18. štev.
V Ljubljani, sobota 30. avgusta 1919.
I. leto.
Uredništro jo t »Narodnem domu“, I. nadstropje. 1'pravništTo na Marijinem trgu št. 8. — Telefon St. 44.
Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto. ^
»Narodni Socijalist* relja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16 — četrt leta .... K 4— pol leta .... K 8-— en mesec .... K i-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer t mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Maš kapitalizem, mi in so* cijalni demokratje.
Slovenskega kapitalizma ni! Slovenci smo sami reveži 1 To je pesem, ki jo prepevajo z gotovim namenom še danes. Čeprav kapitalistični krvoses miljonov že povsod dviga in odpira svoje požrešno žrelo, da bi popolnoma zusužnil in uničil — gospodarsko in duševno še to trohico ekzistenc, kolikor jih je še ostalo izza težke, ravnokar pretekle dobe. V naši mladi državi se kapitalizem razvija in organizira povsod, najbolj pa na Hrvaškem, v tej vsežidovski deželi. Kdor ne vidi in ne verjame, temu svetujemo, da se poda v kako boljše letovišče, in tam ' bo videl razkošje r aših milijonarjev, ki mu ni para; videl bo ra njihovi zunanjosti, kako so se tekom vojne redili in dobro imeli, medtem ko je ogromna večina naroda stradala in umirala. In vsak, ki je imel priliko opazovati življenje teh ljudi, postane hočeš nočeš največji sovražnik današnjega družabnega reda in najvne-Mejši boritelj preti tej kasti, skratka: socijalist postane.
Čeprav še tako tako mlad, pa je postal naš kapitalizem že zelo ošaben in izzivalen. Kovinarska stavka v Ljubljani nam to dokazuje. Kako se podjetniki prizadevajo, da bi zmagaii v tem bojul In kakih sredstev se pri tem poslužujejo. Najprej so potom okrožnic, ki so jih pošiljali naokrog, pozivali, da naj se štrajkujočih kovinarjev nikjer in pod nobenimi pogoji ne sprejme na delo; podjetniki, da naj pri tem pokažejo svojo solidarnost, o kateri mi — mimogrede rečeno — nikoli nismo niti najmanj dvomili, ker vemo, kako moč ima denar, ki jih drži skupaj. Nato pa so se ti narodnjaki — vsaj v javnosti se take kažejo — podali na Dunaj po nemške delavce, da bi z njihovo pomočjo ne samo onemogočili štrajk, temveč spravili ubogega slovenskega kovinarja v stalno brezposelnost in s tem v veliko mizerljo. Z Nemcem so hoteli izpodriniti Slovenca, ki bi jim moral biti brat, ko bi bili v resnici to, kar so vedno trdili: narodni Slovenci. To so lastniki tovarne strojev in livarn v Ljubljani. Mi te sovražnike slovenskega delavca, njihove pomočnike in njihovo narodnost prav dobro poznamo, zato bomo takrat, ko se pridejo zopet lizat ljudstvu, pošteno obračunali z njimi. Obračunali bomo s celim kapitalističnim razredom, ki pije ljudsko kri in se drži nezakonito na površju. Toliko se je naučilo naše ljudstvo tekom štirih let strašnega trpljenja, da vas, zajedavce, pozna in vam za vedno obrne hrbet. In morda bo najtiujši udarec ta, ki ga vam zada tisti delavec, ki ni narodno brezbrižen.
Tei smo hoteli pribiti radi tega, ko žive še vedno ljudje, ki so mnenja, da se bijejo narodno -socialistične organizacije samo proti tujemu kapitalizmu baš zato, ker so narodne. To mnenje je povsem napačno. Ne izvzamemo slovenskega podjetnika in Če je še tako naroden ali veien. Nasprotno, mi mu kot Slovencu še huje zamerimo, ako preganja slovenskega deiavca, kakor Nemcu ali Italijanu,
ker ni izključno, da se nahajajo med poslednjimi tudi taki, ki stiskajo našega trpina-deiavca zgolj iz narodnega sovraštva. Nikakor ne zanikamo, da mora biti boj proti kapitalizmu skupen boj vsega delavstva. V gospodarskih bojih, kadar gre za izboljšanje položaja delavca smo vedno tako nastopali I Ne pa v političnih, kot to delajo socijalni demokratje. Komu ni znano, kak krik so zagnali v svet
20.	in 21. prošlega meseca?! Takrat se je šlo za političen štrajk dvomljive vrste, ki ga niti Nemci, niti Italijani in Francozi niso podpirali. Ali bi ne bilo bolj umestno, ako bi se pripravljali na tako ofenzivo vselej, kadar gre za mezdne boje?
N. pr. sedaj, ko stavkajo kovinarji. Kadar uprizarjate politične štrajke, toliko kričite, zakaj pa sedaj ne, ko gre za važnejše vprašanje. V tem se torej razlikujemo od vas.
S tem pa, da pri mezdnih bojih poudarjamo potrebo solidarnosti, ni nikjer zapisano, da ne smemo biti istočasno tudi dobri in navdušeni Slovenci, Če je kapitalizem breznaroden — kakor trdijo socijalni demokrati, in kar sami 2« zdavno vemo — iz tega še ne sledi, da mora biti breznaro-den tudi pr o letarijat, ki tvori ogromno večino našega naroda. Pri narodu, ki je majhen in poleg tega še razkosan, je nujno potrebno gojiti narodno čustvo. Odkod naj sicer črpamo svojo moč?
Vedno smo bili premalo narodni in naša narodna indiferentnost se sedaj bridko maščuje nad nami. Poglejte na Koroško in poglejte, aii se ne irasčujejo tam naši stari in novi grehil V 3tranki, ki slabi narodno voljo in moč, pač ni mesta za zavednega slovenskega socijalista. To smo spoznali še prej, da so nemški socijalni demokratje glasovali za vojno. Zato gremo svojo pot, zato imamo svoje lastne razredne organizacije. Ne čen-čarite in ne smešite se; po naših de-jarijlh nas sodite! Sicer pa, kaj vse bi vam mi lahko opravičeno očitali, ako bi vas hoteli posnemati. Jeli vaša združitev z meščansko-kapitalističnimi strankami, res tako čista in socialistična? Pa pustimo to.
V	gospodarskih bojih je želeti malo več strpnosti in uvidevnosti nastopanja strokovnih organizacij raznih političnih naziranj. Le tako se nam posreči v živo zadeti naš kapitalizem in doseči, da se zgodi nasprotniku to, kar nam želi, namreč, da mu za vedno zavijemo vrat.
