-J -	.-.i 1..-. ; I... i tL-J
I J u
ŠL 134
(C. o.
zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8-—■ , L 38-—. celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno ',e Številke 30 stot. — Oglasnina za 1 mm proetorn i)s za trgovske in obrtne oglase L 1-—, za osmrt-vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L — Oglasi no prvi strani L 2.—
v Tirata* v
7. Jamlla »27.
Storilka 31 cent.
Letnik Lil
EDINOST
Uredništvo in npravntttvo: Trsi (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi na) se poSal}ajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*r. PoduredniStvo v G o r i c i i ulica Gtoeuč Carducci St. 7,1. n. — Telef. St. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Po volitvah
Bolgarskem
Sofija, 3. junija 1927. Vsa javnost je tu še vedno pod vtisom izida volitev v narodno skupščino — sobranje —»
da^i nfeto ti i«iUi nikogar presenetili, ker odgovarjajo dejanskemu strankar?*too-politiČneinu
položaju. «Pemokrati5eski zgo-vor», L j. koalicija vladnih stt^nk, ji? dobil 173 poslancev ad 274, kolikor jih šteje novo sobranje. To snaša okoli 60%. Pri občinskih volitvah, ki »o. se vršile lari, je dobila ta koalicija celo mercla*0v, pri volitvah v mestne uprava 57% in pri c-b'astmh. volitvah 60^. Seveda ]Hi i? bila razcepljenost onozi-čicii Jiiih strank, dragocena zaveznica Demokratičeske^a zgo-vora; oni voiilci, ki jim večna trenja med opozicionain. strankami in ^trančicami presedajo,
gte rovali za vladno koalicijo, dasi so pripadniki dru&ih strank.
Izidi volitev dokazujejo pre^ vsem, aa se je položaj na Bolgarskem ustalil, in to toliko v notranjosti države, kolikor tudi na zunaj. Zelo značilno jo tudi dejbtvo, da so se vršile volitve ix>pclnoma mimo. In sicer je to tem večjega pomena, ker so to piv i volitve na Bolgarskem, o katerih se lahko reče, da so se vršile v redu in miru. Iz tega sledi, da so se politične strasti znatno polegle. Nekateri brezpo-nvnibni incidenti ne morejo ipiemeniti te splošne po vol ine -like. Druga, pomembna stran volitev obstoji v tem, da bo razpolagala vlada v sobranju z o-gromno večino, radi katere bo na varnem pred vsakimi presenečenji in sitnostmi.
V teku zadnjih petnajstih let se ni nobena bolgarska vlada naslanjala na tako veliko večino, "takor pedanja. Poleg tega se računa, da bodo podpirali vfcado v mnogih vprašanjih tudi Stambolisti, s katerimi je bil De-mokratičeski a^ovor v volitveni Neznatno je število mandatov, ki so jih dobili komunisti in socialni demokrati. Prvi so si priborili 5, drugI štiri sedeže. Ta poraz se tolmači kot znak, da je tudi revolucionarno gibanje med bolgarskimi masami že skoro popolnoma prenehalo.
Ali bodo imele zadnje volitve kake posledice za sedanji sestav vi ajde? Vprašanje je bilo te dni postavljeno in nekateri listi go-vorrio o možnosti izprememb v posameznih ministrstvih. Ta možnost ni nikakor izključena, toda na drugi strani te izpre-membe, ako pride do njih, ne bodo. imele inkakega posebnega vpliva na splošno politiko vlade. Sicer pa je kljub vsemu še prezgodaj, da bi se moglo govoriti o konkretnih spremembah v sestavu sedanje bolgarske vlade.
Uspeh Demokrat ičeskega zgo-vora je tudi dober barometer za presojanje položaja z ozirom na zunanjo politiko Bolgarske. Na vseh svojih volilnih shodih je govoril sedanji zunanji minister g. Burov zboroval cem tudi o tem predmetu in v Stari Zagori in v Kazan liku je orisal tozadevne smernice s sledečimi besedami: tcBolgarska zunanja politika je politika miru in sioge z vsemi, predvsem s sosednimi državami. Bolgarska noče izkoriščati ne hipnih ne stalnih sporov med posameznimi državami, noče sodelovati pri nobenih spletkah, nikakor ne namerava, da bi se vezala z enimi proti drugim in napram nikomur ne prevzema obvez, ki bi bile naperjene proti dragim. Edini zaveznik Bolgarske je Družba narodov, v katero traamo popolno zaupanje. To politiko narekujejo dobro premišljeni in pojmljeni narodni interesi in vlada hoče. da'bodi stalna in ne prehodna.
V gospodarski politiki ima vlaida dobre izglede. Dosegla je že, da se je sklenila z Grško trgovinska pogodba na podlagi načela največjih prednosti. Na isti podlagi se vršijo sedaj pogajanja s Turško in pripravlja se sporazum z Jugoslavijo. Polagoma začenjajo svoje delovanje koncesije, ki so bile dane lansko leto. Ena je dana neki angleški družbi za izvoz svinjskega mesa, druga bolgarsko-nemški družbi za izkoriščanje obsežnih bolgarskih gozdov na Rodopski planini.«
Tudi drugi ministri so govori-
li na svolih volilnih shodih o | kem koralni, da se je vrgel ves ^aJT v premih področ- bolgarski narod s vso resnostjo položaju v	„ i ^ delo ^ av0j0 vsestransko
obnovitev. Prilike se naglo konsolidiralo. Miroljubna zunanja
jih državnega življenja. Finsnč- na delo za avojo
na stran politike sedanje vlade je slej ko prej med najvažnejšimi vprašanji, ki se nanašajo na
konsolidacijo in zdravljenje povojnih razmer. Finančni minister Molov je dal v svojih govorih razna zanimiva pojasnila, iako je sporočil med drugim vo-iilcem, da je bolgarska narodna banka že začela podajanja & neko angleško-ameriško družbo za najetje posojila, katero bi se porabilo za izkoriščanje o.°rromne-ga naravnega bogastva dežele. Na prvem mestu bi prišli v po-~>tev novi rudniki kamene soli, ki so se odkrili v Provadij^kem. Taka podjetja bi zaposlila mnogo brezposelnih ter bi na drugi strani poboljšala trgovinsko in gospodarsko bilanco države.
Ni dvoma, kot rečeno, da ne gTe v teh govorih le za prazne besede, temveč se vidi na vsa-
poiitika napram sosedom, kakor jo je naglašal minister Burov, bo mogla le blagodejno vplivati na to obnovitveno delo. Posebno važnost pa ima s tega vidika sporazum z Jugoslavijo, ki ga. je g. Burov tudi napovedal. Le po popolnem sporazumu s to veliko sosedo in z bratskim ju-goslovenskim narodom bo namreč nastopil oni trajni mir v redu in sigurnosti, ki je najkrep-
prerušenju, pa Četudi predstavlja spor precej resen dogodek.
Ko se otvarja kaka rana, je vedno priporočljiva previdnost, toda s tem še ni rečeno, da nastopi v drugem slučaju smrt. Rane, ki jih je povzročilo nasprotje med Italijo in nemirno Jugoslavijo, so že številne in tvorijo tako rokoč običajen sistem odnošajev med obema državama.
Nato opisuje člankar kvono-lcgične dogodke, kakor so se odigrali v poslednjih dneh ter zaključuje svoj članek: Ja&no je, da postaja. jugo&tovenska po-
kejše jamstvo pravega in sploš- litika s svojo neiimerjeaioet.io m nega napredka. Odnošaji z Ju- . s svojo nenaimotjo element mo-gosdavijo tvorijo zato tudi po- tenja in nepres-tamih groženj, zadnjih volitvah eno izmed o-\mesto da bi tvorila zaželjeni srednjih vprašanj vse bolgarske zunanje politike. Le pravilna rešitev tega vprašanja more prenesti bolgarskemu narodu popolno obnovitev na vseh poljih njegovega življenja.
JugoslavSJa priklnlla
dlplomatitne odnoiaJe s Albanilo
Dva komunikeja
cošUnemski odpravnik poslov odpotoval fa Tiran« z »objem poslaništva. - Nevtralnost Italije. - Rtaeka vlada poar^nja mrf tn Tirana. . PojasaHa albanske vlado.
Uzrok prelBtna
BEOGRAD, 6. (Izv.) Spor z Albanijo, ki je nastal radi aretacije tolmača jugoslovenskega poslaništva Gjuraskovića v Tirani, se je razvil v nepričakovanem pravcu. Po drugi noti, katere je beograjsko zunanje mi-nistvrstvo izročilo albanski vladi, in v kateri je izjavilo, da se mora najprej ispustiti Gjura-sković na svobodo in da bo mogoče šele potem razpravljati o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z aretacijo, albanska vlada ni dala v določenem času odgovora in je radi tega sledila prekinitev diplomatičnih odnoSa jev med Jugoslavijo in Albanijo.
O tem je včeraj izdalo jugoslovansko zunanje ministrstvo naslednji komunike:
«V petek, dne 22. maia, so albanske oblasti v Draču po nalogu notranjega ministrstva, aretirale gosp. Gjuraskovića, tajni-ka-tolmača (dragoma«a) našega poslaništva v Tirani, izvršile preiskavo na njegovem stanovanju ter mu zaplenile nekaj listin, med katerimi je bilo tudi dvoje pisem, naslovljenih na poslaništvo v Tirani. Ko je poslaništvo izvedeio za ta dogodek, je takoj interveniralo pri notranjem ministrstvu, kjer so pa odgovorili, da je Gjuraskovič albanski podanik in da, po informacijah zunanjega ministrstva, ni v službi našega poslaništva.
«Dejstvo pa je, da je v-.jura-sković že več let v službi poslaništva ter da je to znano vsem albanskim oblastem m celo samemu predsedniku republike. Par dni prej je namestnik zunanjega ministra vprašal našega odpravnika poslov, ali je Gjuraskovič v službi naše delegacije, in je na to vprašanje dobil pritrdilni odgovor.
«Kralj evo poslaništvo je po odgovoru, ki ga je dobilo, naslovilo po nalogu vlade na albansko zunanje ministrstvo noto, v kateri je protestiralo proti takemu postopanju, zahtevalo pojasnila v tej zadevi ter si pridržalo pravico, da bo, po novih instruk-cijah vlade, postavilo nove hteve, kakor bo vlada smatrala za umestno.
«Zunanje ministrstvo ni izr-reklo svojega obžalovanja niti z eno besedico in ni smatralo za umestno j>odati druga pojasnila nego samo to, da Gjurasković ni bil nikoli uradno prijavljen kot dragoman in da ima vsaka vlada pravico braniti svoje življenjske interese, namigujoč s tem, da so se našle pri Gjura-skoviću nekatere kompromiti-rujoče listine.
«Ker to na jasen način dokazuje, da ima albanska vlada malo volje ozirati se na najbolj e-lementarna pravila mednarodne vljudnosti, je bilo našemu odpravniku poslov v Tirani naročeno, naj pri albanski vladi kategorično zahteva, da se Gjuraskovič takoj izpusti na svobodo, v nasprotnem slučaju pa naj zahteva potne liste ter naj z vsem osobjem poslaništva zapusti Albanijo.«
Sledil je naslednji komunike tiskovnega urada zunanjega ministrstva:
«Albanski poslanik je nocoj
obiskal zunanje ministrstvo ter izjavil, da bi bila albanska vlada pripravljena izpustiti na svobodo dragomana, vendar pa se mora prej jugoslovenski odpravnik poslov v Tirani opravičiti radi ostrih izrazov svoje protestne note. Zunanji minister je odgovoril, da je odpravnik poslov v i Tir Lini že dobil nalog, naj zahte- I va, da se Gjuraskovič takoj in j podobni izvajanjem brezpogojno izpusti na svobodo j Giornale d'Italia».
;element miru in pomirjen j a na Balkanu. Dobro je napravila italijanska vlada, ki ostaja nevtralna, toda z veliko pozornostjo sledi razvoju dogodkov, da je intervenirata s svojimi nasveti za umerjenost v Tirani in v Beogradu s praktičnimi posredovalnimi predlogi. S tem svojim postopanjem je italijanska vlada znova pokazala smer svoje politike, ki stremi za pomir-jenjem Balkana- «Za to pomirjen je tvori zboljšanje odno-šajev med Albanijo in Jugoslavijo n^obnoden predpogoj. Italija ni mogla aahtevati od majhne in neoboTofene Albanije ponižanja v vprašanju, v katerem je v igri ne samo njena zakonita narodna obramba, temveč tudi njen državni ponos. Toda zakaj hoče Jugoslavija vztrajati na tem, da Ščiti svojega vohuna?»
Tudi uvodni članki la note ostalih listov so več ali manj
lirfta «11
in da se bo šele pozneje lahko razpravljalo o drugih ozraša-njih.
