te prvikrat srečala." "In ko mi je v obraz pljunil?" "Da."
"Zakaj bi tega ne mogel pozabiti?"
"Taka žalitev se da le s krvjo oprati."
"Winnetou naj se ne skrbi! Tu di to sem že pozabil!"
"Moj beli brat je povedal ne kaj, česar ne morem verjeti!"
"Le verjemi! Davno sem vam že dokazal, da sem tudi to žalitev že pozabil!"
"S čim si dokazal?" "Ker nisem zameril Inču čuni tvojemu očetu. Ali mar misliš, da se da Old Shattefhand, opljuva ti, ne da bi na tako žalitev s pestjo odgovoril —? Ako jo vobče smatra za žalitev. Odgovoril pa nisem na njo, čeprav sem imel prilike dovolj. To sam dobro ves. Torej mu tudi nisem zameril."
"Da! Čudili smo se, da se nisi maščeval!"
"Oče mojega Winnetoua me ne more razžaliti. Obrisal sem se,' odpustil in pozabil. Ne govoriva več o tem!"
"Pa vendar moram govoriti o tem!" "Zakaj?"
"Zato, ker si moj brat!" "Ni treba!"
"Ne poznaš še dobro običajev našega ljudstva! Noben bojevnik ne bo izlahka priznal svojih pogreškov, naj manj _ pa poglavar. Poglavar jih niti ne
sme priznati.
Moj oče Inču čuna ve, da te je hudo razžalil, ne sme te pa odpuščanja prositi. Zato mi je naročil, naj govorim s teboj. Winnetou te prosi odpuščanja v imenu svojega očeta!"
"Rekel sem ti že, da me ni treba odpuščanja prositi! če že ne zato, ker nisem zameril, vsaj zato, ker sem tudi j a? vas razžalil." "Nisi!"
"Da! Ali udarec s pestjo ni žalitev? In vendar sem tebe in očeta s pestjo pobil na tla!" (Dalje prihodnjič)
Veliko so listi že pisali o Španiji. Tudi o nečloveškem divjanju zboljševiziranih tolp, u pa so imele ime kakih zakonitih čet rdeče vojske, so listi pred in ob koncu državljanske vojne obširno poročali. Toda ta poročila so bila tako grozna, mučenja tako krvniško iz-ajana, da so jih nekateri, če so jim prišla v roke, komaj verjeli ali pa so celo zmajeva-i z glavo, češ: Propaganda in obrekovanje fašistov." — Tudi mi nismo hoteli takoj na prvi vrik ponatisniti vsega, ker v zmedi časov je res treba vsako pogledati od blizu in oceniti njeno verodostojnost. Toda po padcu Barcelone in Madrida so prišle na dan take grozovitosti, ki presegajo normalno hudobijo, naj bi bila udi merjena po poklicnem zlo-činstvu. To, kar se je v Španiji dogajalo pod vladarskim sičem komunizma in pod krinko borbe za svobodo proletaria-a, že ni več hudobija, tudi ne zločinstvo, to je človek, ki je sam in hote planil v živalstvo, da se lažje brez sramu izdiv-ja. To strašno ozadje španske vojne, ki se je odkrilo šele po njenem koncu, so preiskali francoski in angleški časnikarji Max Massot, Leo Gerville-Reačhe, poročevalci dnevnikov Figaro" in Times," general Du-fieux, največ pa je o njem pisala La Vinguardia Espagno-la," ki izhaja v Barceloni in francosko-španski dvomesečnik Occident," ki izhaja v Parizu — same priče, da se je v Španiji za fronto rdečih v času državljanske vojne godilo nekaj groznega in je to grozno bilo tembolj nečloveško in nestrpno, čimbolj se je bližal konec bratomorne vojne.