Konzumne zadruge.
Velikopotezno in smotreno socialistično gibanje in delovanje se mora vršiti v treh smereh, ako naj trud in delo donaša uspehe in uspešno vodi h končnemu socialističnemu cilju: v strokovni, gospodarski in politični smeri. Vse te tri smeri izpopolnjujejo druga drugo tako, da je trajnost uspeha in dela v eni smeri odvisna od delovanja v drugi smeri. Strokovne organizacije združujejo proletarijat v boju za zboljšanje delovnih razmer, utrjujejo med delavstvom solidarnost in jih
vzgajajo k velikim socialističnim nalogam. Politične organizacije združujejo proletarijat v boju za dosego političnih pravic, za vpliv na način, kako naj se vlada, od česar so zopet odvisne socijalne in gospodarske prilike v državi. Gospodarske zadruge končno osvobajajo proletaijjat gospodarske odvisnosti in sužnosti, utrjujejo njegovo gospodarsko stališče tako, da z večjim uspehom in samozavestjo bojujejo svoje socijaino-politične boje.
Socijalisti so že zgodaj spoznali velik pomen gospodarskih zadrug proletariata, zato so jih ustanavljali in gojili. Z veliko vnemo so snovali razne produktivne zadruge, kjer so se delavci združili in na svoj račun vodili tovarno in tako postali producenti, kapitalisti. A te produktivne zadruge so povečini kmalu prenehale predvsem vsled sporov med delavstvom samim, Delavčeva vzgoja v socialističnem smislu je bila površna, njegova duša in srce sta bila še vedno le predmet razmer sedanjosti z njenim egoizmom in hlepenjem po nadmoči in večjim dobičkom. Mnogo so pa tem produktivnim zadrugam škodovali konku renčni boji kapitalistov, ki so storili v$e mogoče, samo da so uničili delavčevo osvobojenje.
Socijatistl so se na to s tem večjo vnemo lotili konzumnih zadrug. Po mnogih več ali manj ponesrečenih poskusih drugod, ustanovilo je leta 1844. 26 tkalcev v Rochdaie (Angležev) konaumno zadrugo. Pri tej so navedli načelo, da se čisti dobiček razdeli med člane v tistem razmerju, kolikor je član nakupil v tej zadrugi, ne pa po tem, koliko je plačal deleža. Ta konsumna zadruga se je kmalu silno razvila, tako da je štela v letu 1909 16787 članov. Postala je podlaga kon-sumnim zadrugam tudi drugod po svetu, ki so jih pričeli ustanavljati in sedaj z uspehom.
Velik je pomen, ki ga imajo kon-sumne zadruge za našega proletarca. S tem, da se združi mnogo ljudi skupaj, izmed katerih vsakteri plača v skupno blagajno mal, njegovim razmeram odgovarjajoč znesek, spravijo vsi precejšen kapital skupaj. Cesar mali človek sam ne bi mogel doseči, dosežejo mali ljudje, ako se združijo za javen cilj, z lahkoto: s kapitalom, ki ga sami zberejo, stopijo na trg in nakupijo stvari, ki so za nje življenjske potrebščine. Ker kupijo te predmete v večji množini, jih dobijo ceneje, nego če bi jih kupi! vsakteri izmed njih le za svojo potrebo. Člani konsumnih zadrug imajo tedaj že takoj pri nakupu blaga dobiček, ki ga sicer ne bi imeli. Zadruga pa nakupuje tudi svoje blago takoj iz prve roke, če mogoče, naravnost pri producentu. S tem izključi med producentom in konsumentom vse one osebe, ki bi sicer dotični predmet dobile v roke, predno pride do kon3umenta, to so razni trgovci, mešetarji itd. Vse te osebe iščejo seveda in tudi najdejo pri svojem posredovanju dobiček, ki ga končno trpi vedno le konzuroet. Ta dobiček, ki ga iščejo in najdejo med producentom in konzumentom, in ki je prav mnogokrat masten, pride pri zadrugi njenim članom v prid. Tem materijelnim koristim konzumnih zadrug pridruži se še okolnost, da zadruga, ki služi le svojim Slanom, pozna potrebe svojih
članov in bo tedaj vedno skušala imeti v zalogi predmete, ki jih potrebujejo. Dočim gieda trgovec pri svoji obrti le na to, da doseže čim večji dobiček, skrbe zadruge za pokritje resničnih potreb svojih članov.
Nič manjši pa ni vzgojni pomen konzumnih zadrug. One povečujejo in jačijo čut solidarnosti razredne zavesti, delavci jo skrbno goje in se zoirajo pod njenim okriljem. Saj vedo, da so te zadruge sami nstanoviii, da služijo le njim in tvorijo dei delavčeve samostojnosti. Konzumna zadruga je v vsakem kraju prava trdnjava delavcev, trn v peti vsem kapitalistom in izse-sevalcem delavcev. Zato nič bolj ne podžiga samozavesti proletarca, nego njegova konsumna zadruga. V prostem času se rad zbira v zadrugi, kadar dela, misli na to proletarsko trdnjavo. Konsumna zadruga postane kmalu središče vsega gibanja proletarija. Tu se kujejo načrti za bodoče socijalne in politične boje, tu se delavci zbirajo v neprisiljeni družabnosti, tu prirejajo svoje zabave, predavanja itd. Cim bolj se dviga delovanje konzumne zadruge, tembolj se dviga razredna samozavest delavca, tembolj pogumno in vstrajno bojuje boje za svoje socijalne in politične zahteve.
Pogostokrat se priklopijo konzumnim zadrugam delavcev tudi razne produktivne zadruge, ki izdejujejo predvsem predmete, ki jih rabi delavec za življenje, n. pr. kruh, obleko itd. Delavci v kakem kraju sami ustanove tovarno, kjer izdelujejo v svoji lastni režiji predmete, s katerimi predvsem zalagajo svoje konzumne zadruge. S tem izpodrežejo podjetniku-kapitalistu vsak vpliv na preskrbo delavstva z dotičnimi predmeti, sami pa tudi vtaknejo v žep dobiček, ki bi ga sicer imel podjetnik kapitalist Kjer je mogoča taka produktivna zadruga, je vsekakor velikega pomena za delavstvo, a je pri tem paziti, da se ne bi preveč zanemarjala konzumna zadruga.