<-Ker albanska vlada ni Izpustila na svobodo tolmača jugo-sl»venskega poslaništva v Albaniji, je odpravnik poslov kraljevine SHS zapustil Tirano obenem z osobjem in arhivL» TIRANA, 6. (Izv,) Jugosloven-odpravnik poslov Saković je j včeraj odpotoval proti Beogradu. Obenem t njim je zapustilo Tirano tudi oaobje poslaništva. Albanijo so zapustili tudi jugo-sloveiLBki konzuli- Konzula i* Valone in Koče potujeta preko Trsta, konzul iz Drača pa preko Fodgorice v Jugoslavijo.
BEOGRAD, 6. Albanski poslanik Z ena - beg zapusti jutri Beograd.
stonse Italije
RIM, 6. Z ozirom na prekinitev diplomati čni h odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo je «Piccclo Giornale dTtalia» napisal naslednjo notico:
«Nenadno prekinitev diploma-tičnih odruxiajev med Albanijo in Jugoslavijo zamore smatrati miren opazovalec za prenagljeno in neupravičenem Protestu in reakciji Jugoslavije je dala povod aretacija Gjuraskovića, o katerem jugoaJovenska vlada trdi, da je dra(goman oziroma tolmač jugoslovenskega poslaništva v Tirani. Naj ima to funkcije ali ne, dejstvo je, da je Gjuraskovič albanski podanik in se radi tega ne more odtegniti policijskim meram, ki so notranja stvar njegove dežele* in to tem bolj, ker je otodolžen, da je sodeloval pri neki j ugoslovenski vohunski organizaciji v Albaniji. Upati je, d*a se bosta obe stranki vzdržali bolj vznemirljivih manifestacij, kljub prekinitvi di-plomati čilih odnošajev. V tem zmislu deluje tudi italijanska vlada, ki se je, kakor je razumljivo, postavila v tem incid-mtu na stališče stroge nevtralnosti. Vendar pa ni mogoče ne podčrtati stalno karakteristiko jugo-slovenske politike napram Albaniji, usmerjene k iskanju in izzivanju vedno novih incidentov z nameni, ki jih ni mogoče definirati, ne da bi se z definicijo prestopilo meje izrazov, ki so v skladu z normalnimi odnošaji med mirnimi drža vami.»
RIM, 6. (Izv.) Vsi današnji rimski listi posvečajo pr^ruše-nju diplomatičnih stikov med Albanijo in Jugoslavijo bodisi uvodne članke kot «11 Giornale d'Italia», «11 Lavoro d'Italia>, bodisi daljše komentarje kot «La Tribuna», «11 Corriere di ltalia», L.'Impero».
Vi^gilij Gayda pravi v uvodnem članku lista «11 Giornale dTtalia», da se ne sme sprejemati s prevelikim pesimizmom vesti o tem nepričakovanem
RIM, 6. (Izv.) Tiskovni urad albanske vlade je predal agenciji «Sefani» obširno noto, v kateri pojasnjuje dogodke, ki so se odigrali v poslednjih dneh med Albanijo in Jugoslavijo. Tiskovni urad pravi v noti, da se je albanska vlada obrnila tudi na tajnika Drulb« narodov in mu potisnila v noti pojnsane dogodke.
Polet Iz Pariza v Taldjo »1 uspel
PARIZ, 5. (Izv.) Glasom brzojavke, ki sta jo odposlala iran-coska letalca Coste in it i® not, ki sta v soboto odletela iz 1 ar iza proti Toki ju, da dosežeta svetovni rekord v poletu na veliko razdaljo, jima načrt ni u-upeL Brzojavka se glasi doslovno: «Pristala sva v tobol-skem okraju po 29. urah poleta. Ne moreva nadaljevati.* Oba letalca nista premagala niti polovice svojega poleta. Do sedaj še niso znani vzroki, ki fco ju prisilili k prestanku poleta. Letalca sta odletela v soboto cb 9. uri iz Par i za. Tudi Imc'uergh jim je želel r»sči. in igoden polet.
Angleško in francosko mnenje
LONDON, 6. (Izv.) Vsi londonski listi se omejujejo samo na poročila o prekinitvi diplomatičnih stikov med Jugoslavijo in Albanijo ter se popolnoma vzdržujejo komentarjev, ampak samo pripominjajo, da bi glasom tiranske pogodbe Italija ne mogla ostati indiferentna glede usode Albanije.
PARJZ, 6. (Izv.) «Matin» pravi o albansko-jugoslovenskem sporu sledeče: Nepričakovana je odločitev beograjske vlade glede prerušenja stikov z Albanijo kajti baš v ternutku. v katerem pričenja zastopnik jugosloven-ske vlade pogajanja z Runom, ter v času, ko Marinković daj a navodila, da se čim prej pride do sporazuma glede albanskega vprašanja, je beograjska vlad
prerušila diplomatične stike Albanijo. Ta taktika vzbuja nado, da jugoslovensko-albanski spor ne bo imel dramatičnih posledic in da ne bo obtežila napetosti med Rimom in Beogradom, katero so skušale evropske države ublažiti.
Sela senata
Govor senčnega ministra.
RIM, 6. (Izv.) Predsednik senata on. Tittoni otvarja sejo ob 16. uri. Po otvoritvenih formalnostih prehaja senat takoj k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za narodno pro-sveto.
Novi duh.
Besedo povzema poročevalec senator Mango, ki odgovarja na razne opazke, ki so jih napravili razni govorniki tekom te razprave ter pojasnuje neka-
tere točke svojega poročila Za I
poročevalcem povzema " besedo naučni minister on. Fedele, ki se v uvodu svojega govora zahvaljuje r»oro£eva!cu za njegov trud ter poudarja zasluge njemu podrejenih uradnikov, ki zvesto izpolnjujejo svojo dolžnost z veliko vnemo, in požrtvovalnostjo ter v znamenju neomajne in iskrene udaaiosti napram predsedniku vlade in fašizmu. «Beseda o novem duhu, ki preveva italijansko §olo, ni prazna beseda, kakor je trdil pred nekaj dnevi senator Vitelli. Bunes je italijanska šola mnogo boljša od nekdaj in nudi več učeči se mladini. Pa tudi ako bi fašistovska vzgoja zares ovirala humanistično vzgojo mladine, bi bil jaz prvi, ki bi vzkliknil: Dol s Ksenofontom! In isto tako tudi tedaj, če bi humanistična vzgoja ovirala razvoj italijanske mladine v mejah fašistovskih idej. Toda to se v resnici ne dogaja, kakor je moral več ali manj priznati tudi senator iVtelli».
Povratek k zemlji.
Sedanjih učnih knjig za osnovne šole je brez števila in so tudi oreobširne. Zato je upravičen sklep ministrskega sveta, s katerim bosta Število učnih knjig in njihova vsebina omejena ter tako zmanjč^ni tudi stroški italijanskih sfcarlšev.
K obsežnemu gibanju za povratek k zemlji, ki ga razvija predsednik vlade, mora prispevati tudi šola. Zaito bodo imele podeželske šole docela dru t značaj, nego šole no mestih.
Istočasno stremi ministrstvo, da preskrbi podeželskim šolam čim prej njihove lastne, sicer skromne, toda dostojne prostore mesto dosedaniih nedostojnih in nehigijenskih prostorov, v katerih se po večini nahajajo.
«Slovenskih šol ni več.»
cNaše delovanje za okrepitev italijanstva v obmejnih krajih zlasti v Poadižju in Julijski i ini se nabaja v najleišem razvoju. Nemških in slovenskih šol ni več. V vseh srednjih šolah obeh Benečij so poučuje izključno le v italijansk. jeziku.- Nemščina, hrvaščina in slovenščina se poučujejo sedaj bodisi kot tuji jeziki, bodisi v posebnih dodatnih tečajih. Učni jezik je izključno le italijanski. Dve nemški privatni gimnaziji sta bili zaprti. Istočasno so se preosno-vale že vse \lrugorodne ljudske šole do razreda. Po zaslugi narodne organizacije za odrešeno deco se ustanavljajo povsod otroški vrtci in posebni tečaji za odrasle, ki prispevajo v veliki meri k Širjenju našega jezika in naše civilizacije. V preteklem šolskem letu so bile podeljene na pobudo predsednika vlade tudi svetinje onim dijakom, ki so bili odlikovani v učenju našega jezika.»
Sestav izpraševalnih komisij v srednjih šolah je bil skrčen. Zato se bodo vršili državni izpiti pred celo komisijo, ki sc ne bo več delila v posamezne podkomisije.
Visokošolski pouk« Visokošolski pouk preživlja kiHtk>. Italijanska znanstvena produkcija nazaduje in Italija ne zavzema več onega mesta na znanstvenem polju kot v preteklosti. Zato smatra minister za svojo največjo dolžnost spet o-krepčati znanstveno šolo.
Proti koncu svojega govora raepravlja minister o umetnosti in arheologiji ter zaključuje svoj govor z izrazi vere v U3tvar-jajočo silo fašizma, ki bo ustvaril moderno italijansko civilizacijo. Senat sprejema govor na^ učnega ministra a velikim odobravanjem.
Skrbna mati
634
daje svojim otrokom Kakao De* Jongs, da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To Je prvovrstno krepllno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
OiamMov polet Iz Heu 9orka proti Berlina
Prekosil je Undberghov rekord, a Je moral pristali 170 km pred ciljem.
NEW YORK, 5- Kakor znano, je Clareance Chamberiaiu v soboto ob 6.5 (ob 115 po naši uri) nastopil veliki polet iz New Yorka proti Berlinu ali llimu. Ob svojem odhodu še letalec sam ni vedel, kam bo krenil, ker je- bilo to odvisno od vremenskih prilik. Chamberlain je odletel na letalu »Miss Co'um-bia», katero je zgradil italijanski inženir Bellanca.
Ravnatelj družbe «Columbia Aircraft Corporation® in las nik «Miss Columbije» Charles Le-
vi n je v zadnjem trenotku presenetil znance, predvsem pa svojo ženo. Stopil je v letalo in sedel zraven Chamberlina. Njegova žena, ki je bila prisotna, je mislila, da bo letalo napravilo poskusni polet; ko je pa zapazila, da se «Miss Columbia» vedno. bolj odmika v daljavo, se jo onesvestila. Ko je spet pr'čla k sebi, je mirno razsodila: a(le je bil on toliko pogumen, da je odpotoval, bom še jaz toliko pogumna, da bom ostala tukaj ter skrbela za otroke.»
Chaniberlin je šele v zadnjem trenotku povedal, kedaj bo odpotoval. Odpočil si je par ur, nakar je stisnil roko znancem in se odpravil na riskantno pot. Lindberghu je pred svojim odhodom poslal naslednjo brzojavko: «Žal mi je, ker te ne morem počakati, da bi ti stisnil roko. Izrabljam priliko, ki mi jo nudi lepo vreme, da napravim ^kok Črez ocean.»
Na letališču se je bilo zbralo kakih 3000 oseb, ki so navdušeno vzklikale, ko se je letalo srečno dvignilo. Inženir Bellanca, ki je zgradil letalo, ni bil navzoč. Skregal se je bil namreč že prej s' financirjem milijc.-narjem Levinom.
S Chamberlinom bi bila morala potovati njegova žena. Tako je bilo sprva domenjeno, iser je pa njena mati nenadno zbolela, je na njeno mesto stopil Le-vin, ki ni bil prav nič opremljen za poiet, kajti oblečen je bil v promenadno obleko, ko je stopil v letalo. Le vin ni pilot; navadil se je bil nekaj v zadnjem času in zato po vsej priliki ni mogel bog ve koliko pomagati Charber-linu tekom poleta.
Letalce unamijerlin je elektrotehnični inženir, potomec angleškega admirala Duncana. Letel je že tekom vojne. PozLpje je poučeval na neki aviatični šoli, popravljal letala in trgoval ž njimi. Chaniberlin je Izboren pilot. Pripovedujejo o njem, da se mu je pri nekem poletu pokvaril motor, tako da je bil primoran spustiti se na zemljo, in pristal je na dvorišču neke veiike kaznilnice v PennsylvanJji in je f&ražarjem povzročil hude sitnosti.
BERLIN, 6. Po odhodu z Roo-sevelt Fielda so zapazili «Co-lumbijćv) ob 17.G pri Vaimouthu na Novi Škotski; ob 18.30 nad Halifaxom, nato nad iiepasse-yem. Chamberlin je tedaj letel s skromno hitrostjo 140 km na uro. kakor je bil njetrov namen. Ob 21.30 je «Miss Ce.lumbia» že plula nad Plvrnouthom na Angleškem. Chamberlin se je bližal svojemu cilju. Davi ob 3. so letalo opazili nad Gandom v Belgiji.