Vsa poročila poudarjajo, da je bilo vso dobo državljanske ;ojne v rdeči Španiji hudo. Komunistične čeče sb divjale po hišah in iskale politične nasprotnike "ljudske fronte." Čimbolj pa je bila borba ostra, tembolj ostra je bila meja med 'pristaši" in "nasprotniki": na eni strani izgrajeni komunizem, na drugi strani katolicizem z vsem svojim življenjem v zadnji obrambi in iskanje žrtev je bilo čimdalje bolj enostavno. Za katoličani — praktičnimi namreč, ker krščeni so bili itak vsi v obeh taborih —, to je bilo edino geslo in merilo. "Pobili so te," pravi "La Van-guardia," "za nič: ker si bil desničar, ker si bil pri maši, ker si bil naročen na časopis, ki ni bil prijazen "Frente Popular," ker si — od tega so minula že leta — nekoč v gostilni govoril z nekim fantom, itd."
"Toda tu ni bilo drugega trpljenja kot smrt," nadaljuje isti list." V nekaterih primerih je res bila mučeniška toda to mučeništvo je bilo su rovo, enostavno. Zlorabljal so žene, sekali ude in razmrc varjena trupla so obležala n; moriščih kot priče." Pa vse t< v Španiji ni bilo najhuje. Bih je grozno, toda samo — divje Kot sistem in kot del udejstvo
vanje komunistične države se je začelo šele, ko je v Madrid prišel Rosenberg in se začel sprehajati po ulici d'Acala in to so ljudje, izgnani iz evrop-kih držav, začeli po ulicah prepevati internaciohalo. V Madrid so prišli rablji GPU-. Sedaj so se začeli "procesi," ki so pripeljali. do istega konca, strel v glavo, le pot do te odrešitve je bila mnogo bolj mučeniška. Največ dokazov teh zverinstev pa so rdeči pustili v Barceloni, kjer so po umiku iz Madrida in potem iz Valen-cije najdalj vladali in kjer je bila ustanovljena tudi S. I. M. (servizo informativo milita-re — poizvedovalna vojaška služba), ki je imela nalogo "čistiti" . . . Vsa španska poročila izrecno poudarjajo, da krv-niške iznajdbe te SIM niso bile španske, niti evropske: "Vztrajam in ponavljam," pravi pisec-t, "La Vanguardia": miličniku Viudad Real, ali kakemu katalonskemu anarhistu ali komurkoli iz kake brigade čudnega imena bi moglo priti na misel, da ti ukrade uro, da te bije s puškinim kopitom ali da pretepa, toda nikdar bi mu ne moglo priti na misel, da bi v tla jetniške celice vzidal pokončne bele opeke, da se jetnik ni mogel odpočiti ne podnevi ne ponoči. Ta iznajdba se je mogla roditi samo v glavi Mongola S topimi očmi, ki ima pred seboj kozarec "vodke" in mu izza rumenih zob padajo besede barbarskega naglasa."
V samostanu San Juan v Barceloni so odkrili prostore, kjer je SIM mučila svoje žrtve. O celicah, ki so v tleh na gosto imele vzidane pokončne bele opeke, po stenah pa naslikane kroge, kvadrate in vijugaste črte v kričečih barvah, ležišče pa nagnjeno, da utrujeni jetnik ni mogel nikjer počivati, smo že pisali. Toda s to iznajdbo krvniška1 domišljija voditeljev rdeče Španije še ni bila izčrpana. V kleteh so na šli tudi ozek prostor, v kate rega je vodil še ožji hodnik. V prostoru samem je stal sod vode, pod stropom pa železen drog. Na ta drog so člani SIM obesili svojo žrtev za glavo. Dokler je bil pri moči, se je z močjo telesa toliko dvifeal, da z glavo ni bil vodi. Ko so mu moči pohajale, je glava tonila vedno nižje in voda mu je začela siliti v nos. Ko ga je preiskovalni "sodnik" v razdobjih prišel pogledat, je kmalu vse priznal, kje je njegov oče mati ali hči, kakšnega političnega prepiičanja so, v kakšno "zaroto" so bili zapleteni z njim vred. ... V drugih so priprave za mučenje z močno lučjo, ali je v zidu nevidno vzi dana močna metrbnomura, ki je glasno tiktakala sekunde in jetniku napenjala živce do skrajnosti. Posebna iznajdba je tudi prav majhna celica, \ kateri je jetnik mogel sedeti samo sključen in j6 skozi zamreženo liriico v Vratih rHogfel 'hi-epeneče gledati na prostoren hodnik. Nekaj desk v vratih pa je bilo odtrganih, da so krvniki lahko prihajali in ga suvali s koli; čte je odskOčil in
se zfaviial, mu je drugi s posebno deščico nad vfati priprl glfivo, ki so jo tfrej nalašč za to skušnjavo potegnili ven.