Tudi narodni socijalisti moramo posvetiti gospodarski organizaciji našega proletarijala vso pažnjo in skrb. Zavedati se moramo, da bi opravljati le polovično delo, ako bi gojili le strokovne in politične organizacije, ako bi gojili le socijalne in politične boje, a ne bi pri tem istočasno delali že za gospodarsko osamosvojo delavcev z ustanavljanjem raznih konsumnih zadrug. Kaj pomaga delavcu, ako mu priborimo zboljšanje plač za dnevnih par kronic, ko pa takoj ta povišek požre naš trgovski požeruh, ki tukaj cene svojim predmetom zviša. Ves narodni boj vodili smo tedaj le za trgovca.
A tudi naš delavec se mora zavedati velikega pomena, ki ga ima zanj konzumna zadruga. Vedeti mora, da je gospodarska osamosvoja vsaj pri nakupu nujnih potrebščin predpogoj za njegove uspehe na socijalnem in političnem pozorišču, vedeti mora, da je prav mnogokrat ravno konsumna zadruga ona delavčeva trdnjava, kjer se razbijajo velekapitalistovi napadi v nič, kjer črpa delavac samozavest, pogum, solidarnost in vztrajnost, da so konzumne zadruge tudi vir izobrazbe delavca v sccijalističnem duhu. Zato,, delavci, združujte se v konzumne za-druge, ki jih ustanavljajte sporazumno z osrednjim svojim vodstvom v Ljubljani
Politične vesti.
Narodna predstavništvo. Dne 26. t. m. se je vršila prva seja narodnega predstavništva pod novo demo-kratsko-socijalistično vlado. Ministrski , predsednik Davidovič je podal obširno vladino izjavo o delovnem programu. Tudi je izjavil, da ni nobenih tajnih pogodb s socijalnimi demokrati. Narodno predstavništvo je glasovalo s 127 proti 119 glasovi za vladno deklaracijo. Opozicija je sicer močna, toda glavni klubi v opoziciji se strinjajo z vladnim programom, in bo zato even-tuelna nova kriza le posledica strankarskih spletk. V prihodnji seji je bilo par burnih prizorov s strani separatističnih radikalcev, ki se skupno z našimi klerikalci nikakor ne morejo uživeti v nove politične razmere.
Dogodki na Madžarskem se po-časi toda gotovo razvijajo v prid madžarskemu narodu ki je moral v času boljševiške strahovlade silno trpeti. | Habsburgovec Jožef je izdal neke vrste proglas, ki je do pičice podoben razglasom Habsburgovcev, kakoršnih so bili vajeni avstro-ogrski narodi do prevrata. V tem proglasu se Jožef kot član katoliške dinastije sklicuje na boga Madžarjev in ga prosi pomoči za „svoj“ madžarski narod. Mirovna konferenca se je končno vendar le odločiia, da se ne more pogajati z madžarsko vlado, kateri načeluje Habsburgovec., Vsled te izjave mirovne konference je morala odstopiti Friedrichova vlada. Meščanske in socijalistične stranke so se zedinile na gotovi podlagi za koalicijsko ministrstvo. Prehranjevalni diktator Hoover, ki je prepotoval Nemško Avstrijo in bil tudi na Madžarskem je povedal gospodom na mirovni konferenci odločno besedo. Izjavil je, da bi bil škandal v Budimpešti nemogoč, če bi konferenca imela le malo moči, da bi se pravočasno uprla habsburgovskim spletkam. Pozval je konferenco, naj napravi takoj konec vsem ta*im spletkam, ker bo drugače Amerika prisiljena, storiti sama, tudi če bi ostala pri tem sama. Poskus upostavitve Habsburgovcev je podpirala predvsem Anglija iz do sedaj javnosti še neznanih uzrokov.
Dogodki na Madžarskem iu mi. Sedemnajst dni je „vladal“ v Budimpešti bivši nadvojvoda Jožef iz hiše Habsburgovcev. S pomočjo oborožene sile si je prilastil najvišjo politično moč; v inozemstvu pa so spletkarili najraznovrstnejši elementi za vposta-. vitev habsburgovskega trona. Petdnevna vlada socialističnih strokovnih organizacij se je morala na pritisk Jožefovih mahinacij umakniti reakci-jonarni meščansko - uradniški vladi, katero je vodil Jožef, dokler ga ni mirovna konferenca na zahtevo Jugoslovanov in Čehoslovakov prisilila do odstopa. Dogodki na Madžarskem nas zanimajo v toliko, ker so oni najboljša šola za tiste elemente v naši domovini, ki se še vedno ne morejo in nočejo uživeti v stanje novih političnih razmer. Boljševiškl teror na Madžarskem je sicer spametoval marsikoga ki je mislil, da je njegova dolžnost, širiti komunistične ideje v naši domovini. Po budimpe-štanski katastrofi se menda nihče več ne ogreva v upanju, da bi moglo tudi pri nas kdaj iti v klasje boljševiško seme- Iz boljševizma do Habsburgovcev je s krvjo nasičena pot in madžarski proletarijat jo je moral prehoditi vsled sebičnosti onega Bele Kuna, ki se je naučil pri ruskih boljševikih zatirati vsako svobodo in naraven razvoj socialističnih načel. Pa tudi oni temni elementi, ki so se pod okriljem gotove kapitalistično - agrarne stranke »tolažili" z upanjem na spremembo oziroma na kake vrste vrnitev avstrijskih časov, so menda prišli do drugih misli ko so zvedeli, da je za vedno konec habsburgovske tiranije, ki je zakrivila na svetu največ gorja. Prepričani smo, da takih elementov ni v naših narodno zavednih soci-jalnih vrstah. Slovenski delavec, ki se je tekom vojne mogel prepričati o marsičem, o čemur je preje previdno dvomil, pač ne more biti pristaš na-
rodnih in proletarskih sovražnikov, ki so sicer osamljeni, vendar pa skušajo še vedno delati svoj politično-stran-karski kapital na škodo naroda in države. S porazom boljševizma na Madžarskem je odstranjena za našo proletarsko domovino velika nevarnost, ki je pretila posameznim pokrajinam naše nove države s strani boljševiških agentov. S porazom habsburgovske diktature v Budimpešti pa je za vedno odstranjena od nas nevarnost spletk habsburgovskih podrepnikov.