BERLIN, 6. Radi goste megle in velike plohe je bil Chamberlin prknoran pristati pri Eisle-benu na Saksonskem, na pol poti med Dortmundom in Berlinom. Letal cena se ni zgodilo nič hudega, letalo pa se je nekoliko pokvarilo, a je bilo takoj spet popravljeno. Nemški letalci, ki so spremljali «\Iiss Co-lumbiio», pravijo, da- jim je letalo izginilo v megli za Dortmundom. V Eislebenu je Chamberlin pristal ob 5. zjutraj. Ob 10. sta se letalca spet dvignila, a sta bila prisiljena ponovno pristati pri Cottebusu.
NEW Y0RK, 6. (Izv.) Predsednik amei*ikanske aeronautične zveze Woodhorse je izjavil, da de.kazuje Chamberlinov polet možnost ustanovitve poštne zveze med glavnim ameriškim mestom in med Evropo. Tako poštno letalo bo lahke prenašalo 20 liber poŠte. Razdaljo med Ameriko in Evropo bodo poštna letala zmagala v približno 40. urah.
Povratek albanskega poslanika v Rim
BARI, 6. (Izv.) Danes zjutraj je prispel semkaj albanski poslanik v Rimu Gemil - Dino Ob 12.10 je poslanik odpotoval proti Rimu.
Naročajte in Me
„EDINOST"
n.
tSDDfOST*
V Trstu, dne 7. j&nija 1927.
DNEVNE VESTI
Praznik ustave
V nedeljo se je vršila proslava obletnice ustave. Letos je — v razliko od lanskega leta — zopet bila običajna parada vojaštva in milice. Parada je trajala od 10.15 do 10.45. Vojaštvo 12., 151. in 152.
polka in milica so defilirali pred poveljnikom tržaške posadke. Po paradi sta poveljnika posadke in milice ionenjala pozdrave 8 prefektom, predstavniki civilnih oblasti in zastopniki mesta. Pri slavnosti so sodelovale ftolska mladina, fašistov, mladinska organizacija «Balilla» in druge organizacije. Pred prefekturo so bili zbrani inozemski konsuli v Trstu, zastopniki državnih, političnih, prosvetnih in gospodarskih institucij, pa tudi odličnejši zasebniki tržaškega mesta. Mesto so kot običajno krasile državne zastave.
Pristojbine Izpad bivie vlade
Finančna intendanca sporoča:
Dolžniki pristojbin (taks) izpod bivše vlade se opozarjajo, da je vlada izzvala v olajšanje kr. od-lok-zakon od 16. septembra 192(5, št. 1637, po katerem se vse pristojbine izpod bivše vlade zmanjšajo za b0%. če ne znašajo nad 200 lir, in za 25%, pri večjih zneskih.
Te ugodnosti pa veljajo samo do 30. junija. Radi tega je priporočljivo, da bo omenjenega dne vsak dolžnik svoj dolg plača, da se s tem izogne eksekuciji in plačanju cele dolgovane svote.
Predpisi za zasebno vritevanle pisem
Na podlagi kr. odloka-zakona z dne 1. julija 1926 št. 1208 je uprava pošte in brzojava pooblaščena izdajati bankam, trgovskim firmam ter vsakovrstnim zavodom in ustanovam dovoljenja, da smejo z lastnimi sredstvi vročevati svoja pisma v mejah občin, v katerih imajo posamezna podjetja svoj sedež. Kakor znano, ima sicer pravico do razpošiljanja pisem edinole poštna uprava. Za dovoljenje, ki se podeli z ministrskim odlokom, je pa treba vložiti v poštno hranilnico posebno kavcijo v znesku 500 lir; hranilna knjižica mora biti vinku-lirana v prid poštne uprave.
Za vsako z lastnimi sredstvi vročeno pismo ali dopisnico je določena v prid postni upravi enotna , pritojbma 10 stotink, ki jc dotično podjetje izplača s tem, da nalepi na pošiljatev znesku pristojbine enakovredno poštno znamko; znamka mora biti «uničena» s četverokot-nirn oljnatim pečatom in mora nositi ime podjetja ter datnm, kdaj ie bila izvršena pošiljatev.
Kdor se hoče posluževati te u-godnosti. naj predloži potom tukajšnjega poštnega ravnateljstva tozadevno prošnjo, opisano na kol-kovanem papirju za 3 lire, na prometno ministrstvo; k prošnji je treba priložiti hranilno knjižico, izkazuj&čo položitev kavcije; za vinkulacijo knjižice je treba izpolniti v dvojnem originalu posebne vzorce (Mod I. N 42), ki se morajo registrirati pri tukajšnjem kolkov-nem uradu, in to na stroške prosilca, Vzorci se dobe pri istem poštnem uradu, ki izda hranilno knjižico.
Banke, trgovske firme, zavodi in razne ustanove, ki imajo podružnice, tudi Če poslujejo pod drugačnim imenom, lahko vložijo enotno prošnjo, ne da bi jim bilo zato treba plačati več nego eno kavcijo. Prošnja pa ni veljavna, Če se v nji zahteva podelitev dovoljenja za več različnih zavodov, tudi ako spadajo vsi pod istega upravitelja. Podeiitev dovoljenja za privatno vročevanje pisem se lahko odreče ustanovam in firmam, ki so malo znane ali če so omejene važnosti.
Vendar pa smejo tudi takšna podjetja vročevati pisma z lastnimi sredstvi, če so ona normalno znani če na in če so znamke uničene-" s pečatom kakega poštnega urada, katerega pečat mora nositi napis: «V posebnem obtoku».
Potrebno je dalje, da se omeni, da velja omejitev za zasebno vro-čevanje za vsa korespondenčna pisma in dopisnice; izvzete so le
—	ako niso v zalepljeni kuverti — okrožnice, fakture, izvlečki iz tekočih in drugih računov, pobotnice, tiskovni odtisi, tiskovine, novine in rokopisi. Takih pošiljk pa ne smejo spremljati pisma in morajo biti izgotovljena po poštnih postavah. Pisma, ki se izmenjujejo med firmami, ustanovami i. t. d. ter njim podrejenimi organi ali podružnicami s sedežem v isti občini, »o prosta frankiranja.
Pokrajinske uprave, občine ter od njih odvisni organi se morajo ravnati po naredbah kr. odloka-zakona šrt. 1208 le, kolikor se tiče vročevanja navadnih pisem in do-pisov\ katere se sme razpošiljati samo po poŠti; dovoljeno jim je pa
—	seveda vedno v mejah dotičnih pokrajin oz. občin — dostavljanje « lastnimi sredstvi volilnih glasovnic, nabornih pozivov, raznih obvestil davkoplačevalcem in obči-narjem, kakor tudi vseh drugih predmetov, za katere ni obvezno pošiljanje po pošti
Antona Hofiil v sratfn
Povodom smrti Antona Možine nam še pišejo:
Spoznala sva se pred 39 leti v gostoljubni hiši gosp. Ivana Pečenko v Brjah št. 123, kjer sem si sam z zidanjem služil vsakdanji kruh. Poznal sem ga že tedaj, ko je študiral, toda nisem prišel z njim do osebnega znanja. Jaz kot priprost kmeski fant, on kot baš izšolan učitelj sva si ob tem prvem srečanju postala zaupna prijatelja in sodelavca. Takoj sem spoznal v njem nadarjenost in moško značajnost, ki je bila njegova dika v celem, žalibog, prekratkem življenju. Ker sva bila vedno enakih misli, ko je šlo za gospodarska in kulturna vprašanja, sva sporazumno začela buditi mladino. Ustanavljali so se tedaj nekaki fantovski zbori, ki so se prelevili v prava izobraževalna društva. Kmalu je bilo slišati po naših vaseh ubrano in lepše petje. Posebno so bile v čislih narodne popev-Čice. Brejski hribčki so oživeli, zavel je nov duh, duh narodne zavesti, katerega je pokojnik z vsem ognjem svoje vedno mlade duše širil med svoje vaščane. Leta 1900. sem se tudi sam po njegovem zgledu opogumil in napravil prošnjo za ustanovitev Bralnega in pevskega društva v Dobravijah. Ko sem Antonu povedal, kaj snujem, je začel pomagati. Sklical in vzpodbujal je brejske može in fante, da so prihiteli na naš ustanovni občni zbor. Tedaj se je vpisala nad 80 članov, katerih polovica je bila samih Brejcev. Tako je vzbu-. dil veselje Dobravcev do kulturnega dela.
Ni pa končalo delovanje pok. Antona samo na izobraževalnem polju. Ker je bil rojen na kmetih in tudi sam kmet in dober gospodar, se je zanimal tudi za gospodarska vprašanja. Denarna kriza je bila tedaj mnogo hujša kot dandanes. Oderuštvo je cvetelo. Kdor je bil prisiljen izposojevati si denar, je moral plačevati zasebnim oderuhom naravnost ogromne obresti. Vina se je sicer mnogo pridelalo, toda kupcev ni bilo od nikoder. Tu je bil Anton spet na svojem mestu. Sodeloval je pri ustanavljanju Hranilnice in posojilnice v Skriljah, katera je razširila svoj delokrog tudi na Brje in vse sosedne vasi. Pozneje je ustanovil podobni zavod tudi sam, kateremu je bil duša in voditelj do gro-ha. Ko se je leta 1908. čutila močna vinska kriza, zastoj vsake kupčije. pomanjkanje trga in kupcev, je sodeloval pri ustanovitvi KmeČ-ko-vinarske zadruge v Dobra-vljah. 6 svojo prepričevalno besedo je takoj pridobil svoje Brejce za to misel. Kakih 60 brejskih gospodarjev se je takoj v samem začetku vpisalo v novo zadrugo. Vsem tem in še drugim gibanjem je bil on duša.
Zamrla je na njegovih ustnicah beseda, toda njegov duh je ostal med nami, v našem spominu, se je vsadil v duha našega kmeta. Bil je učitelj — kmet, ki je razumel do potankosti svojo vzvišeno nalogo narodnega učenika kot le red-kokdo.
Njegov najlepši spomin bo pa ostal ohranjen v njegovem prosvetnem delu in v gospodarskih organizacijah, katerih ustanovitelj in soustanovnik je bil. Njegov duh naj jim bo vodilo tudi v prihod njosti.
V spominu pa ostane posebno meni, ker mi je bil desna roka in sodelavec. Bil mi-je preveč na razpolago s svojim duševnim zakladom, da bi ga kdaj mogel pozabiti. Ker se nisem mogel osebno udeležiti Tvoje poslednje poti, dragi Tone, se Ti tem potom oddolžu-jem. V miru počivaj, utrujeni delavec, v domači brejski zemljici in slava Tvojemu spominu med nami.
Dobravlje, dne 2. junija 1927.
Anton Verčon, trgovec Dobravi je-Skril je
UMETNIŠKA RAZSTAVA.
Malo je bilo do zdaj naših umetniških razstav v Trstu in kolikor jih je bilo, so bile le medla slika naše upodabljajoče umetnosti. Kdor bi sodil po teh, bi imel- čisto zgrešeno ninenje o višini naše slikarsko umetnosti, zakaj čeprav se je naša upodabljajoča umetnost razvila precej pozno, se je razvila pa v zadnjem času s tako silnim razmahom, da lahko rečemo da koraka vštric z umetnostjo drugih večjih narodov. Zdaj imamo poleg Groharja, Jame, Jakopiča i dr. tudi že Fratnika. oba Kralja, Kosa, Pilona, Spazzapana, Crnigoja i. dr. torej od impresionistov do ekspre-sionistov, futuristov in konstruk-tivistov.
Trst je starokopiten. O teh novejših strujah se kaj težko poučiš še pri italijanskih razstavah, zato pa je tržaško občinstvo pri količkaj modernejši stvari zbegano. Ze s tega stališča se mi zdi razstava pri Sv. Ivanu velikanskega pomena, ker je nekak prehod iz impresionizma v moderno hotenje. Ta razstava nam je tudi v dokaz, da naši umetniki vkljub slabim razmeram v katerih se nahajajo, vendarle delajo in napredujejo.
Morda še za nobeno našo razstavo ni bilo toliko zanimanja kot za to, Že prvi dan je prišlo precej občinstva iz mesta in dežele.
Velika dvorana in obširna ve-
randa hranita preko 60 de) Bam-biča, Goršeta, Seška in Sirka Dvorana je okusno prirejena, slike lepo razpostavljene in občinstvo, ki večinoma skeptično stopa v dvorano, je že po prvih korakih prijetno presenečeno. Ze pri vratih obstane vsakemu pogled na Gorše-tovem «PoIjubu», na Sirkovih «Ri-blčih» in Seškovem «Prvem svitu», ki že zaradi svoje velikosti domi-nirajo v dvorani. Občinstvo se rado ustavlja «pred Sirkovo «Pozno jesenjo«, pred «Vrnitvijo», »Pijancem« in nekaterimi portreti, Sešek se priljubi kmalu občinstvu s svojimi pokrajinami, od Goršetovih stvari je občinstvo navdušeno najbolj za «Poljub», «Tercet» in »Mari one». Bambičeve stvari pa ugajajo zaradi lepega zamisleka. Edino pred Goršetovimi modernimi risbami obstane skoro vsakdo nekoliko zbegan.