V	nekaterih celicah so raziskovalci še našli sledove jetnikov. Tu in tam je ležal na tleh kak gumb, košček papirja, s katerim si je krajšal čas. Ta ali orii je svoje bivanje potrdil z majhnim napisom na steni. V ehi izmed teh celic je tudi datum prihoda: 25. januarja 1939, en dan pred vkoraka-njem Francovih čet! Prišel je v to celico, sedaj ni o njem ne duha ne sluha! Ni ga več!
V	samostanu San Juan so našli tudi sobo, v kateri je ponosno visel sovjetski grb. To je bila pisarna člana SIM, ki je od tu vodil "procese" in "preiskave." Francove čete so prišle tako hitro, da niti vseh papirjev Hi utegnil odnesti. V seznamu jetnikov je pri nekaterih opomba: '"Izpuščen na svobodo." Toda malo takih, ki so bili iz teh prostorov "izpuščeni na svobodo," sfe je pojavilo med živimi. Taka opomba je vedno nevarna in pomeni skoro toliko kot opomba "na-iravil samomor." Nekatere pa so v resnici izpustili in jim še lali s seboj posebno legitimacijo, ki izpričuje vrednost takih "svobodnih" državljanov. Legitimacija nosi napis notranjega ministrstva, oddelek za poizvedbe in je torej uradna listina, ki jo je moral vsak jetnik pred odhodom podpisati in jo vedno nositi s seboj. Dovoljuje vsakemu agentu SIM, da takega izmučenega človeka prime kadarkoli in kjerkoli hoče in napravi z njim kar hoče. Pravi namreč: "Izpuščen sem na svobodo, sem pa še vedno pod strogim nadzorstvom posebnega državnega oddelka za poizvedbe. Preiskava o meni bo izpopolnjena z novimi poizvedbami o moji politični usmerjenosti, o moralnem, gospodarskem in socialnem nazoru in vem, da bom za vsak prestopek strogo kaznovan. Ne smem dati prav nikake izjave, zakaj sem bil zaprt, kako se
je godilo v zaporu, nobene besede o tem, kar sem v zaporu slišal ali opazil in tudi ne o mojih odnošajih do policijskih organov." Izpuščen na svobodo. . . .
Ko je Francova vojska zd-sedla Barcelono in Madrid in s tem zmagoslavno končala državljansko vojno, so bili največji krivci tega nečloveškega mučenja postavljeni pred sodišče. Pred sodiščem pa se je v še večji luči pokazalo, kako propadli ljudje so to bili. Valili so krivdo drug na drugega vsak se je zagovarjal, da y bil samo podrejen in je moral izpolnjevati ukaze. Po drugi strani pa je tudi res, da so voditelji večinoma pravočasno ali Vsaj v zadnjem trenutku pobegnili čez mejo. V teh sod nih procesih so prišla tudi na dan zločinstva, za katera ni no-beiiega dokaza he v kakih kleteh, ne v Celicah, ampak kvečjemu na poljih pred mesti, kjer leže trupla tisočev in ti-soČev, ne da bi kdo vedel, koliko jih počiva v enem grobu. Neki Manuel Alcaraz je na pri-
mer pripovedoval pred sodiščem, kako je v Carabanjel Ba-jo, predmestju Madrida z mesarsko sekiro odsekal glavo Francovemu generalu Lopezu Ochoa. General je sredi podivjane množice mirno stopil pred svojega rablja in mu rekel: "Tu sem! Živijo Španija!" nato ga je množica pograbila in vrgla pred krvnika, ki je zamahnil. . . . Eden izmed voditeljev zloglasne SIM si je v svojem stanovanju napravil pravi harem, kjer je imel sto deklet v starosti od 16—20 let. Uganjal je nad njimi najostud-nejša zločinstva, pred koncem državljanske vojne pa jih je dal zadaviti. Svojci so jih po cele dneve zaman iskali, sedaj pa so našli na cesti najprej 32 trupel, nekaj dni nato pa še 53 trupel teh pogrešanih deklet. Kje so ostale, nihče ne ve. V Madridu so doslej ugotovili, da je samo v parku "Časa del Campo" pokopanih 60,000 žrtev tega komunističnega divjanja.