Nota mirovno konferenco proti Hubsburgovcu Jožefu. Pariško časopisje priobčuje besedilo note, ki jo je poslala mir. konf. medzaveznlškl komisiji v Budimpešti in sicer na inicijativo Amerike ter vsled protesta Jugoslovanov, Čehoslovakov in Italijanov. Nota se glasi med drugim : Aliirane In asociirane države želijo skleniti z madžarskim narodom trajen mir, toda ne verujejo, da je to mogoče, dokler ima moč sedanja madžarska vlada. Ta vlada se ni sestavila iz volje naroda, ampak s pomočjo male policijske skupine jfbd varstvom neko tuje armade. Njen šef je član habsburške hiše, ki Je radi svoje politike in častihlepnosti največ odgovorna za nesrečo, na kateri trpi In bo še trpel ves svet. Volitev pod kontrolo nadvojvode Jožefa ne moremo priznati. V Interesu evropskega miru smo torej prisiljeni, vztrajati pri zahtevi, da odstopi pretendent, ki reklamira zase najvišjo oblast v madžarski državi. Ta proglas naj se objavi v vseh krajih Madžarske.
Zadnji poskus proti ruskim boljševikvm. Angleški vojni minister Churchill je izjavil, da namerava Angliji izvesti odločilen udarec proti boljševiški Rusiji. Pri napadu na Moskvo bo udeleženih 14 držav. Ako ta načrt propade, bodo morali zavezniki priznati Ljeninovo vlado.
Romunska ofenziva proti boij-ševikom. Kakor se poroča iz Ženeve, delajo Romuni velike priprave za ofenzivo proti boljševikom. Prodirati hočejo preko Dnjestra. Veliko število čet je zbranih v Benderju, ki se smatra za izhodišče te romunske akcije. Cilj ofenzive je, vzpostaviti zvezo z levim krilom armade generala Denikina. Kakor poročajo listi, je dospela v Kičenev boljševiška delegacija, ki je Romunom v Ljeninovem imenu ponudila mir.
Francoske čete zapuščajo Jugoslavijo. V zadnjih dneh so se peljali skozi Ljubljano proti Trstu večji transporti francoskih kolonijalnih čet. Dosedaj še ni jasno, ali namerava Francoska demobilizirati svojo armado namenjeno za vpad v Madžarsko, ali pa misli s svojimi četami zasesti dosedaj od Italijanov zasedeno ozemlje. Gotovo pa je, da bodo dokonča tega meseca zapustile vse francoske Čete jugoslovansko ozemlje.
Ukrajinska ofenziva proti boljševikom je po zadnjih poročilih dosegla zdatne uspehe. Ukrajinska armada sestoji iz približno 100.000 dobro discipliniranih mož in je v naglem prodiranju osvobodila vse Podolje ter se na vsej črti približuje reki Dnjepru. Prodiranje ukrajinskih čet pospešuje obsežna kmečka ustaja, ki se širi po Ukrajini.
Proti ruskim boljševikom so začeli pod vodstvom Anglije obsežno ofenzivo na raznih frontah. Kaj se pravzaprav godi, ne moremo vedeti, ker so vsa tozadevna poročila pomanjkljiva. V Nemčiji nabirajo nemoteno vojake za Kolčakovo armado. Zveza med rusko reakcijo, nemškimi junkerji in angleškim vojaštvom je vedno bolj očividna.
izpuščeni komunisti. V nedeljo zvečer so bili iz vojaškega preiskovalnega zapora izpuščeni voditelji komunistične stranke v Bosni in Hercegovini: oba brata Jakšič, Bogoljub Curfč in Milan Jolrič.
Ministrska kriza na Češkem. Iz Prage poročajo, da obstoji možnost spremembe v čehoslovaški vladi. Min. predsednik Tušar se je moral že v začetku svoje vlade boriti proti odporu narodnih socijalistov. V slučaju, da Tušar odstopi, bodo zamenjali
socijalne demokrate narodni soci-jalisti.
Med Čr.hoslovuki iu Poljaki se je razmerje zelo poostrilo. Poljske čete preganjajo prebivalce v tešinj-skem okraju in vznemirjajo tudi drugod ob meji. V Prago in na Moravsko je prišlo že polno čeških beguncev.
Bolgari sploh ne zatirajo svojih narodnostnih manjšin, oni jih enostavno zatro, piše francoski časopis „Intransigeant“, razpravljajoč o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Bolgari se bodo morali pač še le odvaditi marsikaterim političnim hudobijam, predno se bo moglo govoriti o zbližanju ž njimi,
Tržaški dogodki pred sGdiščcui. Pred vojaškim sodiščem v Trstu je bil proces proti osebam, aretiranim ob zadnjih nemirih v Trstu. Obtoženci so se morali zagovarjati vsled klicev: Živela Jugoslavija! Doli z Italijo! Živijo Socijaiizem! itd. Radi klica »Živela Jugoslavija" je bil Za-netli obsojen na šest mesecev ječe, Potemtakem je v Trstu najhujši zločin .klicati: Živela Jugoslavija!
Nobene Splošne stavke. Skup-' ščlna neodvisnih soc. dem. in komun, poslovnih svetov, ki se je vršila 25. avg. v Berlinu, je zavrnila predlog komunistov, stopiti v splošno stavko, dalje tudi predlog začeti protestno stavko in predlog, staviti drž. vladi ultimat
Protiangl. propaganda Sin-fajnovcev v Ameriki. Glasom angleških listov, organizirajo Sfnfaj-novci v Washingtonu protiangleško propagando, ki se razteza na vso Ameriko.
Nemški delavci proti reakciji. Dne 26. avgusta 1919 so imeli neodvisni socijalisti nad 50 zborovanj, na katerih so zavzeli stališče proti razpustitvi izvršilnega sveta neodvisnih komunističnih delavcev. Izdali so dolg razglas o protirevoluciji junkerjev in monarhistov. Nemški delavci se pozivajo na boj proti reakcl-jonamim elementom.
Socijalna politika.
SuuatorlJ za pljučne bolezni v Slavoniji. Osiješki zdravnik dr. Stjepan Gojtan se bavi z mislijo ustanoviti v gorskem kraju Vočinu zdravilišče za pljučne bolezni. V to svrho je bil že pri vladi v Belgradu, ki mu je obljubila iti na roko.