Kdor je v slikarstvu verziran, bo sodil v marsičem drugače kakor priprosto občinstvo.
Bambič je nadarjen, morda ce-16 zelo nadarjen, ali je samouk, in to se mu pozna. Bolj ilustrator je kot slikar. Njegove slike so bolj
vzroki, Irl so privedli nesrečnika do obupnega koraka; toda ker je ptema zaplenila policija, je njihova vsebna ostala neznana.
konec dečka Utonil pat kopanja tekom nevihte
Kljub neugodnemu vremenu se je v nedeljo popoldne kopalo v Grijanu mnogo ljudi. Med njimi je bil v družbi dveh sovrstnikov tudi 15-letni mizarski vajenec I. S ker k iz Gabrovca pri Prošeku. Okoli 15. ure se je nebo stemnilo in kmalu se je vsul silen dež, ki je prepodil vse kopališčarje. — Trije dečki se pa niso zmenili za nevihto, temveč so ostali v vodi čeprav je bilo morje precej nemirno. Njihova neprevidnost je imeJa žalostne posledice. Morje se je kmalu tako razburkalo, da so se trije tovariši ie z veliko težavo vzdržali na površju. Uvidevši nevarnost, ki jim je pretila, so začeli na vso moč plavati proti bregu; dvema se je po obupni borbi z valovi posrečilo splavati na kopno, toda Škerk, Ki menda ni znal tako dobro plavati je opešal in žalostno utonil, ne da bi mu tovariša mo-
Opozarjamo naše občinstvo na nmetnifiko razstavo pil Sv. Ivano. Razstava, ki je v prostorih nekdanjega otroškega vrtca (v poslopju svetoivansk« pošte), Je odprta vsak dan od 18. ure.
Iz tržaškega življenja
kake pol ure, ko je nevihta nekoliko polegla, so valovi vrgli truplo nesrečnega £kerka na breg. O nesreči so bili obveščeni miramar-ski orožniki, ki so izvršili predpisani izvid na licu mesta, nakar je bilo truplo utopljenca prepeljano v mrtvašn.co mestne bolnišnice.
skice kot drugo; ustvarja z labko- j«1-* Pohiteti na pomoč žele čez to in je bogat na idejah. Najbolj "i'kake P°1 ure, ko je nevihta nekoji-
se mu posrečijo socialni motivi in stvari, vzete iz otroškega sveta.
Gorše se je precej rešil Meštror vićevega upliva in se lepo razvija. Oddaljuje se od naturalizma. Pri njeim se vidi odločno stremen je po poenostavljenju forme in po poudarjanju notranjega razpoloženja. Kiparsko gledano sta najsilnejša «Poljub» in «Portret deklice«. Zanimive so njegove «Madone» in «Tercet», ki je poln razpoloženja. Brez dvoma je Gorše eden najmočnejših naših kiparjev.
Tudi v svojih risbah, ne more zatajiti kiparja v sebi. Tu je zgolj linija in plastična primitivnost, ki stopnjuje izraz.
Srfka so primerjali Jatmi. In čeprav Sešek Jame niti ne pozna, vendar je breadvomna neka sorodnost med njima. Sešek je pokraji-nar, poet barv in razpoloženja. On dela solidno, je brez vsake afek-tacije v tehniki. Njegov «Prvi svit» je zelo zanimiv predvsem zaradi sijajno podanega ozračja.
Poleg Goršeta je najbolje zastopan Sirk. On je zdrav in krepak itn silno različen na tehniki in motivih. Še vedno se razvija. NajsilnejSi je v potretih. Zadnji njegovi portreti (»Portret pesnika«) dokazujejo, da je Sirk eden najkrepkejših naših portreta stov. Tu mu ne gre več samo za sličnost ampak predvsem za duševnost portretiranca. Zadnji čas se je spustil tudi na velike kompozicije. V tem oeiru so zelo zanimivi njegovi «Ribiči» in Če bi bili nekoliko bolj dosledni v zdelavi, bi bili silna stvar. Na vsak način pa nam obeta z «Ribiči» Sirk nova vesela presenečenja za bodočnost.
_____r mladega tramvajskega
uslužbenca in poskuien samomor
miličnika
Včeraj zjutraj okoli 3. ure sta dva orožnika našla na vogalu ulice Eremo in Vicolo degli Scaglio-rii na tleh v iuži krvi mladeniča, ki ni kazal nikakega znamenja življenja; nesrečnik je imel na desnem 6encu majhno rano, povzročeno brez dvorna od krogle iz revolverja, ki ga je še tiščal v desnici. Ker sta spoznala, da je mladi neznanec že mrtev, ni orožnikoma preostalo drugega nego obvestiti o dogodku poveljnika bližnje orožniške postaje, ki je pri izvidu na licu mesta ugotovil, da gre za samomor. Na podlagi osebnih listin, ki so jih našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 18-let-nega tramvajskega uslužbenca Josipa Ress, stanujočega v ulici Pil Ione št. 2. Kaj je nerečnika gnalo v smrt, ni znano.
Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
— Včeraj par minut pred pol-dnevom je zadonel v ulici Marghe-rita v Bošketu oster pok. ki je vzbudil pozornost dveh mladeni-čev, idočih on dot mimo. Sluteč, da se je zgodilo kaj hudega, sta mladeniča pohitela proti mestu, odkoder se je razlegel pok in kmalu sta se prepričala, da se nista motila; na javni klopi na robu borovega gozdiča sta uzrla mladeniča, ki je ležal vznak in krvavel iz rane na prsih; poleg njega je ležal na tleh revolver. Mladeniča sta na mah uganila, kaj se je zgodilo, namreč, da si je neznanec stregel po življenju. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postajo, ki je dognal, da je nesrečnik zelo nevarno ranjen; krogla namerjena proti srcu, je prodrla v prsno duplino m poškodovala pljuča. Po prvi pomoči je bil samomorilni kandidat prepeljan v mestno bolnišnico ,kjer je bil pozneje spoznan za 28-le»tnega miličnika Humberta Slalino, stanujočega v ulici V. P. Vergerio št. 14. V njegovih Žepih so našli več pisem, od katerih je eno naslovljeno na tukajšnjo kvesturo, ostala je pa Sialino namenil svoji materi ter drugim sorodnikom in znancem, bivajočim v našem mestu. V teh pismih so brez dvoma navedeni
Tržaško sodišče
Neregistrirana tatinska družba za trgovanje z ogljem in premogom.
V soboto se je pred tržaškim kazenskim sodiščem v šesti sekciji pričela obravnava proti Antonu Maglizza, Martinu Uccicar, Karlu Ritoesa, Antonu della Val le, Josipu Bombichu, Armandu Martin-cich, Ivanu Smilovich, Ivanu Poropat, Andreju Golussi in Sossich Magdaleni.
Obtožnica, ki obsega dve na stroj pisani poli, govori o raznih tatvinah v večjih količinah premoga na škodo tvrdke Weiss L. C. in tvrd-ke Chiarini. V podrobnostih nalaga obtožnica Maglizzi, Ritossi in Ucdcarju odgovornost za tatvine izvršene v nedoločeni dobi v luki Duca d'Aosta v nedoločeni količini, Della Vadle in Bombichu odgovornost za tatvino 10 centov premoga, izvršeno dne 24. decembra 1926. na škodo tvrdke Chiarini. Martincich in Smilovich sta dne 30. januarja 1927, v družbi z Ma-glizzo, Uccicarjem in Ritosso odpeljala 40 centov premoga, last tvrdke Weis.
; Za prevoz premoga so seveda rabili voz. Maglizza je zato preskrbel družbi prometno sredstvo v vozu, ki ga je odnesel s pomola Pesche-ria in je bil last Jurija Pettaros. Voz je bil pritrjen s ključavnico ob druge in Maglizza je moral streti to ključavnico.
Poropat, Colussi in Magdalena Sosich so nakupili precejšnjo množino ukradenega premoga in sicer Poropat 21 centov, Colussi 28 centov in Lozicheva 31 centov.
Maglizza, Ritossa in Uccicar so si prilastili nedoločeno količino premoga v januarju leta 1920. last tvrdke Chiarini.
To bi bila obtožnica.
Maglizza priznava deloma dejanja, ki mu jih naprtuje obtožnica in večina drugih obtožencev tudi. Zanimivo pa je to, da vsi obtoženci odločno zanikajo lastne izpovedi pred karabinerji in pred preiskovalnim sodnikom. Vsi brez izjeme trdijo, da so jim bile izpovedi od karabinjerskega marešjala izsiljene in da se je poslednji poslužil v ta namen tudi batin.
Ko pride predsednik v zasliševanju do Ritosse vsklikne ta:
«Saj vam ne morem ničesar povedati. Ne poznam nobenega izmed teh!»
Predsednik: Vi ste Karel Ritossa?
Obtoženec: Da.
Predsednik: Smilovich, kaj pravite vi k temu?
Smilovich: Ta ni tisti Ritossa, ki je pomagal pri nakladanju. I Ritossa: Tiste dni sem bil v za-«.poru.
Odvetnik Kezich: Prosim, da se dožene resničnost te trditve-
Uccicar pravi, da je kupoval pri tvrdkah Weiss in Chiarini premog in ga potema prodajal. Vsi drugi obtoženci razen tistih, ki so kupili u-krađeni premog, so pomagali pri nakladanju. Vsi trdijo, da niso vezani, ako jih kdo pozove na delo, da poizvedujejo, ali je to delo v skladu z zakonom. So težaki in njih posel je nakladanje in razkladanje.	. .	. _
Poropat, Colussi m Losicheva pravijo, da so se obtoženci predstavili pri njih z listinami, ki navadno zadostujejo pri trgovanju z ogljem, in sicer z listkom javne tehtnice in pobotnico plačane davčne pristojbine.
Zaslišana sta dva uradnika tvrdke Weiss, na katera je naslovil Uccicar več vprašanj. Vprašal ju je, ako zasnorota potrditi, da je on večkrat kupil pri tvrdki premog. Uradnik Zaccaria je temu vprašanju pritrdil.
Predsednik: Kakšna je Mla cena premogu v tistih dneh?
Priča: 160 lir za tono.
Predsednik: In vi, Uccicar ste ga prodajali po 300 Ur.
Uccicar: Kot angleSrt premog.
Priča: Bil je nemški premog slabe j še vrste. Takrat ni bilo mogoče dobiti anglefikega premoga, ._
Pri zasliševanju karabinerskega marešjala, ki je takrat vodil preiskavo, a se sedaj nahaja v Komnu, pride do precej burnih prizorov.
Ko na predsednikovo vprašanje, ali obsega njegov zapisnik le pristne izpovedi obtožencev ali ni on — marešjalo — kaj dodal, kar je zamogel sklepati iz okolnosti, in je marešjalo kategorično izjavil, da je del v zapisnik le kar so mu obtoženci povedali, skoči večina obtožencev po koncu in kriči: «cNi res, ni resl»
Odvetnik Kezich: Eh, nekoliko fantazije je bilo pri vsem!
Priča: Ne!
Predsednik: Obtoženci trdijo, da so bili tepeni.
Priča: Ni res!
Zopet hrup.
Predsednik: Nagi izza pravi celo, da je utrpel precej hudo telesno poškodbo...
Priča Ni res!
Maglizza skoči po koncu in kriči:
«Tako me je držal (dene dva prsta na vrat) in me suval v trebuh, dokler mi ni udarila kri skozi usta!»
Predsednik: Zakaj ste podpisali zapisnik?
Obtoženci: cSrao morali!«
Predsednik: Se vam je li preči-tal preje zapisnik?
Marešjalo: Da!
Obtoženci kričijo: Ni res, ni res!
Predsednik: Pri preiskavi ste se poslužili raznih konfidentov?
Marešjalo: Da!
Predsednik: Kdo je tisti Cocian-cig, ki vas je vodil v preiskavi?
Marešjalo: Neki delavec pri razkladanju premoga.
Odvetnik Kezich: Njegovo zasliševanje bo zanimivo...
Toda priča Cociancig se ne odzove, Četudi trdi občinstvo, da se je nahajal tekom obravnave skoro do konca na hodniku.
Tudi pri kontestaciji prestanih obsodb obtožencev pride do incidenta. Večinoma so že pred kaznovani. Pri čitanju tozadevne listine glede Poropata, skoči ta po koncu in začuden posluša litanije o raznih zločinih, ki jih je glasom iste izvršil.