To grozno, pa vendar v nekem oziru veličastno dobo španske borbe in odpora proti skrajnim izrodkom propalih ljudi je v sliki ovekovečil slavni španski slikar Henrih Os-hoa, ki je prej živel v Barceloni ob času, ko se je državljanska vojna zaključevala pa je bil na otoku Majorki. V njegovih slikah iz te dobe se odraža neka čudovita otožnost, ki sko-x-(j vpije po usmiljenju in sočutju. Tu in tam pa mu je čopič prevzela tudi groza, pod katero je takrat živela vsa rdeča Španija. — Za pomlad pripravlja razstavo teh svojih slik v Parizu.
Ni čuda, če je prebivalstvo po Barceloni in Madridu pozdravljalo Francovo vojsko v navdušenjem, ki ga ni mogoče popisati. Saj so bile njene zastave, ki so zavihrale po ulicah, znamenje, da je konec tistih strahot, ki so bile strašne, pa naj jih je kdo doživel na lastni koži ali v svoji družini, ali >a se jih je noč in dan bal. Ponekod je množica avtomobile Francovih generalov obstopila tako na gosto, da so se komaj pdmikali naprej. Sedaj bomo razumeli, zakaj so se Španci ob koncu državljanske vojne zgrinjali k zahvalni službi božji — na prostem, ker so cerkve večjidel v razvalinah. Razumeli bomo tudi španske škofe, zakaj so tako goreče prosili katoličane vsega sveta, naj vsaj sočustvujejo s katoliško Španijo, Če se že na kako drugo pomoč ne morejo zediniti. . . .
Razodelo pa se nam je tudi to, zakaj nova Španija mednarodno najbrž ne bo v tistem političnem taboru, kjer bo Sovjetska Rusija. Vsa španska poročila namreč poudarjajo, da vse to gorje ni prišlo nad Španijo iz nje same, ampak iz ti stih neskončnih planjav, kjer je Stalin doma in ki so jih označevali grb in ruski napisi na tankih in letalih. . . .
-o-
Zadnji italijanski vojaki odšli iz Španije
Cadiz, španska, 24. junija Včeraj se je odpeljalo 5,000 la
ških vojakov iz Španije, ki tvorijo zadnji del laške armade, ki se je še nahajal v Španiji. Dva par-nika sta odpeljala vojake v Ge-nuo. Italijani so imeli vsega skupaj v Španiji tekom civilne vojne armado, ki je štela 60,000 mož.
-O-
Poročni prstan ukraden načelniku policije
Port Chester, N. Y., 27. junija. Neki zloben tat se je splazil v stanovanje policijskega komisarja v tem mestu in ukradel med drugimi predmeti tudi poročni prstan, katerega je hačelnik hotel drugo jutro podariti svoji nevesti, ko bi se imela vršiti poroka. Druge ukradene stvari sicer niso bile dosti, vredne, toda za poročni prstan je plačal policijski načelnik $100.00.
MALI OGLASI
V najem
se da čedno stanovanje s štirimi sobami in kopališčem. Vprašajte na 965 Addison Rd. (151)
Dobra kupčija!
Prodali smo posestva na Met-ta Ave. za $1,800 in za $2,500 ter dvoje posestev na Edna Ave. za $1,400 in $2,000.00. Naprodaj imamo hišo za dve družini, za $4,000 na 67. cesti. Hiša, 6 stanovanj, zidana, kopališča, na 66. cesti, samo $4.500.00. Hiša za dve družini, 10 sob, furnezi, škr-ljeva streha, garaže, samo $4,-000.00. Na Superior in 68. cesti. Hiša za tri družine po tri sobe, na 73. cesti, kopališča, furnezi, skr-ljeva streha. Samo $5,000.00. Naredite ponudbo. Mi delamo za vas. Zaupajte v naše podjetje.
Naprodaj je tudi gostilna na 1046 E. 76th St., zraven stanovanje s štirimi sobami. Dela 7 let dobro trgovino. Cena $375.00. Vdova je bolna. Oglasite se pri
J. F. McKenna
1383 E. 55th St. Tel. HE-5282.
(151)
Odda se	1
najem jako čedno stanovanje odrasli družin i. Sedem sob. Vprašajte na 1078 Addison Rd.
(152)
Stanovanje
Se odda v najem. Ima tri sobe, gorko votlo. Odda se pošteni družini ali novoporočencem. Vprašajte na 1133 Norwood Rd."(151)
Zmerna ženska
išče stanovanje dveh sob, ali pa stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega časopisa.	(151)
Priporočam se
za dobro in zanesljivo prevažanje pohištva, pian, refrigeratorjev in sploh za vsakovrstno prevažanje.
Oblak Mover
HE 2730 6122 St. Clair Ave. Stanovanje na 1161 E. 6lst St.
Novi motorni parnih, last Poljske, Sobieski, ki je nnmeiijeii za promet.iz Poljske proti Južni Ameriki. Dne. 22. julija dobi še tovariša, nov motorni poljski parnih. S temi parniki bo Poljska vzdrževala promet med Poljsko, ■ zapadno afriško obalo, Brazilijo, TJruguayem in ArgeMino.
Odda se v najem
ena, ali dve sobi. V sobah je tudi čedno pohištvo. Vprašajte na 444 E. 166th St.	(152)
Proda se
hiša 6 sob, v bližini Grovewood Ave. Hiša se proda globoko pod ceno, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena je samo $3,600, takoj plačate $700.00, drugo pa na lahko obroke na prvo vknjižbo. Vprašajte pri Kovač Realty, 767 E. 185th St., Tel. KE-5030.
(June 28. 30.)
V najem
se da dve opremljeni spalni sobi fenemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 918 E. 76th St. (151)
Stanovanje
se odda v najem. Jako čedno in vse prenovljeno. Odda se odraslim, poštenim ljudem. Vprašaj, te na 6719 Bonna Ave. (154)
Delo dobi
izkušena strežajka. Mora imeti reference. Marmor Bar, 18800 St. Clair Ave.	(151)
lili!!!
Otroci so prestrašeni pobegnili, a ko je prihitel Ašinov do prve vaške hiše, ga je dohitel veliki pes in ga že hotel zgrabiti s svojimi velikimi in močnimi zobmi.
Sedaj se je vrnil dečku pogum.
Zgrabil je komad lesa ter udari z njim žival po glavi. Čim se je to zgodilo, so prihiteli iz hiše kmetje, oboroženi s puškami in sekirami.
—Kje je volk, ki te je preganjal ?
Sedaj šele je bilo Ašinovu jasno, v kakšni nevarnosti se je nahajal in kako čudno se je rešil.
Ašinov bi bil srečen, če bi lahko študiral. Toda njegov oče ni imel dnearja.
—Žal te ne morem poslati v šolo, — je rekel. — Glej sam, da si pridobiš znanja!
Ko je Ašinov to videl, je ukradel nekega dne nekemu dečku začetnico in se začel sam učiti. Tako se je naučil čitati in pisati.
Pozneje je često sedel pri raznih knjigah na zapečku in čital.
Učil se je zelo rad, toda bratje so ga motili. Nekega dne so mu celo zakurili knjige. Njega je zgrabila taka jeza. da je zgrabil sekiro in hotel ubiti vse svoje brate.
Če ne bi priskočila' mati, bi se gotovo dogodila nesreča.
Toda Ašinovu ni rodna hiša več ugajala.
Nekega dne je izkoristil priliko in ukradel svoji materi denarnico. V njej se je nahajalo samo par, kopek.
Toda ta mala vsota se mu je zdela tako velika, kot da bi lahko prepotoval celi svet.
Še istega dne je pobegnil iz hiše. Nekaj časa je blodil brez cilja, dokler ni konečno srečal na cesti nek velik, zelen voz.
Poleg njega je jezdil neki človek v pisani obleki. Ašinov ga je nagovoril ter ga prosil, da mu podeli ttfplO jUžino.
Neznanec ustavi konja, spozna se z njim ter ga nasiti. Tako se je mladi Ašinov sprijaznil s temi ljudmi ,ki so bili cirkuški umetniki, plesalci po vrveh. Potovali so po deželi, hodili od vasi do vasi, od mesta do mesta in kazali svoje umetnosti.
Ašinov vpraša, ali bi lahko ostal pri njih.
Bil je spreten in že kot prav majhen deček je znal hoditi po rokah. To je ugajalo kolovodji in on je sprejel. Ašinova v svojo četo.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
AMERICAN RADIATOR PRODUC
WOLFF HEATING CO.
flfcSflAi	GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin,	i^J
rsMNlMČOr	olje, air conditioning. — Poprav-	iPl
'jamo vse vrste furneze in boilerje.
1 III MŠ*** NOBENE GOTOVINE TAKOJ,	I J
I ^Sfltnff	PLACATE V TREH LETIH	|Ffl
I I W^Wfr Urad in razstava vseh predmetov	B [i
Francoska umetnica Jacqueline Zay, ki je sestra fran-cosJcega ministra za narodno vzgojo, jc naredila kip, kateremu je dala naslov "Ameriški Cowboy." Kip se nahaja na svetovni razstavi v Neiv Yorku.
715 E. 103 ST. GLenvllIe 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE in HALF-AND-HALF
■■<■'1 POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.	John Potokar, lastnik	HEnderson 4629
sme pomilostiti.
Takrat se odpro vrata celice.
Ječar mu je prinesel hrano.
Ašinov se začne pogovarjati z njim, ter mu začne obljubljati srečo in premoženje, če pusti vrata odprta, da bi lahko pobegnil.
Toda stari ječar je ostal trden, niti poslušati ni hotel ponudb Ašinovih.
Odšel je iz sobe in Ašinov je ostal sam.
Tedaj zasliši v sosedni sobi glas carjevega duhovnika Ev-stahija.
Ašinov začne prisluškovati.
Pritisnil je uho na zid in poslušal.
Nenadoma se glasno nasmeje.
—Ta bedak moli! — reče on.
—	Puli si lase, tolče z glavo ob zid, slišim, kako kliče Boga, naj mu pomaga.
On udari s pestjo po zidu.
—Poslušajte, brat Evstahij,
—	vzklikne on, — sedaj je konec vsega! Sedaj vam ne koristi molitev. Jutri boste viseli na vrvi!
—Ah, ko bi mi izpolnili zadnjo željo, oh, potem bi vam jaz zadrgnil vrv okrog vratu!
Ašinov se povrne k svojemu ležišču ter se vleže.
Pol ure pozneje se je nahajal v nekem stanju med spanjem tn bedenjem.
Misli so ga odpeljale v preteklost.
Spomnil se je na svojo mladost.
Pred njegovimi očmi se je razvijalo vse njegovo življenje, videl je vse, kar je preživel in zagrešil.
Spomnil se je male sobe kjer je delal njegov oče, siromašen krojač.
Ašinova mati je bila tiha bleda žena. >''
Tiho je hodila po sobi, v kateri se je nahajalo razen 'očeta in njega še pet otrok.
Vsi so bili oblečeni v bedne cunje.
Otroci so bili bledi, suhi in bolani, a to ni bilo čudno, ker često ni bilo v krojačevi hiši niti skorjice kruha.
Mati je spekla v nedeljo kruh, ki je bil za ves. teden edina hrana za vso družino.
V onem času se jim je zelo slabo godilo. Mnogo hujše, kakor pa je bilo pozneje v Rusiji. Nastala je prava lakota, žita ni bilo, povsod je vladala beda in pomanjkanje.
Često ni bilo niti toliko denarja v hiši, da bi kupili oglja, kadar je moral oče likat' hlače.
Tedaj je moral iti Ašinov gozd, da nabere drv.
—Toda logar me bo ubil t pretepel!
—Vseeno! Drv moraš prine sti! Idi in ne vrni se brez drv!
Tako je moral oditi bosonogi Ašinov v gozd in krasti drva, a če je prišel logar, se je skril, da ga ni opazil.
Toda nekoč ga je logar ven dar zalotil, ravno ko je sekal neko mlado drevo.
Ta ga je hotel odvesti s seboj, toda deček mu je pripovedoval, kako bedno iii sirom r šno živijo« njegovi roditelji in bratje, se ga je človek usmili segel v svojo torbo in mu poklonil divjo kokoš, ki jo je ravnokar ustrelil.
Nekega dne je Ašinov zopet nabiral drva s svojimi brati. Drva so naložili na male sanice in so se hoteli vrniti domov.
Nenadoma se pojavi pred njimi dvoje sijajnih, žarečih oči.
Zagledali so pred sabo veliko žival, sličnoi psu.
—Pripravljena sem iti s teboj, toda prej mi moraš ^pokazati denar, kajti dokler ne vidim denarja, ne bo nič.
—Denar je skrit pod desko v sobi stare .Valloni!
—Ali me lahko odpeljaš tja, saj starka se ne bo tako hitro zbudila.
Kardov je bil takoj pripravljen.
Hitro sta zapustila gostilno ter se podala v stanovanje stare Valloni.
Ko sta prišla v stanovanje, je Kardov privzdignil desko, ter je pokazal denar.
Ona pa ga je spretno izpraše-vala o enem in drugem, ter končno zvedela vse kar je hotela.
Med tem pa je prišla stara Valloni ter počela vpiti in kričati. 1
Lona je odšla, vesela da lahko Mihajlu Bakunjinu prinese dobro vest.
Lo je med tem preživela par strašnih ur.
Besna Fedora je stezala svoje roke proti njej, da bi jo zagrabila.
Morala je biti zelo oprezna, ter paziti, da ne pride preblizu kletke.
Za jesti je dobila samo malo kruha in vode.
Končno se je za nekaj odločila.
V	kotu kamrice je našla koma-dič papirja.
Na ta papir je napisala s svojo lastno krvjo sledeče besede: Kdor najde to pismo, naj se usmili nesrečnice, ter ga nese v Grand Hotel gospodu Pa-len. Dobi veliko nagrado. Nato je potisnila pismo skozi špranjo v vratih.
Naenkrat se odpro vrata.
V	kamrico stopil neki visok elegantno oblečen človek. Siva brada mu je dejala častiti izraz.
Ta je stopil h kletki, in ko ga je zagledala besna žena, je začela vpiti:
—Raztrgala te bom — je vpila ona. — Ti si to Bojanovski! Kaj nisi mrtev? Ali sem mogoče že jaz na drugem svetu, pa se srečujeva.
—To je bila moja želja, — za-kliče on zamolklo. Tako sem te hotel videti, Fedora, sedaj — sedaj sem se maščeval. . Tako naj trpijo vse žene, ki varajo svoje može. Lo zadrhti.
To je moral biti neki okrutni človek, ki je tako mirno gledal te strašne muke.
Izprva je Lo mislila, da jo bo ta človek rešil iz tega pekla, toda sedaj je obupala.
Kdo ji jamči, da je ta človek ne bo storil nič žalega.
Kako rad bi rešil Bojanovski Lo, in še celo, če bi vedel, da je hčerka njegovega prijatelja Pa-lena.
Ko je odhajal je našel pri vratih listič, ki ga je napisala Lo.
Bojanovski ga prečita, toda mislil je, da ga je mogoče pisala njegova bivša žena Fedora, zato mu ni pripisoval nobene važnosti.
On ni niti slutil, da je razen Fedore še kdo drugi zopet v tisti sobi..
Često se dogaja, da smo slepi in da ne vidimo onega, kar je jasno in očitno.
Tako je bilo tudi z Bojanov-skim.
V	podzemeljski celici Petro-pavlovske trdnjave je sedel zaprti Ašinov.
Premišljeval je svojo usodo, svojo bivšo moč, in svoj 'sedanji položaj.
—Car me gotovo ne bo pomi-lostil, ker sem mu ravno jaz vedno govoril, da se zločincev ne
Sedaj so ga naučili plesati po vrvi. V začetku stvar ni bila tako lahka, toda pozneje je hodil po vrvi kot na zemlji.
Vrv so postavljali vedno višje in Ašinov je postal pravi umetnik.
Naposled je moral hoditi v stolpu.