Številke govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 milijonov opojnih pijač na leto, medtem ko je ves zemljiški davek znašal 3 milijone kron. Vsi Slovenci skupaj smo izdali za alkohol (to je 5 milijonov litrov žganja, 15 milijonov litrov piva in 15 milijonov litrov vina) v enem letu 100 milijonov kron. Pri sedanjih cenah znašajo izdatki za alkoholne pijače najmanje 10 krat toliko letno, torej najmanj 1 milijardo. Koliko kmečkih posestev bi se moderno uredilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj bi se sezidalo z eno desetino te vsote! Za vsoto, katero je izdalo delavstvo v 25 letih samo za žgane pijače v naši domovini, bi n. pr. lahko kupili vsa tovarniška podjetja na Kranjskem.
Invalidni domovi. Minister za socijalno politiko je v Vojvodini določil več veleposestev, ki se bodo naredila kot invalidni domovi z obrtnimi šolami za invalide.
Brezposelnost na Dnnajn.
Število brezposelnih se je v zadnjem času sicer skrčilo, vendar je še brezpos. med drugimi 1950 pekov, 750 stavbin. delavcev, 780 knjlgov. 143 čr-kostavcev, 130 kemijskih delavcev, 750 strugarjev, 650 brivcev, 625 klobučarjev, 366 krznarjev, 758 pleskarjev, 95 dimnikarjev, 466 tapetnlkov, 451 prekajevalcev, 600 lltografov, 70 kamnosekov, 3017 tekstilnih delavcev, 142 odvetniških kandidatov, 270zobozdravnikov itd. Privatnih uradnikov je brez službe 22068, natakarjev 6100, krojačev 1700, kovinskih delavcev 17749. Najmanj brezposelnih je čevljarjev. Veliko oficirjev dela v podjetjih kot pomožni delavci.
Tedenske vesti.
— Zakon o vseučilišču t ljanl je potrdil regent Aleksander. Vseučilišče bo imelo pet fakultet.
— Poštni promet z Italijo je zopet vpostavljen.
— Telefonski promet z Dunajem je zopet odprt.
— Železniška zveza med Za-jgrebom in Budimpešto. Obnovljena je direktna železniška zveza ;med Zagrebom in Budimpešto preko Pečuha. Prav tako je uvedena zopet direktna železniška zveza Iz Zemuna preko Novega Sada In Subotice v Budimpešto.
— Potovanje v Nem. Avstrijo. Kakor nam poroča nem. avstrijsko zastopstvo v Ljubljani, je uvedena za potovanja v in preko Nem. Avstrije od 23. t. m. enotna taksa za visuffl in sicer v znesku od 7 50 K. Pismenih* prošnjam za visum naj se vedno priloži tudi potno dovoljenje, denarni znesek za tak3o in že frankiran povratni pinuemskl ovoj. Pri prošnjah M potovanje V nem. Štajersko ih Koroško pa se mora poleg navedenega priložiti še dovoljenje dotične (štajerske ali koroške) deželne vlade o-zlroma dovoljenje policijseega ravnateljstva v Gradcu. Predno se ni doseglo tozodevnega potnega dovoljenja nemških oblasti, naj se sploh ne vlaga prošenj za visum na zastopstvo Nem. Avstrije.
— Polovična vožnja v toplicč. Z odlokom ministarstva saobračaja z dne 17. julija 1919, št. 9885/19 se je dovolila posetnikom zdravilnih, v kraljestvu SHS se nahajajočih toplic v sezijski dobi polovična voznina po progah državnih železnic na sledeči način ozir. pod sledečimi pogoji: Po-setniki toplic kupijo na odhodni postaji vozovnice poljubnega razredi za celo ceno. Te vozovnice so veljav-, ne tudi za povratek, vsled česar se jih pri nastopu ne sme oddati. Kot toplice se smatrajo sledeči kraji r a) v Sloveniji: Toplice na Dolenjskem, Topolščiče pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaška Slatina, Radenci, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Brežicah. b) v Srbiji: Arandjeiovačka, Vranjska, Vrnjačka, Koviljača, Matruš-ka, Mladenovačka in Ribarska. c) na Hrvatskem in v Bosni: (razglašenje sledi). Nadaljne informacije dobe po-setniki toplic pri vodstvu dotičnih toplic.
— Sprejemanje finančnih
stražnikov za nove kraje je prepuščeno pokrajinskim vladam, vsaki v svojem področju. Njihove plače so bodo razdelile v istem razmerju, kakor jih imajo srbski finančni stražniki. Ravno tako bodo pokrajinske viade tudi sprejemale finančne pripravnike ter liste izbranih pošiljale ministru za finance v odobrenje.
— Stanovsko gibanje duhovščine se je začelo tudi na Slovenskem. Slovenska duhovščina pričakuje v boju za svoje človeške pravice pomoč slovenskega ljudstva.
— 2000 rudarjev je na potu iz Nemčije v domovino. Ministrstvo za rudarstvo jih bo zaposlilo pri kopanju premoga.
— Rudarji se opozarjajo, da pod nobenim pogojem ne iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti v Pečuhu (Baranja), ker je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem -potrebovalo več tisoč, a o-pozarjajo se v lastno korist, da se drže izključno le navodil pristojnega urada.
— Preizkušnje zn pomočnike pred obrtnooblastveno preizkuševalno komisijo v Ljubljani se bodo vršile meseca septembra. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je vlagati do l. septembra L L Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu** štev. 134 z dne 18. t. m.
— Zvez« jugoslovanskih železničarjev naznanja vsem podružnicam, da se vrši dne 3 . L m. ob 10. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zborovanje delegatov. Dnevni red: Osnutek službene pragmatike. Zborovanje se bo nadaljevalo popoldne.
!
— Tretje porotno zasedanje
v letu 1919 se prične dne 22. septembra.
— DruStvo državnih računskih urednikov na slovenskem ozemlju vabi vse svoje člane k izredni občni skupščini, ki se vrši dne 30. t. in. ob 20 uri v mestni posvetovalnici (IjabJ). magistrat) z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine, 2. poročilo o delovanju in deriarnem stanju društva, 3. rešitev stavljenih predlogov in 4. •nova službena pragmatika.
— Celjska državna gimnazija se spremeni v realno gimnazijo.
Novo žigosanje bankovcev. Zagrebški listi poročajo, da namerava vlada v kratkem odrediti novo žigosanje bankovcev, ki se bo izvršilo na drugačni podlagi kakor pa prvo.