Poropat: Gospod predsednik, to ni mogoče. Jaz nisem imel še nikdar opraviti s sodnijo.
Predsednik: Vi ste Ivan Poropat!
Poropat: Da!
Predsednik: Rojen v Buzetu leta 1900.
Poropat: Da!
Predsednik: Torej?
Poropat: Jaz nisem bil še nikdar kaznovan. Tu mora biti pomota.
Odvetnik Ražem, branitelj Poropata, zahteva da se dožene resnico v tej zadevi.	.
Tekom razprave je izdal arhiv potrdilo, iz katerega izhaja, da je Ritossa bil v zaporu od 18. decembra leta 1926. do 19. januarja 1927.
Državni pravdnik, odvetnik Zu-min je zahteval za Maglizzo 27 mesecev ječe, za Ritosso in Uccicarja 21 mesecev ječe, Martincicha in Smilovicha 15 mesecev ječe, za Poropata, Losichevo in Colussija po
200 lir globe.
Izmed braniteljev je prvi govoril odvetnik dr. Ražem, branitelj Poropata, ki ie pokaral, kako se vršijo kupčije s premogom je pc noma dovolj, da se prodajalec izkaže z že omenjenimi listinami m
- i,,- bila dobra vera Poropata dokazana. Zahteva za svojega va-oprostilno razsodbo.
Odvetnik Robba je branil Colus-sija in se v svojih izvajanjih pridružil zahtevam predgovornika po oprostilni razsodbi.
Zadnji je začel svojo težko nalogo odvetnik Kezich, ki je branil Losichevo, Meglizzo, Martincicha,
Smilovicha, Uccikarja, Della Val-leja, Ritosso in Bembicha.
V	svojem dolgem govoru orisal ž'vljenje tržaških težakov, ki v dnevih delovne krize naravnost lovijo vsako liro in od katerih se vendar ne more zahtevati, da nadzorujejo počenjanje lastnih deio-dajnlco. Uccicar je bil zanje delo* dajalec. Toda tudi tatvine niso dovoljno dokazane, posebno ako se pomisii, s kakšno odločnostjo so vsi obtožene« nastopili proti pričevanju marešjala. Ker ne more za obtožence zahtevati olajševalniii o-kolnoeti, ki jih dovoljuje zakon, in to radi tega, ker so večinoma vsi jr*edkaznovani, se obrača do sodnega dvora, da upošteva vse, kar je prišlo na obravnavi na dan in ne obtežuje toliko obtožencev, kakor obtožnica, in po vsem uveljavi v razsodbi pravo človeško čustvovanje, z dovoljeno mero usmiljenja. Kar je v obiav-navi v razsodbi pravo človeško čustvovanje, z dovoljeno mero usmiljenja. Kar je v obravnavi dvomljivega, mora po mnenju branitelja iti v dobro obtožencem.
Po nad poldrugournem posvetovanju je sodni dvor razglasil razsodbo, glasom katere se obsoja:
Meglizza na 1 leto, 3 mesece in 5 dni ječe, Uccicar in Ritossa na 1 leto 3 mesece in 5 dni ječe, Della Valle in Bembicha je sodišče oprostilo radi pomanjkanja dokazov,-Martincich je bil obsojen na 1 leto in 1 mesec ječe, Smilovich na 4 meseco ječe.
Poropat. Kosicheva in Colussi so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov.
TELESNA VZGOJA"
SPORT
T. V. L. A. - Vspodbujevaini mae-ting 12. 6. 1927.
Opozarjamo članice, da z jutrišnjim dnem zaključimo prijave zrn navedeni meeting. Vodstvo.
ALFRED BINDA ZMAGA DRUGIO KOLESARSKO DIRKO
V	vrsti «junlores» zmaga Neg rini . Simoni prvi od »neodvisnih*
-	»raztresene» vodi Cavallini in
miličnike Brescani
V	nedeljo je vrsta velikih italijanskih kolesarjev prestala zadnjo preiskušnjo na progi Verona-Milan. Predvidevanja so se uresničila in izid je popolnoma logičen. Mladi kolesar Alfred Binda, katerega polet v tej karijeri je ves športni svet lani spremljal skoro-da s trepetom, jc letos potrdil višino svojega razreda. Zadnji del poti te«?a strašnega forsiranega potovanja je dal Bindi možnost, »a dokaže .koliko je nad konkurenti. Zadnja dirka je bila zelo enolična do Asso, kjer je Binda zapustil gručo, toda Valla/.za jo hotel dati še nekaj dela velikemu prvaku. Ta pa je s taktiko profe-sijonistov ?kupno z Bnmeroni zadržal nekoliko svoj dir in pofa-ka!, da Vaaazza popusti. To se kmalu zg'^cJi m tedaj prisili Bmda vse, da zao^tanejo. Binda dina j-am proti zcžeijt nemu cilju......
Zmaga Bindc — lopa in klasična
—	je bi'r o»iioč*i.-a že pri prihoou v Rim. za'o ri bilo v Milanu pn prihodu osti moego občinstva
Kolesarji so co?U v sledečem, redu: Binda v	13 40 \ B .me-
ro v 14-lh 42 M) , Negrini 114 ;T 41", Vallaz-za v 145 6'55'\ Brescia-ni v 145h 1G'38M, Pancera v 14oh20 4" Picchiottino 145h 37'29 \ Simoni'v 145h 58'9", Giacobbe v M6h 24'5" in Cavallini v 146h 31 19 \ —. Sledijo drugi.
Vesti z
Goriške mestne vesti
Slovo gospoda Vuga.
Kdo v prelepi vipavski in kanalski dolini ter sploh na Goriškem ne pozna gospoda Sezija? Sodnika v Vipavi ter nato enakovrednega, šaljivega partnerja pok. notarja Lo-karja poznajo široke plasti našega ljudstva. Segava njegova beseda ter dobrota njegovega srca sta mu pridobili nebroj prijateljev. Pa kljub temu je preživel v zadnjih par letih težke ure od gotovih ljudi, kot da bi bila trpka in napadalna* njegova beseda. Posebno po smrti pok. Lokarja je moral iz kraja v kraj iskati varnega zavetja. Požrtvovalen pevovodja je vodil svoje zbore od prireditve do prireditve v hvalevrednem tekmovanju z gospodom župnikom Lebanom, svojim bližnjim sosedom. Oba sta delila približno enako usodo. Sedaj odhaja iz teh krajev. Radi bi bili, da bi bila naša poslovilna beseda bolj topla, bolj prijateljsko odkritosrčna. Pa ni mogoče. Zato izražamo le to željo stotin in stotin njegovih prijateljev: Ko si hodil na Dunaj, si zamudil enkrat triintrideset vlakov. Radi bi bili, da bi zamudil vlake vseh voznih redov s spremembami in brez njih, samo da bi ostal med nami — seveda tako kot nekoč ▼ starih «cajtih».
Izgubil se Je Fajt Peter iz Renč št. 206. Mož ima Štirideset let, je visok, suh, praznično oblečen. Manjka ze cel teden. Njegova dnižinaje v velikih skrbeh. Kdor bi ga videl, naj to javi v Renče, če pa on sam dobi te vrstice v roke, na} se zgl&si.
Potek črešnjeve izvozne sezone v zadnjih dnevin
Prihajajo na trg sedaj precejšnje količine čreden j 400-500 kvin-talov, toda vendar ne toliko kot
v lanskem letu, ker je letina slabša in pa tudi ker cene ne vabijo, posebno ne blaga od daleč.
Začel je ravno pretekli teden še vedno z dvema lirama, toda pon-deljek je prinesel posebno na Dunaju nenaden padec cen, ki je pomenil za nekatere tr&ovce polom, tisočlirsko izgubo. Nateklo se je namreč ta dan na Dunaj okoli 1« vagonov črešenj. Polovica blaga je bilo naguitega, posebno onega iz južnejših pokrajin Itals.je ter precej tudi blaga iz Trsta, k»-r sO izvozili one istrske črešnje, ki niso ?a izvoz. Naše goriSke vipavke cepljenke, Uxle in trpežne, izdrže po 3—4 dni ležanja v skladiščih in po vlakih ter so zato dospele v dobrem stanju. Niso pa mogle vzdržati v ceni ter so pri vsestranskem polomu popustile tudi one.
Prodajalo se niso niti po uteži, ampak kar po košaricah.
Ni čuda, da je tej izvozni katastrofi sledila silna rezerviranost trgovcev pri kupovanju. Povrhu tega je izoetalo v tem tednu Je mv-kupovanje od strani žveplarjev. Od 2 lir so padle črešnje v torek, sredo in druge dneve tedna na 1.30 do 1.20. V petek, ko je izvoz radi bližnje nedelje vedno manjši so bi«i le celo po 1 liro na goriškem izvoznem trgu. Krminski trg, ki je pričel s početkom tedna z viSjo ceno od Gorice, Je pa v četrtek in petek padel nižje od Gorice in sicer na 0.80. Osemdeset stotink la kilogram je pa ravno cena, kjer se
V Trstu, dne 7. junija 1927.
«EDINOST»
lil.
■nabiranje komaj izplača, ker stane delovna moč, izguba časa in prevoz skoraj ravno to ceno. Pravilna letošnja cena bi bila 1.20, ker to odgovarja pri upoštevanju prirastka valute lanski ceni 1.60. Ugodnejša cena, goriškega trga napram krminskemu ima poleg drugih sledeča dva razloga:
1.	Goriški trg je letos dosegel mnogo ugodnejše direktne zveze s konsimientskimi tržišči Dunajem, Prago in Bavarsko.
2.	Na krminskem trgu je onih 4—5 izvoznih tvrdk popolnoma gospodar trga in si razdeli med seboj na trg pripeljano blago ter narekuje dogovorjeno med seboj cene blagu.
Vedno bolj se potrjujejo vesti, da žveplanke nakopičene lanjsko leto po skladiščih izvoznih luk Italije, še vedno deloma čakajo izvoza v Ameriko. Posledica tega bo omejeno kupovanje za žveplanje. Za takojšnji konsum v sosednje severne države se utegne držati cena na 1—1.20.
V tekoči sezoni se je izkazala Praga kot zaneslivejši in stalnej&i odjemalec naših črešenj, kot pa Dunaj posebno ker južnejše italijanske črešnje radi prevelike razdalje ne morejo priti v poštev.
trešnje iz oddaljenejših krajev gornje vipavske doline bi pri teh cenah ne mogle podneeti prevoza v Gorico in zato so šle po večini na drevju po zlu.
AJDOVŠČINA
Vrtovi in vrtci
Tujca, ki prihaja k nam na letovišče ali krajše razvedrilo, gotovo bolj miče lepa okolica in bujni planinski svet ko naš kraj, ki nima mnogo zanimivega. Dve točki, ki tvorite vsaka svoje posebno središče, boste pa gotovo vredni večje pozornosti, zlasti če bomo domačini sami skrbeli, da jima s pravim estetičnim Čutom damo vedno lepše in zanimivejše lice, dočim je dozdaj večkrat odločevala le praktična potreba in slučajni okus. Naš nekdanji Lavričev trg, ki se sedaj imenuje Trg Viktorja Ema-nuela III, s svojo prostranostjo in pravilno štirikotno obliko, planinskim ozadjem, starodav-nim gradom v ospredju in modernimi trgovinami ob straneh, tvori dokaj ličen domač forum, čeprav mu ima strokovnjaško in umetniško-kritično oko marsikaj prigovarjati. Pa saj se tudi Rim ni sezidal v enem dnevu. V takih stvareh je naravno, da odločuje najprej praktična potreba iii šele sčasoma se razvije in u-veljavi tudi estetični čut. Pospešijo ga razne svrlie takega javnega prostora, javne prireditve, slavnosti, pred vsom pa narodno blagostanje. Po prizadevanju posameznikov in prejšnje občinske uprave je dobilo to naše središče mnogo lepše lice, ki se zelo razlikuje od prejšnjega.
Prejšnja občinska uprava je zlasti skrbela za nasade, in sicer z usneliom, če pomislimo, da v kraju, kakor je Ajdovščina, kjer prav pogosto razsaja huda burja, ni lahko vzgojiti lepa drevesa. Doba enega rodu je potrebna, da drevesa dorastejo. Mislite si strmenje in bridek občutek, ko je neki funkcijonar pred dvema letoma zahteval, da se drevesa posečejo, ker da kvarijo lepoto kraja. Lepo je to, kar se komu dopade, in njemu se drevje ni dopadlo.
Manj slavnosten, a za vsakdanje hladilo in razvedrilo pri-kladnejši je naš drevored, ki mu je posvetil vso svojo skrb mož, ki ga letos ni več med živimi. Ta drevored, ki je naše drugo središče, zlasti odkar se Ajdovščina šili proti zapadu, je nekak njegov živ spomenik. Prav te dni je bila izpeljana v njegovo notranjost prva pat pod gosto senco smrek. Žal, da je bilo pri tem posečenih nekaj prav lepih, za naše kraje redkih dreves. V prihodnjih letih, ko se razpeljejo poli cii vseh strani, bo imelo na:;( občinstvo svoj prijetni ljudski vrt. Glede tega prostora ima nu f oMinsivo svoje želje. Tudi tu je ob nasajanju odločevala
najprej praktična potreba, od sedaj naprej bo pa treba skrbeti za vedno večja lepoto nasadov in za lepoto vsega, kar ljudski vrt obdaja. Lep začetek je storjen z novozgrajeno Lutmanovo vilo. Toda kaj pomaga, ko pa je velika državna cesta poleg drevoreda v večnem globokem bla-tu ali neznosnem prahu, kakor da ne bi držala v Ajdovščino, ampak v Blatno vas. polna hribov in dolin, da preklinjajo vozniki in se spotikajo tujci ob semenjskih dneh! Grd. zasmra-jen klanec in neestetičen zid ob strani ti tudi takoj razdere ta lepotni vtis in vzbudita občutek, da morata biti nekje prav blizu Babno polje in Kravja dolina. Teh krajevnih zanimivosti pa vendar ne bomo razkazovali vsakemu tujcu, rajši prispevajmo vsak po svoji moči, da sčasoma odpravimo nedostatke. Morda pa je drevored namenjen občinstvu bolj v večernih urah, ka harmonije ne motijo neestetični zidovi in grdi klanci? Potem pa bi bilo vsekakor potrebno več klopi, kajti Ajdovci se v svojih tesnih in dragih stanovanjih res ne morejo razhladiti doma.
Ko sem že pri zunanjem licu našega trga, rad ponovim stoin-prvič, kar je bilo že stokrat izrečeno med nami, da je namreč zelo potreben trotoar pred hišami, ki ga še nimajo. Če javna uprava ne skrbi dovolj za cesto v najprometnejšem kraju vipavske doline, pa naj vsaj zasebniki prednjačijo s svojim dobrim vzgledom. Ta strošek ni zavržen; čeden dostop do trgovine ali gostilne je vendar eno izmed reklamnih sredstev in poleg tega dokumentira de-tičnik s trotoar jem svoje lastninske pravice do sveta pred svojim lokalom.
Če sem že nekoliko obširneje opisal naš ljudski vrt, naj še na kratko omenim otroški vrtec, ki nam ga je prinesel letošnji maj pod imenom «scuola materna»-Dosedanje težkoče gledć prostora je premagala občinska uprava s tem, da je dala na razpolago šolske prostore, in stavila tudi v proračun primeren znesek, dočim plačuje vrtnarico Lega Nazionale. Ali je bil azil potreben ali ne, o tem ne bom razmotrival, na vsak način nima toliko gojencev, s kolikor se je računalo. Res je, da je tu mnogo delavskih družin, ki vkljub vsemu najbolj zaupajo samim sebi prvo vzgojo svoje | dece in res je tudi, da so. se ne-I kateri poslužili vrtca brez prave j potrebe. V vrtnarico nimamo polnega zaupanja, odkar vemo, da se poslužuje slovenskega jezika le v pogovoru — z materami. Pa bi «scuola materna» vendar morala nadomestiti otrokom njih mater, ne pa biti le nekaka priprava za elementarno šolo. Pri tej materi se otroci ne bodo naučili materinega jezika in v toliko ta šola ni scuola materna. Več pa o njej ne govorimo.
SV. LUCIJA Bitka za znižanje cen. - Šolska prireditev
Takozvana bitka za znižanje cen, ki zadobiva po celi državi vedno večji razmah, je segla tudi do nas, le žal, da nam je do sedaj le malo koristila in sicer v veliko manjši meri, kakor bi bilo želeti, že lansko leto se je tukaj ustanovil nekak odbor za ekonomsko bitko, v katerem sedijo razni možje iz cele občine in sicer iz vsake frakcije v občini po eden ali dva. Omenjeni odbor je izdal na občinarje proglas, v katerem jim priporoča, naj se ravnajo po načelu, ki pravi: «Manj konsumirati, več proizvajati!« Ta odbor si je nadel zelo hvalevredno nalogo, da bo pazil na to, da se bo v občini prodajalo samo dobro blago in po zmernih cenah. Kar se tiče trgovin, je sicer dosegel precej zadovoljiv uspeh, česar se pa ne
more trditi glede gostilen v naši občini. Pa da bi bila vsaj cena primerna blagu, ki ga prodajajo. Cena vinu, ki ga prodajajo naši gostilničarji, je naravnost pretirana. Ne trdim, da ni izjem, toda te so, žalibog, zelo redke. Zdi se mi, kakor bi se domače vino sploh ne moglo dobiti, ko moramo piti ono kislico in jo poleg tega še tako drago plačevati. Mi pijemo tu samo drugo vino. kraškim in vipavsk. vinogradnikom pa leži vino v kleteh nerazprodano. Naši gostilničarji bi se mogli «špeglati» pri Gospo-darksi zadrugi na Idriji pri Ba-či, ki toči pristno briško rebulo po L 4.—, a, vipavsko vino po L 3.60. Zato bi moral odbor za ekonomsko bitko in za znižanje cen pogledati malo tudi v naše gostilne in stopiti gostilničarjem na prste. Pa tudi županstvo, ki od časa do časa pošilja vsem trgovcem seznam cen, po katerih morajo prodajati blago, bi moralo zavzeti svoje določno stališče. V omenjenem seznamu so navedene cene vsega koloni-j al nega blaga, kruha, mesa itd., le o vinu ni ničesar. Zato apeliramo na g. poteštata in na odbor za ekonomsko bitko, da napravi red na tak način, kakor ga je napravil v trgovini, tudi v gostilni. V prvi vrsti pa bi bilo želeti, da bi se točila pri nas samo pristna domaČa vina. Čeprav bi bila cena malo višja. Upamo, da bodo sedaj, za Časa bitke za znižanje cen, gostilničarji sami spoznali svoj pogrešek in ga popravili. Pa ne samo vinu, ampak tudi drugemu blagu, ki se prodaja v gostilni, bi bilo treba temeljito znižati cene.
— Tukajšnja šolska mladina se mart j ivo pripravlja na svojo javno prireditev, ki se bo vršila eno prihodnjih nedelj. Poleg rajnih drugih slovenskih in italijanskih točk bo na sporedu tudi trodejanka «Bedak Pavlek*. Upamo, da bodo naši šolski o-troci častno rešili svojo nalogo in pokazali občinstvu, da tudi I oni nekaj zmorejo. Želeti pa bi I bilo, da bi se tudi naši fantje in dekleta malo zganili in nas počastili s kako prireditvijo. Vsako leto je doživela Mikuževa dvorana najmanj dve javni prireditvi, le letos ni ničesar čuti. Prva letošnja prireditev v naši vasi bo torej ona, ki jo priredi šolska mladina. — Mostar.
IDRIJA PRI BA6I Prehod čez reko Idrijco - Nova mlekarna
Naša vas še vedno zastonj čaka. na zgradbo mostu črez reko Idrijco, čeprav je, kakor smo že poročali, od vlade nakazan za to delo znesek lir 85.000. Za ta znesek namreč nihče noče prevzeti dela. Prehod pa je nujno potreben posebno sedaj, ko je treba obdelovati polja in kositi travo v senožetih, ki jih imajo nekateri posestniki na drugi strani Idrijce. Prizadeti posestniki so hoteli zopet napeti čez reko vrv, po kateri bi se prepeljavali, kar kor so se do sedaj. To pa jim je poteštat zabranil, ker je tak prehod združen z veliko življenjsko nevarnostjo in so se v prejšnjih časih dogajale s tem resne nesreče, med katerimi je bila ena celo smrtna. Ker pa prehod mora biti, pa naj si že bo kakršen hoče, so prizadeti posestniki zgradili čez reko silen lesen most, in sicer na račun zneska za betonski most. Obenem so trije posestniki zgrar dili vsak svoj čoln, v katerem se pre pel j uje jo na drugo stran. Žalostno pa je pri tem dejstvo, da posestniki omenjenih čolnov tudi v potrebi nočejo svojih čolnov posoditi drugim. Manjka pač zadružnsti in sloge med sosedi.
— Novo mlekarsko poslopje, ki se je začelo pred kratkim graditi, bo kmalu pod streho. Nad mlekarskimi prostori bo še eno nadstropje, ki bi bilo zelo primemo za prostor «Prosvetne-
ga društva«. Upamo, da bo vodstvo mlekarne gotovo rade vol je odstopilo omenjeni prostor Prosvetnemu društvu proti majhni odškodnini, ker sedaj društvo nima niti primernega prostora.
IDRIJA.
V torek, 31. pret. meseca, se je v sadružnih prostorih vršil 31. redni občni zbor »Okrajne posojilnico v Idriji; registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki je bila ustanovljena leta 1894. Zadruga je članica «Zadružne Zveze v Trstu«, ki izvršuje zakonito predpisano revizijo ter «Državne Zadružne Zveze>? in je Štela. koncem leta 1926. 660 članov z 825 deleži. Skupna vrednost deležev znaša L 11.512.68. Poleg rezervnega zaklada, ki znaša 8.900.46 L in posebnega rezervnega zaklada v znesku L 65.105.64, jamčijo člani za varnost vlog z vsem svojim premoženjem, ki se ceni na mnogo milijonov, kar dela, da so vloge v tem zavodu popolnoma varne. Zavod poseduje tudi dve moderni hiši v mestu ter hišo z zemljiščem v Otaležu in se ceni akvtpna vrednost lastnih posestev L 169.021.—. Iz poročila načelni-štva posnemljemo, da je zavod tudi v preteklem letu naravnost krasno napredoval. Navzlic splošni denarni krizi, ki postaja vedno bolj občutna, so vloge narastle za nad četrt milijona lir t. j. 251.874.71 lir.
(Dalje na IV. strani)
Sirite „Edinost**
n □
□ □
□ □ □ □
BERLiTZ-SCHOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk is pre-729
RARAft Dc J°n£s holandski, zasluži iliilliflU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.	712
MEBLIRANA soba, s hrano ali brez te, se odda. Via Istituto 44/1, vrata 9. 739
SOBE za letovišče, s hrano ali brez odda Josip Bertok, Bertochi — Capodistria
749
BABICA avtorizirana sprejema noseč«. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
731
Zadružna Zveza v Trstu
vabi na
Švedski Kraljevi clrtras JOT
ki je razprostrl svoj šotor na dvorišču prejšnje vojašnice v Via Coroneo, prireja dnevne večerne predstave z različnim in obširnim vsporedom. Najrazličnejše divje zverilevi, tigri, dalje krokodili, kače, morski psi, klovni itd.
Cirkus je opremljen z najmodernejšimi tehničnimi napravami, lučjo in drugim. Danes se bodo izvajale nove točke vrhu navadnega obširnega v spor eda. Prispeli sta tudi sestri Prinzess takozvani «graciji zraku«, ki nastopata na trapezu in imata radi svoje gibčnosti, moči in lepote velikanske uspehe. Predstava začne ob 21. uri in se vrši ob vsakem vremenu.
11(1 AC L — Sccieia Ligurc - Loa:-llVfft* barda Piazza Scorcola 3. Tist. _ Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento.	732
flflTADNIl N. Borsatti & Figllo,Trst, tLHlAKnA Ccrso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poltenih cenah. Govori se slovenski.	678
GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti,^ malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich. Trst, Via dei Giuliani It. 42.
711
PRILIKA! Prodajo se vrata, okna, tra-movje in drug materijal, ki izvira iz demoliranja. Pojasnila daje Croci, Piazza Ponterosso i.	.	^38
ZAHVALA.
Ob priliki izgube najine ljube matere
Marije
se zahvaljujeva vsem onim, ki so nama na kakršenkoli način stali ob strani v teh težkih dneh, kakor tudi vsem drugim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. — SEŽANA, 6. junija 1927. ANTON in ANA MACAROL-
ki se bo vršil v četrtek, 23. jnmija 1927 ob 10. uii predpoldie v Zvezinih prostorih v Trstu
s sledečim dnevnim redom:
1.	odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	poročilo načelništva;
3.	poročilo nadzomištva;
4.	potrditev bilance za leto 1926 in razdelitev čistega dobička;
5.	obrestovanje deležev in določitev letnega pris^vka za leto 1927.
6.	volitve;
7.	slučajnosti.	(719)
NACELNISTVO.
OPOMBA. V smislu § 2!9 zadružnih pravil se mora vsak pooblaščenec kake zadruge, bodisi načelnik bodisi kdo drugi legitimirati s tozadevnim v seji načelništva sklenjenim pravilnim pooblastilom in v smislu § zadružnih pravil je občni zbor sklepčen pri vsakem številu udeležencev
Veliko izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
L Via Mazalni 46 — Trst
a
Marica Sosič Andrej Obersnel
ZAVOD DOTT. BOHClHU-FlttETIl - Trst, tflfl FtflMO Fllzl 23, V. B.
Trganja v kolku (Ischias) rokah in ledjih i. t. d.
Zdravljenj* traja tri dn«v«. Konzultacij« s 10-12 In 15-17.
Dol, dol s cenami
poročena Herpelje-Kozina - 6.6. 1927. - Trst
MOŠKE OBLEKE, volnene, s pod-
vlako.........L 95.—
MOŠKE JOPE. volnene, s podvlako . 68.— DELAVSKE OBLEKE, irliž. sive,
modre ali rumene...... 28.—
JOPE, bele, modre ali sive . . „ 18.— DELAVSKE HLAČE, sive, modre
ali rumene -........ —
OBLEKE, volnene, s podvlavo za
dečke .........t 65.—
JOPE, alpagas........49.—
TU TE, Tony, Clowns, sive, modre
ali rumene ........28.
JOPE za urad........22.—
HLAČICE za dečke......14.—
H'ače volnene, moške L 25.—. Oblečice, modre, za otroke L 25.-. Jope ^a kuharje L 32.- PovrSniki L 22.—. Kape L 8.-. Delavske obleke, tute, jope in
drugo za dečke.
ALLA CITTfl' BI THIESTE
VIA C&ROUCCi TRST ViQ CAR&UCCI
SVEDSKI

CIRKUS

ADOLFI"
Trst — Via Coroneo Dvorišče prejšnje vojašnice — Trst
Danes, v torek, 7. Junija, ob 21. uri
senzacijonalna predstava z novim vzporedom
Sestri Prinasess: močni in lepi, takozvani „graciji zraku". Krotilec zveri Joe Labero: tajinstveni, znanstveni poskus; hipnotizira
kače, leve, krokodile in druge zveri. Ekscentrični Skandinav ci 4 Priče,glasbeni parodisti,ekscentrični plesalci. Vse zveri S levi, tigri, krokodili; kače, morski psi, opice, čistokrvni konji,
arabski in švedski, izučeni psi, divji petelini itd. NB. Predstave se vršijo ob vsakem vremenu, ker je cirkus na novo opremljen z ne-premočljivlm šotorom, ki je bil kupljen v Lipskcm za milijona lir.
filial- Sedeli v lož* L 25.- Sedeži L reda L 15.—l pristojbine I §■ II P • Sedež v plai:eji L	„ K« »• >• 12.- \ kolki In vstop
Galerija L 4.—	"
Vojaki In otroci p&ačafo polovico
n n
»f
nfna všteti
(721)
PODLIS TEK
FRANCE BEVK:
(2)
Eden fantov je pogledal skozi okno, za njim se je smehljal Jakčev obraz. «Le noter, le noter!»
Dekleta so gledala in se smehljala. «Zunaj je lepše.« Ta bese<la je bila pralnica. Želela so v fy.br>, niso vedela, na kakšen način, dft jil\ ne bodo tmeli za vsiljen ke in potepinke.
Ivanček se je umaknil v izbo; s kozarcem vina je pristopil k oknu.
«Na zdravje!« so mu voščila dekleta.
«Na va£e!» je izpil.
«Pa nam nič?»
«0, tudi, A ne skozi okno. Vstopite, pa bomo
nalili...»
»Glejte jih, naša dekleta; dajo se prositi kot gospodične.»
Ta g-las je silil v žolč in zaJbavljanje. Beseda «£ospodična» ie udarila kot i>sovka. FiliD ie bil»
ki ni imel dekleta v Zalesju in se ni bal zamere. Na dekleta je vplivala beseda, ako tudi je bila žaljiva. .
«Pa pojdimo,» so dejale.
Prva je vstopila Micka, druge so šle za njo. Sla je k fantom z dvignjeno glavo in dejala:
«Tu smo; kje imate vino?»
Ni ji bilo za vino; le zato, da je rekla prvo
besedo.
Jakec je nalil kozarec in g-a je ponudil Micki.
«Počakaj malo, da sedem,« se je izgovorila, «Saj se ne mudi.«
Sedla je na rob mize poleg Jakca, ki je postavil kozarec pred njo. Ivanček je »eetel nji nasproti. K njemu ni mogla prisesti. Bilo bi pre-očitno. Videla je njegove oči, ki so padle izpod zelenkastega klobuka in merila v JakČev kozarec, ki je stal pred Micko, do vrha napolnjen, da Je za las manjkalo, da vino ni zdrknilo čez rob.
Nastale, je mučna zadrega, ki ae Je taražala v gledam j u ▼ mizo in skozi okno. Da prekine to tesnobo, se je plašljivi Jakec odloČil za drzno dejanje. Pogledal je Micko in dejal:
«Ali ne bod pila?»
Par fantov se je zaamejalo. Micka Je bila v
zadregi. Videla je, da ne sme odreči in ni odrekla. Pogledala je Ivančka in segla po kozarcu. Bila je neprevidna, da je zadela z roko obenj, par kapljic
se je prelilo čez rob.-
«0 jej,« je vzkliknila, «kako sem nerodna!«
«Krst!» jo je usekal Filip z režečim smehom. Trije se niso smejali. Micka, Jakec in Ivanček tudi ne; njegove oči so dobile čuden lesk.
Micka je odpila par požirkov in postavila kozarec pred Jakca. Da s humorjem zabriše besede, je dejala, s pogledom v Jak če ve m obrazu:
•Krst? Kaj ne, da ne?«
In naivno, kakor da gre za važno resnico, o kateri vsi dvomijo, je ta potrdil:
«V resnici ne.»
Zasmejal se je tudi Ivanček in pomaknil klobuk na teme, da se je prikazalo visoko čelo, na katero je padel šop las. Na Filipa je poblisk-nil z očmi; njegova opazka ga je bolela.
- Ta opazka je prebudila družbo.
«Katera hoče krsta?« so ponujali fantje dekletom vina. Beseda je postala krilatica dneva; niso je mogli pozabiti.
Dekleta se niso branila piti, dasi so ustnice le pomakala v vino. Jezik se je razvezal, kri je
planila v lica. Beseda je postala predernejda, a se je še gibala v mejah sramežljivosti.
Besede, ki niso pomenil* nič, in govorice mnogo. Prošnje za cvetke, ki so jih nosila dekleta na prsih, ali za robce, ki so jih imele v rokah. To so bile stezice, po katerih ro se fantje približevali dekletom. Deklć je p^sluSalo prošnje ves dan, od jutra do večera. Beseda je prinesla besedo, smeh je sledil smehu. Iz besed se je rodilo lahko borenje rok, pri katerem je zmagalo dekle, a zvečer je odnesel fant cvetko ali robec, ki ga je do.ma zaklenil v skrinjo. Dokler ga ni vrnil, je imel pravico do dekleta in dekle upanje vanj; ni jima zmanjkalo snovi za pogovor. Deklć je ob slednji priliki terjalo robec nazad, fant je odlašal vrnitev. Nekatera ga je dobila nazaj šele, ko je prišla kot nevesta v hišo...
Jakec je gledal na Mickin robec in ga je zaželel z očmi in s srcem. Popito vino mu je udarilo v glavo in ker ni mogel najti besede, je prijel za vogel robca in potegnil.
«To daj meni!«
Ta nerodni napad je Micko razjezil, bil bi Jo kmalu osramotil.
IV,
«nmo8T>
V Trstu, dne 7. J mulja 1927.
Porast vlog ▼ težkih gospodarskih razmerah, ki Jih preživljamo, je pač pripisovati splošnemu zaupanju do tega zavoda, ki vsled svoje solidnosti kot zadruga z neomejenim jamstvom vse 660 članov nudi najpopolnejšo varnost za prihranke ljudstva Izdatno narašča-' nje posojil za več kot pol milijona lir t. j. L 503.552.42, pa dokazuje, da osobito mali posestnik in obrtnik v povečani meri potrebuje po-moči naših denarnih zadrug, ki so pravi blagoslov za obstoj kmetij ter za razvoj obrti in trgovine v naših krajih. Skupni promet se je v primeri z letom 1925. zvišal za svoto L 8.390.944.27 in je znašal 26.604.537.05 L.
Cisti dobiček se je zvišal nasproti preišnjemu letu za L 5.754.56 in je znaša i L 11.913.24, od katerega se je v smislu zakona 9 desetin pripisalo rezervnemu zakladu, znesek L 1.191.32 pa se je razdeiil v dobrodelne namene. Okrajnemu odboru za povzdigo živinoreje se je dovolila podpora za živinorejsko razstavo, ki se bo vršila v Idriji 21. avgusta tek. leta v znesku L 500.
V	načel ništvo in nadzornišivo, so bili i azen nadomestitve umrlega in še enc^a člana, ki je odpotoval, enoglasno izvoljeni vsi stari odborniki. Pripominjamo z zadovoljstvom, da so v načelstvu in nadzorstvu zastopani vsi stanovi in sloji prebivalstva. Priporočamo našemu ljudstvu, da vlaga svoje prihranke edino v lastne domače zavode in omogoča pomagati s tem svojemu sorojaku v denarni potrebi ki je v današnjih razmerah vedno večja. Le v samopomoči je naša rešitev !
V	sredo 1. junija se je poslovil od nas g. notar dr. Josip Grusovin in odpotoval na svoje novo službeno mesto v Kanal. V našem mestu je bil okoli pet let. Zmožen slovenskega jezika, se je hitro vživel v naše razmere ter je l)il priljubljen pri prebivalstvu, ki ga bo tem bolj pogrešnlo, ker njegov naslednik, kakor čujemo, ne pozna našega jezika.
* * *
Po zvitih in krivih ulicah našega mesta, — ki radi svoje iege po oLo-jestranskem bregu Idrije in Niko-ve, ravnih ulic sploh ne pozna; vidimo večkrat dirjati, jezdece # na spenjcnifa konjih, kar od ljudi, ki bi morali dajati drugim dober zgled, nikakor ni umestno. Po ulicah in cestah se namreč igrajo otroci in lahko bi se zgodila nesreča. Pričakujemo več obzirnosti in pazljivosti v tem cziru.
Znanost injimetnost
TURGENJEV «TUJI KRUH.
(Nadaljevanje)
Drama zahteva od igralcev mnogo poglobitve v uloge in resničnega čuvs4venega življenja; tu gledalcev ni mogoče slepariti. Režija je bila dobra, tudi je bila igra dobro naučena. Par odmorov v drami gre tudi na račun pisatelja, v kolikor gredd na račun igranja, naj bi jih v bodoče, če bo drama še kdaj uprizorjena, izboljšali. Sicer bi bilo dobro, da bi režija zakrila tudi eventuelne pisateljeve predolge odmore. Skoda le, da so naši režiserji ob enem tudi igralci in ne morejo gledati vaj iz dvorane, zato jiim take stvari utečejo. Najteže je igrati Kuzofkina. Igral ga : je g. Terčič in menda se ne motim, če trdim, da je bila to najboljše igrana Terčičeva uloga, kar sem ' jih do sedaj videl. Poglobil se je z du.^o vanjo in jo prežel z življen-sko resničnostjo; stopnjevanje pi-janosti in razdražen-oerti iz plemiškega ponosa je bilo do najtanjših vlakenc res dobro podano in ga je bilo užitek gledati. Prav dostojno preacijo je doživel tudi njegov prijatelj Ivanov z g. Medve-ščekom; nima mnogo beeed, a njegova mimična igra je goovrila zelo mnogo. Ali so uk>ge zanj tako izbrane ali sam raste prt g- Med-veščeku opažam napredek. Dobro igran je bil Maksimov, ki ga j® upodobil g. Malnaršič. Bolj priskutnega plemenitaiša pač ni mogel ustvariti. Le eno hibo je imel, ki jo je prav dobro opazilo tudi občinstvo. Njegov	na
koncu vsakega stavka, je postal čez nekaj časa preveč mamnran, nato vsiljiv, končno celo nadležen. Igralec, mora šteditl z jokom kakor s smehom, sicer ne učinkuje. Smeh bi moral ležatt bolj v izgovorjavi besed, v barvi glasu im ne v «ha-ha-ha», ki bi bili morali biti zgoščeni na minimum. G. Košuta je Jeličkega dobro igral, dostojanstveno, brez običajnih nervoznih krtenj, boljše v prvem, nego v drugem dejanju. Enako je bila dobra tudi gdč. Kledejeva; le Skoda, da v okvirju svetlih las mimika njenega obraza in igra njenih oči nI prišla do zadostnega izraza; v težkem prizoru drugega dejanja, tam kjer Kuzofkin pravi zgodovino U-vljenja njene matere, bi jo bil želel v nekaterih trenutkih močnejšo; bila pa je zelo dobra na koncu drame. G. Živec izgovarja . včasih besede nejasno in prehitro; tudi v jezi ne sme biti >empo prebite?, sicer trpi razločnost. Ostali igralci so bili bolj stranskega pomena, zato jih posebej ne ome-pja-m; na jzad>stuje, Če potrdim, da so bile maske dobre in nI bilo najti sicer nič kaj spotakljivega na njih.
Drama ima samo dve (na vabilih je bilo pisano «tri») dejanji. • Kljub temu je trajala nad dve uri. Navadno dodajo igri Še po eno de-
janje lahkejše vsebine, po navadi kako komedijo, včasih pa nič. Govorili bi se dalo za eno. aH za drugo. Naaplottno so ljudje obsedeli, ker so pričakovali še kaj. Ne vem, čemu ni «Dramatično društvo« uprizorilo še eno enodejanko, kakor Je bilo sklenjeno. Dasi je imelo občinstvo umetniški užitek, je bilo vendar nekoliko razočarano nad tem — da je zastor padel santo dvakrat. In na občinstvo je
pač treba računati • * *
To, ker sem napisal, zadeva dramo, igralce in tisti del občinstva, ki je bil pri predstavi. Zdaj pa še par besed tistemu delu občinstva, ki ga pri predstavi — ni bilo. Naše mestno občinstvo zahaja namreč k predstavi ob sobotah zvečer, ob nedeljah le majhen odstot. tega občinstva pa to soboto ni bilo. Zadnjič sem se ob pol prazni dvorani tolažil, da bo drugič boljše, ko pa «drugič*> vidim, da je dvorana tri četrtine in še več, prazna, je pač treba spregovoriti par besed tudi na naslov tistih oseb, od komija preko trgovca do doktorja, ki se štejejo za našo narodno inteligenco, a so pozabili, da s tem narodni dolžnosti tudi nekaj dolgujejo. Videli smo v dvorani preproste ljudi, velike večine našega izobra-ženstva ni bilo. Vem, da bodo gospodje in gospe ter gospodične našli izgovor. Ali so predstave slabe? Ta izgovor ne drži, zakaj predstave so od časa do časa boljše in popolnejše; dosegle so višino, da nudijo umetniški užitek; več od oso-bja, ki je sestavljeno po večini iz diic-tantov, ni mogoče zahtevati. Kar je nedostatkov, bi jih občinstvo lahko odpravilo samo s pridnim obiskom predstav, ker bi s tem dalo Dramatičnemu društvu tisto denarno, igralcem pa moralno podporo, ki je potrebna za napredek. Tako pa so morale izostati važne predstave, ker je manjkal potreben denar za inscenacijo. Da bi bila pri nekaterih slojih slsbega obiska kriva mizerija, nikomur niti na um ne pride; premnogo indicij govori zoper to. Vročine tudi ni še bilo take, da bi ne mogli prestati par ur v prostorni dvorani, ko vendar vemo, da eni in isti ljudje presedijo v naplaćenih kinom ato grafih po tri uxe. Edini vzrok bi morda bil ta, da imamo v Gonci istočasno opereto, cirkus in da predstavljajo v petih kinematografih filme, v enem celo «Fau-sta». No, pač nikogar ni mogoče oleči za ušesa v naše gledališče in nikomur nimamo pravico določevati, kako zabavo si je izbral, rusko dramo, opereto, film, ali cirkuško j ah alko. Vendar pa naj se tisti del našega inteligentnega občinstva, ki ima po vsem, kar ga ode v a, dolžnost, da zahaja k predstavam, ali jih vsaj podpira, izreče, ali mu je slovensko gledališče še potrebno ali ne. Če mu ni potrebno ,naj sleče svojo narodno suknjo; «Drama*tično društvo» pa naj prešteje tiste, ki so se izrazili za gledališče; če jih je premalo, naj zapre vse skupaj.
Opozoriti pa moram, da sam videl v dvorani nekaj podeželske inteligence, ki se je nalaič za to predstavo pripeljala v Gorico.
France Bevk.
DAROVI
Da počastil uspomenu velevred-nog prijatelja i suškolca g. Antuna Možine, daruje g. Julije Miran — Opatija — 30.— lira «Šolskemu društvu«. Blagopokojniku večnaja parnjat, darovalcu srdačna hvala 1
Mesto cvetja na grob svojemu blagopokojnomu učitelju Antonu Možtna daruje Alojzij Pečenko L 10.— za «Šo!sko društvo«. Srčna hvala!
RftZNE ZANIMIVOSTI
Nevednost mestrnih otrok
V berlinskih ljudskih šolah so se dala otrokom od šestega do desetega leta nekatera vprašanja. Iz odgovorov se razvidi, da nima sedemdeset odstotkov med njimi nobenega pojma o solnčnem vzhodu dva in sedemdeset odstotkov še ni slišalo škrjančka peti, devet in petdeset odstotkov ni videlo Še
nikdar ftitnega polja* Šest in sedemdeset odstotkov ni videlo Se nobenega hriba in devet in osemdeset odstotkov ni videlo še nobene reke.
bliibomuttMll
Na polju blizu Ch&teaftnrfllai-nia je nadel poljski čuvaj skoraj popolnoma slečeno truplo Seat in osemdesetletne starke Mafije Gobelet. Truplo je bilo pokrito i ranami, ki so bile nai prsili In na glavi posebno globoke. Kot morilca je ozmačal ljudski glas moža pokojne Marije, tudi Sest in osemdeseti etneg^a starca A-dolfa Gobelet a. Sosedje so večkrat opažali, kako je mož doma svojo ženo ogrožal z rervolver-jem in z bodalom, češ da mu je nezvesta. Policija je takoj zaprla moža, ki je tudi priznal, da je umoril svojo ženo iz ljubosumnosti.
ZLATO »«l SREBRO
obtičite alatarcc	7
Smm
Via »
kjer dobite Bajviije jen*. Metke vestne
Kapo-

Zobozdravnik
Dr. SARDOC D.
ordinira v TRSTU
lil HL l mm\«. ti JL M ValGM) Od 9-12 in od 3-7
fe otrok dalet ođ valeča nad* zorstva tn lahko oboli na glistah, ki so nevarne Ccaa vesne zajedavke.
V	vsakem takom s! očaja dajte vattm otrokom ČOKOLADNI BONBON AR RIBA PROTI GLISTAM. ki takoj ln gotovo
uniči vse gliste.
V	zelenili zavitkih po L. t-P roda j a sa v vseh Lekarnah.
- Z2V
CARRISA
(•MUDU BOMOH NOTI OSTMI
I
Kem|čn«.lckofnliki uto^ .AH« M»jwn» Salu te* . Cm. lUM. God i m - Triu!«. S. CHiruig. Glavat zastopnik im i«lo«aili a* Heliju ta
Ad»Uo C«chct - Trte ste. Vi« 5. NfeoM 11
MA HOHJO. V HRIBIH IH HA LETOVlSĆU IMEJTC 9C0N0 HA RAZPOLAGO* ..ARRHiO" ZA ZDRAVJE	OTROK.

e
u l
o «
8
o «
G
U O N 0 b
Velika manufakturna trgovina
Andrej Mavric
VtoCmUDcd 3 gorica ina Cardnccl 3
Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hlačevtne, žameta, zefirja, perkala, prtenine, perila, brisač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bombažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno perje.
Velik« Izbera IzgotovUeoIb iMek m Mike ii dečke.
Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvriS točno in po zmernih cenah.
Velika izbera kožtthovln.
Na drobno! m Na debelo I
V
8
o »
a
o
9 »
? *
n a r o
____/
Izrabite priliko
TKANINE - NOVOST
"t
TRST,
Naša tvrefka, ki je stala vedno v prvih vrstah, giede zmernosti cen, hoče na viden način izvajati smernice
nacijonalne vlade in zato je
ZNIZAL
jfi,
s pondeljkom, 30. maja vse volraesime, svile niiie, blago z& mošSie obleke,
Iah
laževitie itd. najmanj
/O
Največji del predmetov se prodaja s 30 do odstotnim popustom, ne da bi se pri tem upoštevala prejšnja znižanja, ki jih uveljavljamo že delj časa.
PRODAJA SE NADALJUJE Z VEUMS^i USPSKSi^
Navajamo nekatere cene:
Bombaževina
SifiSsiiisie
70 cm, . . . . volnen, 70 cm .
bomba-
fcast t&ctifcaaašA, 100 cm 70 cm . . . . Mnpo, 100 cm . Votle fantacfta^ francoski, 100 cm.....
Etmmhm fantoma, 100
CMiiknotrov ....
Voile bi mm* 120 cm . . Iti—In n francoski, 100 centimetrov .... Vwtkm tmhi. 130 cm . . OobMto blapt za kopalne pda*če, 150 cm . •
V	4.50	po L	2.70
»	4.50	n	2J%
»	12.—	»	7.—
»	7.—	»	5»—
»	12,—	»	
»	12.—	»	7.—
»	14.—	»	7.—
»	18.—	»	
»	18.—	»	8----
»	24.—	»	12.—
»	45.—*	»	37__
Volnenina
BafMfora volna tn svila,
75 cm ......
Volna fantazija, 100 cm VoIm faatarffa, 110 cm MtUHin, volnen, 75 cm Dlapnuh pristna volna
190 cm ,......
Cotver Epianllma Popa-
line, 100 cm lutka in
130 cm .... Ottom.an, 130 cm . Rapa, 130 cm . . Covarcoat, 130 cm <
Imitacija kožuhovin
In^il visok 130 cm . . . L 45 po 18 JaaMeffaa visoka 140 cm . . . » M » 35 Imitacija htoilM visoka 130 cm » 55 » 31 Imitacija kožahovine visoka 130
centimetrov........ 65 » 4f
fluhMn in Brdtsckwam visok .
130 cm	68 »
L	12.—	po Li	
»	14.—	»	B.—
»	14.—	»	S.—
»	18.—	»	10.
»	30.—	m	15—
»	24.—	»	15.—
»	38.—	»	2iL—
»	36.—	»	24.—
»	42.—	»	30l—-
»	45.—	»	30-—
Alpa^as svilen, 75 cm Alpa gas svilen. 75 ezn Damask, 70 cm . . . Damask, 70 cm . . . Damask, 80 cm . . . Damask, 80 cm . . . Sebanftnng pristna svila,
70 cm......» 15-—
Sehadang pristna svila,
80 cm.......
Crope, pri&tna a\Tia 100
centimetrov . . . .» 18. Dontisk in ?&axt>quisL ia-oaaae, 90 cm .... Ch^c Marcquiži svilen
100 cm......
Chilicu PIcU de Pcnl^ 100 centimetrov . . . Cr&f e svilen za plašče, 100 c«fitimetrov . . . Grape Chlne, pristna »rila, 100 cm.....
PlaSO, svileni, 100 cm Plašči, svileni, 100 cm Crepe G hine in M aro quin, 100 cm .... Plašči, svileni, 100 cm . Bordnrct 130 cm, fantazija, svilene .... Plašči, sviieni, 100 cm .
L 10 po L
» 1Z
» 9.— » 14.— » 16.— » 18.—
18.—
» 24.—
» 35.—
» 3S.—
» 36.—
» 35.— » 42.— » 45.—
>» 65.— » 60.—
»> 90.— » 65.—
Blago za moške
Hlače črtane • Covei^caat . - . Cover-coai, fantazija. Fantazija
Nikar Bookar . » Površniki Gabardlne • .
»
»
L 45.—	po L
»	48.—
»	51.—
n	54.—■	»
»	65—	»
»	75.—	»
.	» 75.	»
5.— 5.—
7.— 9.—
10.— 13.—
8.— 10.— 12,— 16.—
20.—
24.—
25.— 29.— 32.—
38.— 42,—
45«— 46.—
31.— 36«— 38.— 38*— 44. 50-— 34.—
H
i
I \i

VSAKO NEDELJO SPLOŠNA RAZSTAVA
Oglejte si naša izložbena okna. Primerjaite naše cene.
Tvrđka ustanovljena 1. 1870.
M mi tkaii zadele novosti, mi barve, kakovost L vrste
Nate popuste, resne In pregledne.
dajemo v vseh naših sedežih: TRST, Piazza Goldoni 1; MILAN, Piazza Duomo, Portici Meridionali; TUR1N, Piazza Emanuele Fi-
liberto 6, Via Garibaldi 2; NOVARA, Via Prina 5.	.
' i f