Čim je namreč prišla cirku-ša četa v kak kraj, kjer se je nahajal visok stolp, so napeli vrv med njim in kakšnim visokim oknom na glavnem trgu. Ašinov je moral iti po tej napeti vrvi do stolpa, a nato nazaj. A nato še enkrat in sicer z zavezanimi očmi.
Vsak dan je postavljal svoje življenje na kocko, a vendar se ne bi za nič na svetu ločil od svojih tovarišev, ker je prvič u svojem življenju spoznal — ljubezen.
Zaljubil se je namreč v mlado deklico, ki je bila v četi.
Imenovala se je "kraljic; ognja," ker je skakala' skoz goreče obi'oce.
V njo se je zaljubil..
Izgledalo je, da tudi ona nj ga ljubi. Zaupala se je vsa.1' njemu, ker jo je nosil na svo jih rokah, kadar je hodil z za vezanimi očmi od cerkvenega stolpa po vrvi k oknu kakšne hiše na trgu.
To je bila obenem tudi gla-
vna točka celega sporeda in po njej so posebej pobirali denar.
Tako je potoval Ašinov m no go let po deželi. Iz dečka se je razvil mladenič.
Nekega dne je prišel v gu-bernijo Minsk. Tudi tam je moral pokazati svojo nevarno umetnost.
Toda v njem se je prebudila ljubosumnost. Že nekaj tednov je sledil "kraljici ognja" neki človek kot senca. Bil j to neki častnik, ki se je preko ušes zaljubil v njo.
Mlada igralka je mislila, da jo čaka na njegovi strani ugc dna bodočnost in zato je pristala na to, da se tajno sestajata.
Tako sta se često sestajala, dokler nista konečno sklenila, da pobegneta skupaj.
Toda ona se je bala Ašinova zato mu je hotela pod vsako ceno prikriti svojo ljubezen. Toda on ni bil tako slep, sam je opazil, kaj se dogaja in komaj je premagoval svojo jezo in sovraštvo.
Prišel je zopet dan, ko je moral v nekem malem mestu gubernije Minsk hoditi po vrvi, ki je bila napeta med cerkvenim stolpom in mestno hišo na glavnem trgu.
On stopi k mladi deklici "kraljici ognja," prikloni se
pred njo ter jo pozove, da sede kot navadno na njegova ramena.
—To je danes zadnjič, — je pomislila deklica. — Ako se danes srečno vrnem, se ne bom nikoli več izpostavila takšni nevarnosti.
Ašinov začne.
Vrv se je zvijala pod njegovimi nogami. Mladici je bilo tesnobno pri duši, kot še nikoli, ker je opazila, da Ašinov drhti.
—Kaj ti je? — zašepeče ona.
On ne odgovori.
—Za Boga, nehaj! Če boš tako hitel, bova strmoglavila v globino. Pazi, spotaknil se boš,
'— potem sva izgubljena! Toda on se divje zasmeje —Ašinov! Poklicala bom ni pomoč. — Nehaj!
—Stoj — padam — vsem0 gočni Bog!
To je bil njen krik. Ljudstvo na trgu je odrev® nelo.	. j j
Ašinov je s "kraljcio ognJa strmoglavil z vrvi in padel n tla.	_ ;
Trikrat sta se obrnila v zra ku.	j j
Množica se je prestrase" umaknila, — srčni ljudje i priskočili in našli deklico ® tvo, a na njej ranjenega I nova.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena & 9 ftft in stane samo:	4) biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Steve Trebeč Jr. načelnik prodaje
pri
HRANITE PRI
pohištvu na The Furniture Mart Inc.
SVOJEM DOMU	ki je prej p0siovaia kot _ , The Krichman & Perusek Furniture Co.
'"Ill •	:.
/f-jm i	15428 Waterloo Rd.
jr^^ I?	Imenovanje Mr. Trebca Jr. kot načelnik*1
J vmt L predaje je gotovo zadovoljilo številne njegov« i	au prijatelje in znance.
jMj PRAVI Steve Jr.
H MmHBI Jako me bo veselilo, ako se oglasite v
trgovini ali če mi telefonirate KEnmore l405'
Steve Trebeč ori§ei bom in vas bom obiskal na vašem domu. Jr.
Dajte mi priliko, da vam pokažem
—It's Smart To Buy At The Furniture Mart—