— Železniškim uslužbencem »z zasedenega ozemlja na znanje. Z dnem 10. septembra 1.1. se razpusti selitveni odsek jugoslovanskih železničarjev v Trstu. Istega dne odide iz Trsta tudi zadnji selitveni vlak. Selitev bode sicer tudi pozneje mogoča, toda .združena z velikimi težavami, in bodo vozov? naloženi s pohištvom, ker posameznih VO? nihče ne sme spremljati, prepuščeni svčijS usodi in nevar-nostim tatvine. Italijanska uprava pri-pozna samo selitveni odsek ne pa tudi posameznih strank. Ako ima še kdo kaj ukrenit radi preselitve, naj hitro uredi do omenjenega dne.
'..Državna posredovalnica za delo!*' podružnica za Ljubljano In okolico Dew> iščejo: pisarniške moči (321), trgovski soirudniki in sotrudnlce (252), dninarji in dninarice (107), služkinje in kuharice, (101), sluge, vrtnarji, hišniki, hišnice, peki, mlinarji, mesarji, tovarniški in poljski delavci in delavke, krojači, šivilje, natakarji in natakarice, ekonomi, oskrbniki, strojni ključavničarji in mehaniki, strojni monterji, strojevodje, zobotehniki, rudarji, strojniki, kurjači, zidarji, livarji, tesarji itd. Delo je na razpolago: težakom hlapcem, dninarjem, navadnim delavcem in delavkam, zidarjem, mizarjem, stavbenim ključavničarjem, vajencem razne stroke, čevljarskim pomočnikom, tesarjem, ple-larjem, orgijarjem itd.
— Naseljevanje na AngleSkem. h Londona se poroča: Uradno je bita izdana važna naredba glede naselitve v Veliki Britaniji. Vsak tujec, ki je državljan štirih sovražnih držav, se ne
, sme vrniti v Veliko Britanijo, ne da bi imel izrecno dovoljenje državnega tajnika za notranje posle. Vsi drugi tujci katerekoli narodnosti smejo pristati na Angleškem, ako imajo zadosti denarnih sredstev, da se morejo vzdrževati ali ako imajo trajno službeno mesto. Razen tega morajo imeti izkaz trgovinskega urada, ki ga mora izposlovati delodajalec. Nova naredba stopi že 1. septembra v veljavo.
— Telika organizija tihotapcev v Srki. V Švici obstoji obsežna organizacija tihotapcev, ki vtihotapljajo v Švico bankovce in vrednostne predmete. Do 1. avg. je vtihotapila ta družba v Švico mesečno za okoli 10 milijonov frankov vrednostnih predmetov.
— 50.000 delavcev na cesti.
V	Barceloni so zahtevali delavci osemurni delavnik, nakar so delodajalci zaprli svoja podjetja. Vsled tega je vrženih na cesto 15.000 zidarjev, 30.000 tkalcev in 6000 mesarjev. Prišlo je tudi do nemirov.
— 'JSžJic kazni za iiavijalce a«eu. Poslanska zbornica v Wasching-
tonu ie sprejela zakon, ki se tiče kaznovanja navijalcev cen pri živežu, obleki in življenskih potrebščinah. Kazen znaša dve leti ječe in 5000 dodale v.
— Žene in hiere ubile svojega očote. Dne 28. dedembra p. 1. so v Godenincah pri Središču našli na skednju obešenega posestnika Ivana Lucija. Zasledovanje krivcev tega u-mora je ostalo brez uspeha. Sedaj se je tukajšnem preiskovalnemu sodniku kramarju posrečilo, izslediti s pomočjo privatnega detektiva Jeriča krivce te-<r3 zavratnega umora. Posestnika Lucija so umorile njegova žena in njegovi hčeri. Starejša hči Jožefa mu je
vrgla okoli vratu vrv ia jo zadrgnila. Potem sta ji prišli pomagat mati in druga 13 letna hčer. Že mrtev se je Luci zgrudil na tla in pri padcu za-dobil udarec na sencu, ki je pred vsem da! povod za sum umora. Vse tri so zločin priznale in izjavile, 'da so ga izvršile, ker jih je umorjeni pretepava!.
—	Nesreča pri delu. Ko je dne
21.	avgusta v Mekinjah pri Kamniku stal na lestvi Fran Podbreznik, zid. pom. se je po neposrednosti približal toku z visoko napetostjo, ki ga je potegnil k sebi s ta!co močjo, da mu je prežgal meso na dssni roki in nogi do kosti. Ko sta še le obe varovalki zgoreli, ga je izpustil tok, na kar je padel z visočine 4 m na tla in se vrhu tega poškodoval na giavi. Prvo pomoč ponesrečenemu nudil je g. dr. Polec iz Kamnika, na kar so težko ranjenega prepeljali v deželno bolnico.
Narodno soc. stranka.
Krajevna organizacija Na« rodno-socljalne stranke na Bledu. Kakor jelen po sveži vodi, tako hrepeni naše delavstvo po novi samostojni Narodno - socijalistlčni Stranki. Naš delavec, uradnik in drugi uslužbenci je bii politično brezpraven in dober samo pri volitvah, ko je oddajal svoj glas za to ali ono politično a po volitvah se ga je zopet preziralo in smatralo za nepotreben balast. Delavci na Bledu in okolici so bili enaki ostalim trpinom. Zato so sklenili, da se pridružujejo naši stranki in so sklicali v nedeljo 24. t. m. prvo zborovanje na Bledu.
Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, Nad 80 somišljenikov je bilo navzočih, ki so zastopali vse okoliške vasi. Pedsednlk pripravljalnega odbora NSS. tovariš Rudolf Juvan je v svojem govora očrtal naš splošen političen položaj in pojasnil razliko med nami in že obstoječimi strankami. V glavnih potezah je obrazložil naš program in raztolmačil organizacijski red. Dotaknil se je tudi lokalnih razmer na Bledu in okolici, katere delavstvo naravnost silijo v NSS. Z velikim odobravanjem in soglasno so zborovalci sklenili ustanoviti krajevno organizacijo N.S.S. in se je izvolil sledeči odbor: predsednik Vilko Repe, tajnik Tomaž Jalen, blagajnik Meihior Lustrik, v odbor Prane Komei, Mihael Dolar, Jože Marolt, Matevž Žvab in Martin Svetina, namestnika Andrej Bizjak, Jožef K n a f 1 i £, pregledovalca računov: Simon Šebenekar in Matevž C o p. V končno prav stvarno debato so posegli še razni govorniki, nakar je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje. Tovariši, ie pogumno na delo za našo pravično stvar!
Ustanovni shodi, kjer se bodo ustanovile strankine krajevna organizacije, se vrše v nedeljo, dne 31. t. m. v Litiji, Kočevju in Ribnici. Svoje somišljenike v teh krajih pozivljemo, da se shodov polnoštevilno udeleže in s tem dokažejo kako nujna je potreba po novi stranki. Naši zaupniki naj na shode pripeljejo tudi druge svoje znance, ki simpatizirajo z nami in odobravajo naš program.
Prva krajevna organizacija NSS. je ustanovljena in to na Bledu. Blej-čani prednačijo drugim podružnicam N.S.Z-, isto vnemo in zanimanje kažejo tudi pri naši stranki. Poročilo o ustanovitvi podružnice prinašamo na drugem mestu.
S roj e somišljenike že danes opozarjamo, da se v polnem številu odzovejo klicu pripravljalnega odbora po prispevanju strankinega davka. Naša stranka Je stranka proietarijats, v svoji sredi nima kapitalistov, ki bi ji dali kapital na razpolago in jo s tem zasužnjili. Svobodni smo in osta-nemo. Zato pa je stranka v svojih finančnih vprašanjih navezana le na svoje somišljenike. Zato jo moramo sami vzdržati in kriti njene potrebščine, ki so znatne. S strankinem davkom bomo pokazali našo zavest in prepričanje.
Narodao-socijalna Zveza.
Shod se v niškega delaistva. Koliko je moralo že pretrpeti naše ubogo delavstvo v Sevnici radi ošabnih Nemcev, ki se obnašajo na naši zemlji tako kot bi še vedno bili gospodarji nad nami! Najžalostneje pri vsem tem pa je dejstvo, da Nemci s pomočjo socijalnih demokratov in raznih ljubljanskih advokatov slovenske narodnosti delajo na to, da bi v tovarni za kopita br. Winkle, ki se sedaj nahaja pod sekvestrom, vpostavili zopet stare razmere. Naše delavstvo je pod Wink-lejevim bičem toliko trpelo, da ne mara niti slišati več o njem. V soboto je potekla konfinacija in Winkle je zopet prišel v tovarno. Napram delavstvu se je vedel tako arogantno, da se ga je polastila velika razburjenost. Splošno se je mislilo v tovarni, da je Winkle zopet na površju. Na zaupnem sestanku, ki se je vršil v soboto zvečer v navzočnosti tajnikov NSZ. tov. Tavčarja in Brand-nerja je bilo sklenjeno, pozvati sek-vestra g. Kruleja, da takoj sporoči Winkleju, da se mu v izogib neprijetnih posledic, ki lahko nastanejo vsled velike ogorčenosti delavstva vstop v tovarno in direktno občevanje z delavstvom zabrani, dokler ne pride tozadevna odločitev od deželne vlade, kateri se je isto sporočilo. Drugi dan, v nedeljo zjutraj pa se je vršil številno obiskan javen shod, ki mu je predsedoval predsednik podružnice NSZ. v Sevnici tov. Lipovšek. Na shodu sta poročala tov. T av č a r in Bran d n er, ki sta zelo ostro prijemala tako Winkleja kakor vlado, ki tem razmeram ne napravi enkrat za vselej konec. Razkrinkala sta tudi vse pomagače Nemcev od advokatov do socijalnih demokratov, kateri poslednji imajo v svojih organizacijah tudi zagrizene Nemce-miljonarje, ki so postali soc. dem. samo zato, ker vedo, da jug. soc. dem. ščiti vse, kar je v škodo zavednih slovenskih delavcev. Opozarjala sta, naj se delavstvo ne razburja in ne da zavesti do nepremišljenih dejanj. Ohraniti je disciplino. Organizacija bo storila vse, da Winkle ne dobi nikoli več vajeti v roko in bo moral slediti Lavretu in Backhausu, ki sta ravnokar na poti na Bavarsko. Pri tem vse prizadevanje soc. dem. in drugih „narodnjakov“, ne bo prav nič pomagalo.
Podružnica NSZ. naprošamo, da osrednjemu vodstvu redno poročajo o svojem delovanju. Posebno pažnjo naj obračajo agitaciji, kajti zelo veliko je odvisno od moči podružnice. Podružnični odbor naj razpravlja podrobno o tem, kako razširiti organizacijo v dotičnem kraju. V vsakem podjetju mora imeti podružnica zaupnike, ki obveščajo odbor o vsem, kar se tiče dela, razmerja med lastnikom in delavci in delavskimi organizacijami. Posebno pozornost je treba posvečati tudi gibanju [nasprotnikov ter osrednje vodstvo o vsem, kar je važno, informirati. Na svojo pest pa naj podružnica ničesar ne ukrene, kar ne spada v njen delokrog; posebno vprašanja, ki se tičejo mezdnega gibanja itd., se morajo reševati vselej le sporazumno s centralo ozir. strokovnim tajništvom.
Shod NSZ. na Bledu. V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršil izborno obiskan shod na Bledu v vrtnem salonu pri BPotočniku". Predsednik podružnice tovariš J. Marolt, otvori in vodi zborovanje. Omenja, kako je delavcem potrebna močna organizacija, ako hočemo, da se naš slabi položaj izboljša. Osrednje vodstvo NSZ. je zastopal predsednik tovariš R. J u v a n. V svojem daljšem poročilu utemeljuje važnost strokovne organizacije, potom katere so se tudi razmere na Bledu že precej zboljšale. Našim zahtevam pa še ni ugodeno samo s strokovno organizacijo. Naša naloga je, da ukrenemo vse potrebno da se gospodarsko osamosvojimo. Najvažneje za tako osamosvojitev je, da si ustanovimo lasten konzum, potom katerega dobivajo člani po razmeroma ugodnih cenah razne življen-ske potrebščine. Nekateri trgovci pro-
dajajo življenske potrebščine po takih cenah, da jih delavec ne zmore. Ve-rižniki in razni drugi navijalci cen pa izmozgavajo našega delavca prav do kosti. D.i napravimo tem neznosnim razmeram konec, se moramo združiti in si ustanov ti lasten konzum, ker le na ta način se moremo iznebiti raznih pijavk. Na to razpravlja podrobno o ustroju in poslovanju konzuma na kar so se vsi navzoči priglasili kot člani konzumnega društva. Izvolil se je takoj odbor 9 mož, kateremu se nalaga, da vse potrebno ukrene, da se prodajalna čimpreje otvori. Napravili smo zopet korak naprej in blejski delavci gledamo z veseljem v boljšo bodočnost.
Dopisi.
Javno vprašanje sloreusko mislečega proletariata t Borovljah. Zakaj naši sinovi ne dobe posla v puškarski tovarni, sinovi, ki so v nesebičnem idealizmu prostovoljno in z navdušenjem tvegali življenje za osvo-bojenje slovenskega Korotana, ki so dolge mesece služili v naši armadi? Nemčuiji in poturiče, ki so služili pri zloglasni „Volkswehr,f in uganjali direktno in	indirektno nečloveške ostudnosti, pa	capljajo	sedaj	s	farizejskimi
obrazi iz	zone B	nazaj	k	nam, dob«;
dobro delo takoj	prvi	ali	vsaj drugf
dan. Ali je to nagrada za njihovo kruljenje velešvabske „Die Wacht am Rhein," ki jo moramo Slovenci še vedno poslušati ? Pristojni organi, dajte nam odgovora, sicer pridem prihodnjič s polnimi imeni na dan. — Slovenski proletarci puškarji v Borovljah.
Famozna naredba ministrstva o draginsklh dokladah javnih uradnikov in upokojence^. Prav po pravici je Narodni Socijalist v svoji zadnji številki okrcal ministrsko naredbo, ki določuje draginjske doklade državnih uslužbencev m upokojencev. Vsled te naredbe je med upokojenci zavladalo ntpopisno razburjenje. Vsi so tega mnenja, da so mogli tako naredbo uveljaviti le ljudje, ki so brez vsakega smisla za težave in potrebe naj-bednejših. Ali si je mogoče misliti večje lopovstvo, kakor to, da se utegne odtegniti tisočem upokojencem doklado le vsled tega, ker še niso 60 let stari. Če je upokojenec star pod 60 let in delaztnožen ne dobi ničesar. Marsikdo je bil radi bolehnosti ali onemoglosti predčasno upokojen in danes ni 60 let star. Pri vseh teh se bo gotovo delazmožnost napačno presojala in jim gotovo ne bo kazalo ničesar drugega, kakor da gredo delat kot težaKi, če se hočejo preživeti. Saj vemo, kako se danes vedno v državni upravi vse presoja iz starega birokratičnega stailšča, ki navzlic vsem zatrjevanju, da je odpravljen, še vedno straši med merodajnemi krogi. Gospodje so z novo odredbo glede draginjskih doklad najtežje prizadeli nešteto upokojencev in jasno pokazali, da imajo demokratizem in so-cijalni čut do bližnjega le v besedi in ne v dejanju. Toda tej gospodi, če tudi danes misli, da je absoluten gospodar, bodo prav kmalu odštete urice, ker se ob vsaki priliki pokažejo kot sovražniki ubogega ljudstva.
Razno.
—	Otroci ne smejo nikdar uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozne, moti zdravo krepko spanje in otežkočuje učenje. Njih možgani in živci postanejo razdraženi, vsled česar so pojavi prt otroc>h kaj rada svoje-glavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol, četudi v prav malih količinah, zbole hitreje in hujše kot oni, ki se vzgajajo abstinentno.
—	V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma staršev 8000 telesno ali duševno degeneriranih osrok.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani*
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega
obsega knjiga:
„Sopek =—= = samota rke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanov« Založila In izdal*
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K £•—, broširani K 4-—.
Jmport.
Ce razpošiljate sadje, zelenjauc, i. t. d. rabite l^csare, te pa dobite tal^ej, tudi u najuečjil^ množina^ v
Vinska kSet pri Maliču,Ljubljana
nasproti glavne pošte pod jadransko banko. Točijo se v kleti in črcz uiico pristna, stara in nova, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča
Stanko Jesenko.
i> ^trm^eu pri ptuju-Jicuenija, pa izdeluje tudi druga l> pletar^c stroRc spadajoča dela.	Za^teuajte	ponudbe!
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 25,
BARVA in KEMIČNO - CISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETLOIIKA
domače perilo	»vratnice,	zapesnice
(pošilja po isto na dom)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3,
Veika zaloga zlatita, srebrnih Ir, niklastib nr kakor Omega, Sehaffhausen, stenske tire z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas In se solidno izvrše. 590
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog..............K	80,000.000
in rezervnega zaklada . . . . '.............n	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Plačajte naročnino za ,,NARODNEGA SOCIJ ALISTAS drugače se Vam list ustavi! Pridobivajte naročnike!
Za varčevanje ima vpeljane lične dOfflžlČC hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovartju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
(dosedaj Sandwirt) v SJovenjgradcu,
kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe »*'.??	vozniki na vse strani. Točil bom vedno naj-
J-jjJ	boljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se
lil	bodo dobila mrzla in topla jedila. — Imel
MF,	bom na zalogi vina vseh vrst ter sadjevec
pMSfesgpfr'	na drobno in debelo v sodih in steklenicah.
Za obilen obisk in naročila se priporoča
Rezerve okrog 150,000.000 kron
Glavnica: 200,000.000 kron,
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso ih eskont-nienic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.
1	■	HI	I	Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-
j| M wmrn	P	9	m im Lm MK mmm I ■ p| račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni
inlirnn\Kn IlflilKfl «iW
rI U VI I V I I HhI n lin uš V 111 lU Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Delniška glavnica: K 30,000.000 --, Rezerva nad K 10,000.000 —. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le-Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Meikovič, Opatija, žeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Split, Šibenik, Trst, Zader.	najugodnejšimi pogoji.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov: Jadranska. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
13Pf UflO trgo'ska, Spedieljska in QrfLSvil33 komisijska tleln.družba
Podružnica v Ljubljani. - - Akcijska glavnica K 1,500.000.
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Za-carinanja. — Reekspedicija.—Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo juž. železnice. - Tel. št. 100.
*
„2v<*3na tiskarna''' v Ljubljani, Stari trg
Izvršuje tiskovine vseh vrst, KB-kor •' časopise, ^njige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporech, tabele, račune, kuverte In pisemski papir s firme, vizitke, naslovnice, računske jcikUučku ir vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno.
V Ljubljano potujočem« občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
je povesi slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske fe*
Knjiga je lepo ilustrirana ter oo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4' Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg' 8,
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveuo poverjeni stavbeni fnžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železoet-tonske in vodne zgradbe LJublJaMi, BitSerjeva uttSca it. ?.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in žeiezobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske r-‘-zervarje, žeiezobetonske oporno zidovje in vse druge betonske in železobetoifske konstrukcije.	533
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt* stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah