Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1938/39. Ljubljana 1939. . ■■ ’• ' V' ' ' . hi ::y y V' ^ • ' * v--- i.h v v; Vv. • V' ’• V' -s- V'' -i v,a:,v. -vV^-V ' v,; ■ *■ v -;v ■ v' '-'v.. ,■■■: f : . v■ v ■ ■■■- ■ ■■■■■•' ■ ■' ■ ■>.. v'" .•■■■v-.:..".- .; vv,, f- : f V’.’V . ';■•*. • •... .. . ••■!. .. •.• • V, >/ ■ '• '.f \ ■ • /■''-V r,\■/.'--v::: ;:; " - ■" • "■■■ ■■ ’ J':, ••. ■ ■ v j > ••■. .. . v • v:.'../,: „•/■:. J. ;^ ^ v-; - •; ■■ I-. "... . ..;;>.wl:r.\ -.'v•.‘v> h; ■ ■ - ■ ; • •'••• -:r' •• • ■ '• •■■**■ ■ 'iv:." ' i - ■' m;, •: ' V. . . .i' ' . . v;.-. '■ C ; ;>■. ■ ■t Yy£ m ■ ■ ■: ■ > ■ •" v '... ... ■■„,'■ V ' '• ' ■■■■ ;: . "■ : • . , . . v ,. . iv . a a • - ■ .. ... : ' '* V/ ' ’* - • •- v • •' r ,C ' '• , • : '• -v’ ’ ■ V. " •" - ' •' v : • "V.- ■ ■ " • ^ • ' ■ ■ ■/ ' • • • :■ ■ . ' .. < v:.'V :■ :■ ■>. . r’ , ( ‘ ■•'v. r ■./' ■ ■>. c' ± ,• Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1938/39. L j u b 1 j a n a 193 9. TISKALI J. BLASNIKA N A S L., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D.D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIK UŠ Au malin de V eternite On se reveille de la vie, Comme d'une nuit sombre ou d'un reve agile. (V. Ilugo, Le Malin) Dne 14. oktobra 1938. je posegla smrt med učiteljski zbor našega zavoda in ugrabila profesorja JOSIPA MARNA Pokojni se je rodil 14. februarja 1879. v Sl. Juriju pri Litiji. Bil je sin kmečkih staršev iz številne druiine. Njegov oče je opustiI borno kmetijo in se preselil kot rudar v Trbovlje. Tu je pokojni obiskoval ljudsko šolo do 14. leta. Nato je pridno študiral v Ljubljani na našem zavodu in opravil zrelostno skušnjo I. 1901. Na vseučilišču na Dunaju je najprej študiral pravo, potem pa je prestopil na filozofsko fakulteto in poslušal predavanja iz klasične filologije in romanistike. Z Dunaja je odšel za dva semestra na Karlovo univerzo v Prago. V letih 1904 in 1905 je bil slušatelj ženevske univerze in pariške Sorbone. Vrni! se je za en semester spet v Prago, potem pa odšel v Gradec, kjer je opravil I. 1906., oziroma I. 1909. profesorski izpit iz francoščine in latinščine kot glavne, iz grščine pa kot stranske stroke. L. 1911. se je v Zagrebu usposobil še za pouk stenografije. Srednješolsko službo je nastopil kot suplent I. 1908. na nemški gimnaziji v Trstu. Tu je ostal do I. 1912., ko je bil prestavljen na gimnazijo v Kranj. Od tod so ga poklicali I. 1916. v vojake. Bil je na bojiščih v tirolskih gorali, otekaj časa pa je služboval na vojaškem cenzurnem uradu v Ljubljani. Po osvoboditvi se je za stalno naselil v Ljubljani'in je bil najprej profesor na klasični gimnaziji, potem na 11. in 111. drž- realni gimaziji. Od tod je bil prestavljen na učiteljišče in jeseni 1936. dodeljen spel našemit zavodu, kjer je oslal do konca. Hudo bolan se je v začetku letošnjega šolskega leta z velikim samozatajevanjem lolil dela; upal je, da bo kljuboval bolezni, vendar pa se je moral slednjič izmučen vdali smrti. Pokojni profesor Marn je bil dobrosrčen, zelo izobražen mož. Z veliko ljubeznijo se je v mladosti posvetil pripravam za svoj poklic. Siromaštvo v dijaških letih mu je bilo le izpodbuda, da je — navezan čisto na samega sebe — lem vztrajneje stremel po znanju in izpopolnitvi. Zato je dobro razumel napore zlasti bornih dijakov in bil očetovsko dober z njimi. Bil pa je preskromen in je z zakladi znanja bogatil le svoje učence v šoli, v javnosti jih ni razkazoval. V najhujših časih narodnega zatiranja je bil trden narodnjak in je vsekdar odločno nastopal za čast svojega naroda in domovine. Zalo je z njegovo smrtjo izgubila mladina dobrohotnega učitelja, njegovi tovariši nesebičnega sodelavca, njegova družina pa skrbnega očeta. Na zadnji poti so pokojnega spremili k večnemu počitku vsi naši učenci in učiteljski zbor dne 15. oktobra 1938., za mir njegovi duši pa je daroval gospod katehet sveto mašo zadušnico dne 17. oktobra v Križankah ob navzočnosti vsega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin! Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1938/39. 1. Profesorski zbor. A. Izpremembe v šolskem letu 1938/39. a) N a zavod so 1> i 1 i preme š če ni: 1. Z ukazom II št. 23341 od 31. VII. 1938 na prošnjo Danilo l'on, nčiielj veščin drž. realne gimnazije v Ogulinu. Službo je nastopil 9. IX. 1938. 2. Z ukazom II št. 23541 od 31. Vil. 1938 na prošnjo Peter llo-leček, profesor drž. realne gimnazije v Ptuju, Službo je nastopil 30. Vlil. 1938. 3. Z ukazom 11 št. 23341 od 31. VII. 1938 na prošnjo dr. Franc Tomšič, profesor drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopil 29. Vlil. 1938. b) Na n o v o je bil postavljen na za v o d u : Z odlokom II št. 31602 od 14. X. 1938 za suplenta Josip Kosmatin, diplom, študent filozofije. Službo je nastopil 27. X. 1938. c) Dodeljeni so bili zavodu na službovanje: 1. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani 1V-I6403/I od 3. IX. 1938 profesorica Vlada Jankovič z drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani. Službo je nastopila l'2. IX. 1938. 2. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani IV-164II/I. od 5. IX. 1938 profesor Josip Medveš z II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Službo je nastopil 12. IX. 1938. "■>. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani TV-20317/l od 27. X. 1938 suplent Mirko Pugelj s lil. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Službo je nastopil 29. X. 1938. č) D r u g emu zavodu sta bila d o d e 1 j e n a : 1. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani 1 V-1(>402/1 od 5. IX. 1938 profesorica Branka Golubovič drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Službe je bila razrešena 9. IX. 1938. Z ministrskim odlokom II št. 1818 od 14. 1. 1938 je bila po službeni potrebi premeščena na isti zavod. 2. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani IV-Ib409/1 od 5. IX. I93S profesor Karel Kunc II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Službe je bil razrešen 9. IX. 1938. d) Z a v o d so zapustili: !. Suplentka Slavka H ronek, ki je bila z ministrskim odlokom 11 št. 22551 od 26. Vil. 1958 na prošnjo premeščena na drž. realno gimnazijo v Murski Soboti. Razrešena je bila službe 51. Vlil. 1958. 2. Učitelj veščin Miloš Miloševič, ki je bil z ministrskim odlokom I I št. 22552 od 26. VII. 1958 po službeni potrebi premeščen na drž. realno gimnazijo v Slavonskem Brodu. Službe je bil razrešen 1. IX. 1958. 5. Profesor Franc Planina, ki je bil z ukazom I št. 51155 od 17. XII. 1958 postavljen za svetnika v prosvetnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani. Službe je bil razrešen 51. L 1959. 4. Profesor dr. Fran Zwitter, ki je l>il z ministrskim odlokom I št. 56615 od 16. IX. 1958 postavljen za docenta na vseučilišču v Ljubljani. Službe je bil razrešen 15. X. 1958. 5. Profesor Dušan 1 linic, katerega ostavko na državno službo je ministrstvo sprejelo z odlokom II št. 12599 od 20. V. 1959. Službe je bil razrešen 6. VI. 1959. e) Večji dopusti: 1. Profesorju Karlu Dobovišku je bil dovoljen z ministrskim odlokom II št. 40000 od 51. XII. 1958 bolniški dopust za čas od 4. XI. 1958 do 51. 1. 1959. 2. Profesorju Ljubi Jurkoviču je dovolila kralj, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV-2042I/I od 28. X. 1958 v zasebnih zadevali dopust z;i čas od 5. X. do 5. XI. 1958. Ta dopust je ista uprava podaljšala z odlokom IV št. 20421/2 od 10. XI. 1958 do 24. XI. 1958. Nato je bil prof. Ljuba Jurkovič z ukazom od 15. XI. 1958 II št. 56161 na osnovi § 104, točka 16 v zvezi s § 110 uradniškega zakona odpuščen iz državne službe, katere je bil razrešen 5. XII. 1958. Z ukazom II št. 1805 od 10. I. 1959 je bil postavljen iznova za profesorja drž. učiteljske šole v Ljubljani in z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani IV. št. 2607/2 od 7. II. 1959 ponovno dodeljen zavodu v službovanje. Nastopil je službo 6. II. 1959. 5. Profesorju dr. Ivanu. Preglju je bil podaljšan bolezenski dopust: z ministrskim odlokom II št. 248885 od 2. IX. 1958 za dobo od L IX. 1958 do 16. III. 1959. Z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani IV št. 1418/1 od 2. III. 1959 je bil dodeljen v službo prosvetnega oddelka le uprave. Na zavodu je bil razrešen službe 16. III. 1959. 4. Profesorju Ivanu Sivcu je dovolila kralj, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV št. 19977/2 od 10. XII. 1958 bolezenski dopust od 50. IX. do 5. XI. 1958. i. Profesorski zbor in razdelitev predmetov na kraju šolskega leta 1938/39. Opomba Dodeljen z drž. učit. šole v Ljubljani Dodelien z 11. drž. real. gimn. v Ljubljani Dodeljen z drž. učit. šole v Ljubljani. Izprašan tudi za mešč. šole Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu Seminarske vaje v VJ1 ab ! . , \ aruh knjižnice Podporne zaloge Učil na teden 4 ure slovenske stenografije j kot neobvezen i predmet Varuh učitelj, knjižnice A UUjS9JU}S lupajzu^j i 1 l p m VII b VIII a n b 1 1 wm m non i CD t-H co tH co rH O ■ CM Službena doba dne 1. jul. 1959 ca e/a a lO Trt uO O CM co (M (M rH »c t-h 00 T—< i S 05 05 O CO 00 00 co 00 s co 00 O CO CO 00 CM CO T-H 00 T“H co o 00 05 (M Glavna (a) in vzporedna (b) stroka a) slovenski, nemški b) - | a) slovenski, nemški b) - a) zemljepis, zgodovina b) nemški, slovenski a) latinski, grški, telovadba b) slovenski a) latinski, grški b) slovenski a) latinski, grški, stenografija b) slovenski a) latinski, grški b) slovenski a) prirodopis b) matematika, fizika a) slovenski, nemški b) - Službeni značaj direktor profesor r 1 t r l K Ime in priimek Dr, Lokar Janko | Dr. Grafenauer Ivan Dr. Šarabon Vinko Malnar Josip Lovše Anton Južnič Rudolf Gnjezda Franc Dr. Šmajdek Josip Dr. Pregelj Ivan '15 Trt cvi 00 »O cd I> 00 05 Poslovodja. Varuh prirodo-pisne zbirke Učil na teden 8 ur nemščine kot neobvezen predmet Varuh zbirke , za zemljepis in zgodovino Varuh dijaške k. jižnice -a Cd Via VII c cd O K" Vib Vb 00 tH O CM 05 Trt 00 rH 20 00 20 05 Trt 20 20 00 t-H CO Trt lat. I.bd/10. grški m.cd/8 grški V.abc/12, VI.c/4, VII.a/4 prirod. V.abc/6, VI.bc/4, mat. III.acd/9 lat. IV.cd/8, VI.ab/10 lat. VII.c/4, grški IV.cd/8, VII.bc,/8 lat. IV.ab/8, V.a/5, VI.c/5 zgod. III.cd/6, VI.ac/6, • VH.b/3, zemlj. VI.ac/4, VII.b/1 zgod. VI.b'5, VII.ac/6, VIII.ab/6, zemlj. VIII.ab/4 prirod. I.abc/6, II.abe/6, VI.a/2, VII.abc/6 CM -Q cd 00 >• O 1/3 verouk ffl.ab/4, IV.ad/4, V .ab/4, VII.abc/6 lat. V.bc/10, grški VIII.ab/8 10. XII. 1957 21. XI. 1956 l.X. 1957 8. IX. 1958 17. X. 1958 1. X. 1957 24. I. 1958 24. I. 1958 1. X. 1957 l.X. 1957 24.1. 1958 24.1. 1958 IV/1-2 IV/1-1 IV/l 1V/1 1 CM K" IV/2 IV/2 IV/2 K* K* > CO 25 26 O Trt CO t-H 05 T-H 1 CM 00 25 CO T-H 00 05 co 05 00 05 1 lO TfH CO 00 29 26 05 rH 05 T-H Trt CM Trt CO Trt CO Trt CO T-H CO t-H CM T-H CM Trt latinski, grški slovenski latinski, grški slovenski prirodopis matematika, fizika latinski, grški latinski, grški slovenski latinski, nemški zgodovina, zemljepis zgodovina, zemljepis prirodopis, zemljepis slovenski, srbskohrv., francoski 3 O M d> i k 1 latinski, grški «0 ed ^ "cd-Q ta ja ''cd ed Xi Id Cd _Q t-> O C/J O a r. r R r Holeček Peter Koletič Josip Kapus Franc Sivec Ivan Tomec Ernest Žitnik Alojzij Zalaznik Albin Dr. Turk Ernest Baučer Srečko Dr. Rupel Mirko Dr. Vrečar Ivan Dr. Grošelj Milan Ö T-H rH 12. 00 ^H Trt 15. cd Trt t> tH 00 19. I 20. CM :J r . cd . s a-r • SCsJ > -0,.. a o ;:;.V Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu Varuh telovadnega orodja Varuh fizikalne, kemične in matematične . zbirke | Učil na teden 4 ure ielovadbe na ü. drž. realni gimnaziji v Ljubljani Učil na teden 2 i uri češčine kot . neobvezen predmet. Seminarske vaje v Vlil ab A ÜUIS9.II^S inpaizny cd M h^H IV b VIII b ed III b 73 >—H väwi bti ujn 05 . rH rH (M X t-H X T-H X T“1 18 20 X rH X t-H 19 Predmeti z razredi (in oddelki) ter s številom tedenskih ur, ki jih je učil telov. l.de/4, II.ab/4, III.d/2, IV.ab/4, V.c/2, VI.abc/5 franc. lII.abd/9, IV ab/6, V.a/3, VI.a/3 Srb.-hrv. I.abe/6, II.b/2, Ill.ab/4, IV.abd/6 mat. IV.ab/6, V.c/5, fizika VII.c/3, VIII.ab/6 telov. I.bc/4, ILc/2, III.bc/4, lV.cd/4, V.ab/4 slov. I.ae/10, VIII.ab/8 S « -R i— K 1—1 K" Jš rt o gei > franc. I,«d/6. II.ab/6, VIIl.ab/6 mat.li.b/3, III.b/3, fizika III.ab/6, VII.ab/6 • T* Xi ■ a . iK ■ 73 •. . Ü rQ t-H. . '• •• O .. . l/> Datum posled- | njega na-! predo- 1 vanja M X -f O' C1 ^ 00 a . ^ 00 ^ 26. IV. 1957 : i. x. 1957 24. I. 1958 24. I. 1958 24. L 1958 24.1. 1938 24. I. 1958 24. I. 1958 t!llldll>|S GUlOZO|OJ ■. >- r" r*" VII . . . IIA P? r" HH ,'.f> g .«-öS 5§ =■=? .[> H 05. X 1-H • lO iO ■ 1 10 10 26 CD - C/j OJ F= ■ 'co ' 00 CD CO co co lO »O rH rH m tj 20 o t-H CM T“H ▼-H • • 05 T—t co rH 05 ' 05 05 X Glavna (a) in vzporedna (b) stroka cd "O ed > O Ä 1 15 *3 C/5 C/D O fl U 0) d > cd o cd M •E*-o *3 w> 0^3 —< CL matematika, fizika cd .. -O 73 cd V O 3 1 slovenski, nemški M fl o £ i francoski j. s književnostjo zgodovina narodne književnosti matematika, fizika srbskohrvat-skoslovenski jezik z južnoslovanskimi književnostmi latinski Id^ '5TS‘ Cd' ^ "cd^Q cd ^ "53 cd rQ Cd rQ 72 -Q Službeni značaj učitelj veščin profe- sorica profesor r. učitelj j veščin profesor r profe- sorica profesor •V ;. r Ime in priimek Pirnat Rajko Pacheiner Vlasta Jurkovič Ljuba Gorup Anton Fon Danilo E>r. Kozak F erdo Dr. Jaklič Franc Tominšek Vlasta fl cd s Ui . V . 'feb ■ (X> . M Dr. Tomšič Franc ;Vs ">RL 22. cö CM CM • irf ’ CM 26. 27. 00. CM. 29. os | rH CO Dodeljen z drž. real. gimnazije v Kranju Dodeljen z 11. drž. real. gimn. r Ljubljani Dodeljen z drž. real. gimnazije v Kočevju Dodeljena z drž. ž. real. gimn. v Ljubljani Dodeljen z drž. real. gimnazije v Kranju Dodeljen z drž. učit. šole v Ljubljani Dodeljen z drž. real. gimnazije v Murski Soboti Seminarske vaje v VH c Varuh zbirke za petje Va o ►—< III c CJ IV c IV d Vc X rH 20 05 X rH 20 20 20 20 X rH mat. V.ab/6, VI.c/5, VII.abc 9 slov. lI.ac/8, IV.ab/8, VII.c 4 franc. III.c 5, slov. Ill.ac 8, V.ab 8 mat. I.ace/9, II.a/5, VI.ab/6 zgod. IV.bc, 6, V.ab 6, zemlj. III.a/2, IV.bc/4, VI.b/2 zemlj. IU.bed/6, IV.ad, 4, V.a'2, VII.ac/2, zgod. IV.ad/6 kem. IV.abcd/8, VII.abc/6, fizika III.cd/6 petje I.abcde/10, ll.abc 6, neobvezno petje /4 slov. V.c/4, srb.-hrv. I.cd/4, jl.ac/4, III.cd/4, lV.e/2 24. I. 1958 22. XI. 1958 29. IV. 1957 29. IV. 1957 29. IV. 1957 29. IV. 1957 29. V. 1957 15. X. 1957 27. XI. 1957 , , B B B 5Ü B B > > > > > > > > > CD 25 1 29 24 24 rH rH CD t-h rH rH CO *<* CO CO CO CO 05 O rH X 05 CD CD CD CD CD 14 matematika, fizika srbskohrvat-skoslovenski jezik in južnoslovanske književnosti nemški jezik s književnostjo srbskohrvat-skoslovenski jezik in južnoslovanske književnosti francoski j. s književnostjo matematika, fizika zgodovina, zemljepis (Z 2 o 'fl’T3 c o CO 00 CO 05 CO 40. «J’Š d(_) o-a b., Q N “ bc O r3 N r\ ° a Q c o (M OC CD m Iion o o TJ c t/J o o GO o 5S JH a ir d dl ^ CD CO II. Neobvezni predmeti. V šolskem letu 1938/39 so se učili na zavodu razen obveznih predmetov ti neobvezni predmeti: 1. Češki jezik po 2 uri na teden za učence V. do "V TI I. razreda. Poučeval je profesor dr. Ferdo Kozak. 2. Nemški jezik v 2 tečajih, vsak tečaj v 2 oddelkih po 2 uri na teden za učence IV. do VIII. razreda. Poučeval je profesor Alojzij Žitnik. 3. Slovenska stenografija v 2 tečajih po 2 tedenski uri za učence V. do Vlil. razreda. Poučeval je profesor Rudolf Južnič. 4. P e t j e v zboru po 4 ure na teden za učence 111. do VIII. razreda. Poučeval je učitelj Luka Kramolc. III. Važnejši ministrski odloki. 1. IV št. 1866/1 od 5. X. 1938: uvedba seminarskih vaj v VII. in VIII. razredu. 2. IV št. 19794 od 20. X. 1938: pismene vežbe, šolske in domače naloge, strokovne seje in vzorna predavanja, ocenjevanje učencev, vodstvo dnevnikov, prozivnikov in vpisnic, seje razrednih in učiteljskih zborov. IV. Šolski letopis. Popravni izpiti so se izvršili v času od 24. do 31. Vlil., višji tečajni izpit v avgustovem roku od 29. do 31. VIII., nižji tečajni izpit pa 30. in 31. Vlil. Vpis učencev za šol. leto 1938/39 se je izvršil od 1. do 3. IX. Vpisalo se je: La 56 (56), I. b 53, L c 54, L d 53, L e 51, II- a 46 (30), II. b 46, H. c 46, III. a 38 (38), III.b 41, III. c 39, III. d 40, IV. a 39 (25), IV. b 37, IV. c 37, IV. d 37, V. a 45 (26), V. b 46, V. c 44, VI. a 44 (21), VI. b 44, VI. c 44, VII. a 39 (21), VII. b 40, VTI. c 40, VITI. a 40 (13), VIII. b 39. skupaj I 178 (230) ali 65 (8) učencev več kot v začetku šol. leta 1937/38. Kljub temu je bilo treba zavoljo pomanjkanja učilnic vzporednice nap ram lanskemu letu zmanjšati za eno, kar je imelo za posledico veliko število dijakov zlasti v višjih razredih. V nižji oddelek se je vpisalo 713 (149), v višji 465 (81) učencev. Pouk se je pričel 14. IX. Vršil bi se nekako še v redu, da se niso takoj pričeli bolezenski dopusti, dodelitve in premestitve, katera nesreča se je držala zavoda malo ne do konca šolskega leta. V vsem letu se ni poučevala telovadba učenk, zdravoslovje pa le kratek čas. Drugi predmeti so se učili ob koncu lela v predpisanem številu ur, med letom pa je trpel zaradi skrčenega števila ur zlasti pouk francoskega in srbskohrvatskega jezika. Seje učiteljskega zbora so se vršile 14. IX., 28. X., 13. XTI. 1938, 30. I., 10. III., 21. IV., 9. VI., 26. VI. 1939. Redne seje razrednih zborov so bile v vsakem polletju 3, izredne po potrebi. Strokovne seje o vzornih predavanjih so se vršile za vsako skupino predmetov posebej, razen tega sta se vršili strokovni seji za pouk fizike 15. XII. in za pouk prirodopisa 22. XII. 1938. Seja za letne ocene za IV. in Vlil. razred je bila 13. V., za ostale razrede so se vršile te seje 5. do 7. VI. I. polletje se je končalo 31. I., II. se je pričelo I. 11. Učni uspeli ob koncu I. polletja je bil ugoden. Negativne ocene je imelo 39"86% učencev (v šol. letu 1937/38—3876%, 1936/37—46' 15%, 1935/36—41"36%, 1934/35—43'09%, 1933/34—42'84%, 1932/33—42*91%). Po § 54 zakona o srednjih šolali jili je moralo zavod zapustiti ob sklepu J. polletja v nižjem oddelku 17, v višjem 3. Zdravniški pregled učencev se je izvršil: I.a—26. T., I. b—28. I.. I.e—1. II., IV. cd—3. II., IV. ab—6.Ü., L c—7. II., I. d—8. II., VIII. a— 9. II., VIII. b—10. II. Spomin pok. Nj. kralj. Vis. kneza Arsena Karadordeviča je počastil zavod s primernimi govori v razredih 22. X. 27. X. je proslavil zavod dvajsetletnico Jugoslavije. Učencem so je razložil: I) pomen našega narodnega osvobojenja (s kratkim orisom našega položaja zlasti neposredno pred in med svetovno vojno); 2) pomen tesnega sodelovanja Cehoslovakov in Jugoslovanov za osvobojen je; 3) pomen naše narodne države. O važnosti Jadranskega morja so predavali učencem profesorji zgodovine (zemljepisa) v zadnjem tednu oktobra. Predavanja o naših izseljencih in o izseljeniškem vprašanju so se vršila od 27. XI. do 3. XII. I. decembra se je praznoval državni praznik ujedinjenja Srbo.v, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije kara-dordevičev. Božične počitnice so trajale od 24. XII. do 10. L, velikonočne pa od 6 do 16. IV. Dan sv. Save (27. 1.) so proslavili učenci v svojih razredih s primernimi govori, z deklamacijami in s petjem. Pouka ni bilo. Pravoslavni učenci(-ke) so šli k šolski svetosavski proslavi v Narodnem domu. StroRmajerjev dan (4. II.) se je proslavil s primernimi govori v razredih. Po odloku kralj, banske uprave v Ljubljani IV-št. 2374/1 od 14. H. 1939 se je vršila spominska slavnost za papežem Pijem XI. O delu. pomenu in zaslugah pok. papeža so govorili v razredih od 20. do 25. II. veroučitelji. Zavod si je ogledal film Oj letni, sivi Sokole! v kinu Sloga 24. II. Podmladek Rdečega križa srednjih, meščanskih .in ljudskih šol v Ljubljani je priredil 23. aprila v Frančiškanski dvorani akademijo, na kateri je zaigrala zavodova učenka (I.a) Jelena Stanič na violini jan Sibelius, Nocturno, op. 31, št. 3 in II. Wianiavski, Kniavviak-mazurka. Pevski nastop ljubljanskih srednjih šol in državne učiteljske šole je bil 30. IV. v državni operi. Pri lej priliki je zapel zavodov mešani zbor: a) Vuštneja ja ni. Koroška narodna pesem. Harm. M. Tomc; b) Od kneza Marka. Koroška narodna. Marin. M. Tomc. Celodnevni izlet v razne kraje naše domovine je napravil zavod II. V. Iv izpovedi in sv. obhajilu so šli učenci 20.—21. X. ter 8.—9. V., velikonočne duhovne vaje so opravili 4. do 7. III. Privatni, popravni, razredni in dopolnilni izpiti so se vršili od I. do 9. VL, sprejemni izpit za 1. razred je bil 26. VI. Letna izpričevala so se razdelila učencem na Vidov dan po slavnosti, ki je imela ta spored: I. Kette, Moj Bog. Deklamiral Božidar Fink, Vlil. h. 11. I) Čajkovski, Pesem brez besed. Za violino in orkester. Violino je igral Rudolf 0,sim, VII. a. 2) Novak, Pri zibeli. Dvorak, Slovanki ples št. 2. Schubert, Čebelica. Za violino in klavir. Violino je igrala jelka Stanič, 1. a, spremljal jo je Primož Ramovš, Vlil. a. 3) Glazunov, Sanje. Za rog in orkester. Rog je igral Primož Ramovš, Vlil.a. 4) Ramovš, Po kosovski bitki. Za godalni kvartet. Orkestralne točke je igral zavodov orkester. III. Ob 40-letnici Kettejeve smrti. Govor profesorja dr. Mirka Rupla. IV. Kette, Na očetovem grobu, Deklamirala Roza Malovrh, V. a. V. Keite, Metuljček. Deklamiral Uroš Markič, I. b. VI. I) Premrl Stanko, Koroška budnica. Zapel mladinski zbor ob spremljevanju klavirja. 2) Jobst Anton, Mi strelci kralja Petra. Zapel mlajdinski zbor ob spremljevanju klavirja. VII. Jenko-Runjanin, Himna kraljevine Jugoslavije. Zapeli vsi učenci. V. Udruženja. 1. Društvo šola in dom je imelo v tem šolskem lelu prvi, zelo obiskani sestanek roditeljev 7. X. 1958. Na tem sestanku je podal direktor smernice, kako naj se učenci doma za šolo pripravljajo in kakšno bodi razmerje med šolo in domom. Pozneje so sklicevali po potrebi razredniki roditeljske sestanke za svoje razrede. Po vsaki razredni seji so bili na razpolago staršem vsi člani učiteljskega zbora za pojasnila glede napredka in vedenja učencev. Starši so se udeleževali teli razgovorov v prav lepem številu. Socialne težave učencev je lajšala Podporna zaloga, ki je preskrbela pretežni večini siromašnih učencev učne knjige, nekatere je pa podprla tudi denarno, da so laliko plačali stanovanje in si preskrbeli obleke. Dohodke Podporne zaloge so tvorili prostovoljni prispevki staršev in učencev. V minulem letu je imela ta zaloga dohodkov din II.4+4, izdatkov din 15.992'65, v blagajni je bilo 51. maja 1959 din 11.677*40. 2. Podmladek Rdečega križa je v leiu 1958. prispeval za nabavo šolskega odra in za naučili izlet osmošolcev ter je do konca junija 1958 izdal skupno 3S9S din. Di jaški fond je imel ob koncu šolskega leta premoženja din I0.21T22. 5. Podmladek Jadranske straže je tudi v sedmem leiu svojega obstanka uspešno opravil poverjeno mu delo. Društvene posle je vodil sledeči odbor: načelnik Peter Kalan. VIII. b: podnačelnik Imelda Lobe, VII. a: tajnik Nikolaj Jeločnik, Vil. b; blagajnik Ivo Osana, Vlil. a: preglednika Jernej Božič, Vlil. a, in Eleonora Levanič, VI. a, ter še ii odborovi pomočniki: Aleksander Metlikovič, VIII. b, Stojan Puntar, Vlil. a, Božidar Vovk, VIL c, Marjan Lavrič, VI. b, in Stanko Komar. IV. c. — Društvo je nadziral glavni poverjenik prof. Franc Gnjezda. Odbor je na svojih sejali razpravljal o ukrepih in sredstvih, kako bi se društveno delovanje poživilo in okrepilo ter čim bolj dvignilo število članov. 3. decembra je Podmladek s sodelovanjem Žara in podružnice Ferialnega saveza priredil lepo uspel Miklavžev večer. Obdarovanih je bilo večje število revnih dijakov. Prebitek prireditve je prejela Podporna zaloga. Lepo obiskani sta bili predavanji s skioptičnimi slikami. V prvem nam je osmošolec Marijan Uršič, VIII. b, prikazal kulturne spomenike Jugoslavije, v drugem pa nas je Ivan Stare, Vlil. a, seznanil z zanimivostmi in lepoto Francije. V prošlem letu je bilo včlanjenih 360 stražarjev. Osmošolci in drugošolci a- in b oddelka so pristopili vsi in s tem dejanski pokazali zanimanje in ljubezen do našega lepega Jadrana. Ta zgled bo gotovo podnetil jadransko miselnost tudi v ostali h razredih. Društvena imovina, ki znaša 2000 din, je naložena v Poštni hranilnici. Knjižnica šteje 75 del in so člani pridno čitali liste in revije. Podmladek je prispeval 500 din za Mladinski sklad in podprl tudi osmošolce za njihovo ekskurzijo na morje. Pri lej priliki se zahvaljujemo tudi Oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani za izkazano pomoč. Društveno poslovanje smo zaključili z občnim zborom 3. junija in izvolili nov odbor. Čuvajmo naše morje! 4. Ferialni Savez. To društvo ima značaj počitniške zveze in je po številu članstva največja srednješolska organizacija v naši državi. Nit našem zavodu deluje podružnica, ki je tudi letos dokazala pravico do obstanka, čeprav se je število članstva glede na prejšnja leta skrčilo zaradi poslabšanih gmotnih razmer med dijaštvom. Včlanili so se predvsem tisti učenci in učenke, ki med počitnicami radi potujejo in le kot ferialci lahko uživajo razne ugodnosti na železnicah. ladjah, pri prenočiščih in drugod. Namen društva je namreč omogočiti članom ceneno potovanje po naši kraljevini, da spoznajo njene prirodne lepote in zgodovinske znamenitosti ter se seznanijo z narodom, z njegovim življenjem in običaji, pri tem pa krepijo narodno zavest v sebi in drugih. Za dosego tega cilja se je odbor tudi v tem šolskem letu z vso vnemo lotil dela, da z učinkovito propagando vzbuja med dijaštvom zanimanje za potovanje po jugoslovanski državi. Podružnica je za poslovno leto 1938/39 na rednem občnem zboru, ki se je vršil 21. maja 1938., izvolila sledeči odbor: Predsednik: Berce Alojzi j, VII. b; tajnik: Dörfler Leopoldina, V. a; blagajnik: Rössmann Jožef, VI. b; odbornika: Melik Vasilij, VIII. b; Rössmann Uroš, IV. b. Nadzorni odbor so tvorili: predsednik: Breznik Alojzij, Vil. b; člana: Božič Cvetko, VII. a, in Kocmur Alojzij, VII. c. Bazen teh so bili za vsak razred izbrani razredni poverjeniki. Odbor je na petih rednih sejali obravnaval tekoče poslovne in organizacijske zadeve, predvsem pa si je prizadeval, da zbere čim več članstva. V tem oziru je podružnica dosegla zadovoljivo število in šteje okrog 150 članov, med katerimi je poleg učencev tudi znatno število učenk. Podružnica je imela v preteklem letu 3510'— din dohodkov in 3503’— din izdatkov. Ves denarni promet je znašal do 15. maja 1939. 1. 7013'— din. Nadzorstvo nad podružnico je vršil profesor dr. Ernest Turk. 5. Srednješolska organizacija Žar obhaja letos skromen jubilej. Pred desetimi leti so namreč podjetni petošolci iz lastne pobude ustanovili književno-prosvetno udruženje, čigar namen je, da krepi med člani narodno in državno zavest, jih izobrazuje v leposlovju in vedah, vadi v govorništvu ter goji glasbo, dramatiko in nravno življenje. Dokler so bili ustanovitelji še na zavodu, so izdali štiri letnike društvenega glasila. Z meno generacij je bilo tudi društveno življenje in delovanje zdaj bolj literarno-umetnostno usmerjeno, potem zopet kultu rno-socialno orientirano. Vedno pa so imeli dijaki v Žaru dragoceno ustanovo, ki naj bi služila za okrilje njihovi nadal jnji izobrazbi duha in srca ter celotni izpopolnitvi. Ker gmotne razmere začasno ne dovoljujejo, da bi svoje literarne pridelke tudi objavljali, so tem bolj razširili in poglobili notranje društveno delo in se s posebno vnemo udejstvovali v jubilejnem letu. Na občnem zboru dne 8. oktobra 1938. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Milan Komar, VIII. b; podpredsednik Vasilij Melik, VIII. b; tajnik Ignaci j Hladnik, VI. c; blagajnica Marija Rus, VII. a; voditelj sestankov Božidar Fink. VIII. b; načelnik literarnega krožka Janez Borštnar, VIII. b; preglednik Anton Pucihar, VIII. a. — Nadzorstvo nad organizacijo je imel tudi letos prof. Franc Gnjezda. Sestankov s predavanji je bilo 15, več kakor katero koli leto doslej. Tudi udeležba je bila pri vseh prav številna. 10. decembra smo proslavili dvajsetletnico Cankarjeve, 25. februarja pa devetdesetletnico Prešernove smrti, obe s predavanji o obeh velikih umetnikih in z recitacijami njunih del. Sestanek 18. marca je bil posvečen spominu na zadnje ustoličenje koroškega vojvode v slovenskem jeziku 1. 1414. Spominski govor je imel Vasilij Melik, VlIL b, Ivan Šmon, VIL c, je recitiral nekaj pesmi, Nikolaj Jeločnik, VII. b, je bral svojo črtico o Koroški, Božidar Fink, VILI. b, pa je učinkovito podal poglavje iz Pregljeve povesti Umreti nočejo. Dalje smo na sestankih slišali tale predavanja: Vid Grošelj, Vlil. a: Razvoj modernega svetovnega nazora; Anton Savinšek, VIII. a: O surovosti med dijaštvom, Umetnost in psihologija; Milan Komar, Vlil. b: Temelji sodobnega kapitalizma; Vasilij Melik, VIII. b: Nekaj misli ob ideji večnega miru; Janko Smole, VII. a: Fašizem in njegove osnove, Nastanek sociologije, llegel in hegeljanci; Janez Stanovnik, VII. a: Krščanski socializem; Dušan Horvat, VIL c: Socialni pokreti; Miroslav Malnar, VL c: Začetki zadružništva. — Leposlovno prozo so prispevali: Nikolaj Jeločnik, Vil. b, Alojzij Zajec, VII. b, Albin Danko, VIL c, Branko Arko, VI. b, in Franc Kremžar, V. b. — S pesniškimi proizvodi so nastopili: Anton Savinšek, VlIL a, Milan Komar, VIII. b, Nikolaj Jeločnik, Vll.b, Marijan Ahačič, VI. b, in Jožel Šmit, VI. c. — Predavanjem je redno sledil tudi živahen, stvaren razgovor. Razume se, da so tudi letos člani Žara pridno obiskovali predavanja kulturnih organizacij in si z zanimanjem ogledali vse pomembnejše umetnostne razstave v Ljubljani. Za Miklavževa darila dijakom je društvo dalo na razpolago 50 letnikov svojega prejšnjega glasila, najboljšim delavcem lanskega leta pa nekaj denarne podpore za izlet k morju. 6. Treznostni krožek šteje 129 mladih junakov, med temi je 56 učenk. Največ zanimanja za treznostno gibanje so pokazali učenci Javornik Anton, Javornik Mari jan in Šinkovec Tit, vsi iz V. c. Delili so med tovariše brošure treznostne vsebine ter vabili čim več učencev v krog mladih junakov. VI. Telesna vzgoja. Zavod ima lastno telovadnico in 551 kosov telovadnega orodja. Poleti telovadijo učenci ob lepem vremenu v Tivoliju na travniku, ki ga je dalo zavodu v ta namen na razpolago mestno poglavarstvo v L j ubljani. Od lalike atletike so se vadili učenci v šoli v skoku v višino, v skoku v daljino, v borilnih vajah, v krožnem teku, v štafetah in v metanju krogle. Nekaj učencev se je udejstvovalo pri plavalnem klubu Ilirija in pri športnem klubu Planina. Na zavodu obstoji že nekaj let smučarski odsek. Tudi v minulem šolskem letu je ta odsek živahno deloval. Učenci so se pridno pripravljali v telovadnici za smučarsko delo na terenu. Priredili so tudi dva gozdna teka. Ob božičnih počitnicah se je vršil osemdnevni smučarski tečaj na Gorjušah pri Bohinjski Beli. Tega tečaja se je udeležilo od zavodovega smučarskega odseka 12 učencev. Pri tekmovanju na 1000 m in pri slalomu so dosegli prva mesta. V sokolski h društvih telovadi 71 učencev in 15 učenk. Pri skavtih je včlanjenih 22 učencev. Pri podmladku aerokluba je sodelovalo 14 učencev. Predavanj Slovenskega planinskega društva o naših planinah in planinstvu so se udeleževali učenci v prav lepem številu. V športnem udejstvovanju ovira učence njihova revščina, kajti za šport je treba razne potrebščine, ki so precej drage. VII. Poročilo socialno-medicinskega oddelka — šolskega zdravnika. Socialno-medicinski oddelek — šolski zdravnik je pregledal letos učence prvega, četrtega in osmega razreda (to so sistematski pregledi, ki se vrše vsako leio). Kakor pri drugih zavodih smo opazili tudi na tem, da je nekaj dijakov, ki se pregledom odtegujejo. Ali so vzrok di jaki sami, ali starši, ki mislijo, da so njihovi otroci popolnoma zdravi in jim torej ni treba na pregled, se ni moglo ugotoviti. Večkrat se je že zgodilo, da so se ravno bolni otroci odtegovali pregledom. Taki so pa lahko nevarni za svojo okolico. Gotovo je, da nihče ne bi hotel, da se njegov otrok okuži v šoli. S tem, da se nekateri odtegujejo pregledu, pa povečajo možnost prenosa bolezni v šolo. Zato je potrebno, da pridejo na pregled vsi brez izjeme. Na zavodu je bilo pregledanih v šol. letu 1938./39. 385 dijakov in 89 dijakinj. Zaradi točnejše diagnoze in nadzorstva je bilo poslanih na specialni rentgenološki pregled 98 dijakov. Pri skoraj 90% nižjih razredov smo opazili zobno gnilobo, razpadanje zob. Prav pri tako velikem odstotku otrok nižjih razredov smo videli, da si ne čistijo zob. Nekateri čistijo zobe enkrat ali dvakrat tedensko, drugi še manj. Samo 3—4 od Arseh pregledanih prvošolcev so navedli za vzrok, da nimajo zobne krtačke. Gnili zobje lahko povzročajo pri otrocih različne težave, kot so: glavobol, nervoznost, slabo spanje, slab duh, različne želodčne in črevesne motnje, slabo prebavo itd. Otroci ne morejo biti tudi pri pouku in učenju tako zbrani, kot bi bilo potrebno. Najčešči vzrok zobnih bolečin je razpadanje zob. Vzrok je največkrat kemično-parasitarni proces. Iz ostankov hrane, ki ostaja čez noč v ustih, se napravlja mlečna kislina. Ta napada z bakterijami, ki nastajajo pri razpadanju in gnitju ostankov hrane, zobno sklenino. Ko je ta načeta, imajo bakterije lažje delo in razkrajajo zobno snov. So pa še drugi momenti, ki pomagajo, da zmanjšajo odpornost zob. Ti vzroki so v zmanjšani množini vitaminov v telesu, rahitični zobje itd. Posebno hrana, ki se lepi na zobe, in sladkarije so nevarne, ako zob ne očistimo temeljito po jedi. Hrana se nabira posebno v prostorih med zobmi in pa v malih kotanjicah na zobu. Tu deluje mlečna kislina nemoteno in tu so tudi prva mesta, ki postanejo kariozna. Vse to nam kaže pot za obrambo proti gnitju zob. Hrana mora imeti dovolj takih snovi, ki zobe utrjujejo. Vsebovati mora dovolj kalcija, fosfora, vitaminov. Eno najboljših sredstev za dora-ščajočega otroka je ribje olje. Pravilno čiščenje dlesni in prostorov med zobmi, dobro žvečenje hrane, čim manj sladkarij in pa vsakoletni zdravniški pregled so najvažnejši momenti pri ohranitvi zobovja. Opozoriti moramo še na drug važen razlog, zakaj moramo zobe čuvati. Mlečnim zobem se navadno ne pripisuje posebna važnost, kakor tudi ne prvemu kočniku, prvemu stalnemu zobu, ki se zamenjava še z mlečnimi zobmi. Redki so starši, ki dajo plombirati mlečne zobe. Vsak se tolaži s tem, da zrastejo še drugi, stalni. Radi prehitrega izpadanja mlečnih zob — saj se navadno izruje, če boli — dobi ustna duplina drugačno obliko. Stalni zobje teže k temu, da se pomikajo proti sredini. Če n. pr. zraste četrti zob, a tretjega mlečnega ni več, nima četrti nobenega odpora in zleze na mesto tretjega. Ker zraste tretji zob pozneje kot četrti, nima več mesta in zleze izven vrste. Prav tako je s šestim zobom, prvim kočnikom, l a je steber za oblikovanje čeljusti. Zato se mora pri takem mlečnem ali prvem stalnem zobu vsaj korenina ohraniti. Nekoliko se da taka nepravilnost še popraviti z različnimi aparati, kar pa je draga in dolgotrajna procedura. Če povzamemo na koncu vse, na kar morajo starši posebno gledati pri zobovju otrok, vidimo, da morajo paziti I.) da mlečni zobje ostanejo čim dalj časa delazmožni na svojem mestu; 2.) ko rastejo stalni zobje, je treba posebno paziti na kočnike, ker drže obliko čeljusti in so pri žvečenju edini, ki res meljejo hrano. Da se kolikor mogoče prepreči razpadanje zob, je potrebno: čistiti zobe redno, in sicer vsak večer (ne šele zjutraj), najbolje pa po vsaki jedi. Dvakrat na leto naj pregleda zobovje zobozdravnik, da se čimprej ugotovi in popravi vsaka, tudi najmanjša karies. VIII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic. iNa kraju šol. leta 1958/59 je bilo stanje zavodovih knjižnic in zbirk sledeče: 1. Učiteljska knjižnica šteje 4265 del, in sicer slovenskih 612, srbskohrvatskih 271, nemških 2546, romanskih 142, grških in latinskih 894. Prirastek tekom leta 28 del. 2. Dijaška knjižnica ima 5615 tlel, od teh 2240 slovenskih, 974 srbskohrvatskih, 2069 nemških, 225 francoskih in 109 v drugih jezikih. V tekočem šolskem letu je narasla za 42 del. Več letnikov Zvona ter Doma in sveta je daroval dijaški knjižnici abiturient Mitja Goreč. 5. Zemljepisna in zgodovinska zbirka: zemljevidov na novo kupljenih 8, izločenih 0, sedanje stanje 194: slike in serije slik: na novo kupljene 5, sedanje stanje 541; stereoskopske slike 54; projekcijske slike H), reliefi 6, globusi in aparati 7, minerali in okamenine 70, atlanti 15, strokovne knjige I I. 4. Prirodopisna zbirka: a) zidnih slik 268, za Stereoskop II, za projekcijski aparat 17; b) modelov: pravih 190, shematičnih 51; c) aparatov 8; č) nagačenih živali 258; d) preparatov: v tekočini 155, suhih 477, mikroskopskih 106; e) mineralov 705, kamenine 2^2, okamenine 12; f) herbariji I (nepopoln); g) zemljevidi I. Prirastek: I nagačena žival, 57 mineralov (darilo geološkega instituta, ljubljanske univerze). 5. Zbirka za liziko, kemijo in matematiko: a) mehanika 175; b) toplota 45; c) astronomija 27; č) magnetizem 18; e) elektrika 226; f) valovanje II; g) akustika 55; h) optika 110; i) kemija 169; j) delovno orodje 121: k) matematika 144. V (eni šolskem letu smo nabavili 2 suhi bateriji in nekaj Stikalnih potrebščin. Popraviti smo dali svinčev akumulator in nadomestili nekaj kemikalij. 6. Zbirka učil za petje in glasbo: a) posvetne pesmi (narodne in umetne) 172 številk z 2970 partiturami in s I818 glasovi; b) cerkvene pesmi 188 številk s 5954 partiturami in 5820 glasovi; c) instrumentalne skladbe: I za godalni kvartet, 9 za salonski orkester, 7 za veliki orkester; č) instrumenti: orgle s pedalom in z dvojnim manualom. harmonij, klavir, kontrabas, 17 notnih stojal in 1 instrumentalna tabela. Prirastek 185 partitur posvetnih pesmi. 7. Knjižnica Podporne zaloge ima 2898 del, in sicer slovenskih 1654, srbskohrvatskih 595, nemških 451, romanskih 458. Število se je zvišalo za 212. IX. Šolske učne knjige. Za verouk. I. razred: Katoliški katekizem (tudi za II. in III. razred). Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del. Izdaja 1. 1931. Tl. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona, II. del. lil. razred: Jaklič-Vrečar, Liturgika. IV. razred: Mlakar. Katoliški verouk za IV. razred srednjih in meščanskih šol. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, T. knjiga: Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VI. razred: Pečjak. Katoliški verouk, 11. knjiga: Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VII. razred: Pečjak. Katoliški verouk, lil. knjiga: Življenje po katoliški veri, 2. izdaja. VIII. razred: Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja. Za slovenski jezik. I. razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-šolar, Slovenska čitanka in slovnica 1, 2. izdaja. II. razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica II. III. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka III. IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica kakor v III. razredu. Bajec-Kplarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka IV. V. razred: Breznik, Slovenska slovnica kakor v 111. razredu. Fr. Poljanec, [štorija srpskohrvatskoslovenačkog jezika. Epske narodne pesmi 1—2 (Klas. dela), pomožna knjiga. Andra žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike. VI. razred: Breznik, Slovenska slovnica kakor v III. razredu. Grafenauer. Slovenska čitanka 11 (pomožna knjiga). Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva (pomožna knjiga). Poljanec, Istorija stare i srednje jugoslovenske književnosti. Izbrana dela iz slovenske in srbskolirvatske književnosti. VII. razred: Breznik, Slovenska slovnica kakor v III. razredu. Grafenauer, Slovenska čitanka III (pomožna knjiga). Grafenauer, Kraika zgodovina slovenskega slovstva kakor v VI. razredu. Živanovič, Primeri nove kn jiževnosti I—II (pomožna knjiga). Izbrana dela iz slovenske in srbskolirvatske književnosti. VIII. razred: Breznik, Slovenska slovnica kakor v JII. razredu. Grafenauer, Slovenska čitanka IV (pomožna kn jiga). Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva kakor v VI. razredu. Živanovič, Primeri nove književnosti II (pomožna knjiga). Popovič, Jugoslovenska književnost. Andra žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike kakor v V. razredu. Fr. Poljanec, Istorija; srpskohrvatskoslovenačkog' jezika kakor v Y. razredu. Izbrana dela iz slovenske in srbskohrvatske književnosti. Za srbskolirvatski jezik. I. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica I. II. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. III. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica III. IV. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica IV. Za francoski jezik. I. razred: Južnič, Francoska vadnica I, 2. izdaja. [L razred: Južnič, Francoska vadnica II, III. razred: Južnič, Francoska vadnica III, IV. razred: Južnič, Francoska vadnica IV, Zasebno čtivo: I. Per ran 11, Contes de fees. 2. Livres roses pour les enfants. 3. Duruy, Biographies d’hommes cele h res. V. razred: Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred. Južnič, Francoska vadnica za višje razrede srednjih šol. Južnič, Grammaire lran<;aise. Zasebno čtivo: J. Sandeau, La Roche aux Mouettes (llachette, Bibliotheque d’education et de recreation). VI. razred: Južnič, Francoska čitanka kakor v V. razredu. Južnič, Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič, Grammaire fran^aise kakor v V. razredu. Zasebno čtivo: A. Daudet: Le petit Chose. Pr. Merimee: Colomba. VII. razred: Južnič, Francoska čitanka za VII. razred. Južnič, Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič, Grammaire franc/a i se kakor v V. razredu. Zasebno čtivo: V. llugo: llernani. A. Daudet: Lettres de mon moulin. P. Loti: Pecheur d’Islande. Maupassant: Contes choisis pour la jeunesse. Vlil. razred: Južnič, Grammaire lran(,aise kakor v V. razredu. Južnič, Francoska vadnica kakor v V. razredu. Južnič, Francoska čitanka za Vlil. razred. Zasebno čtivo: Moliere, Le Bourgeois gehtilhomme. Les Precieuses ridicules. Moliere, Le Bourgeois gentilhomme. Les Precieuses ridicules. Corneille, Le Cid. Racine, Britanniens. La Fontaine, Fahles. Za latinski jezik. J. razred: Belec-Jere-Omersa-Samec, Latinska vadnica in slovnica za I. razred. TI. razred: Belec-Jere-Omersa-Samec, Latinska vadnica in slovnica za II. razred. III. razred: Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica za III. in IV. razred. Pipenbacher, Latinska slovnica, >. izdaja. Južnič, Latinska čitanka za III. razred. IV. razred: Bajuk, Latinska čitanka za IV. razred. Belec-Jere, Latinska vadnica in slovnica kakor v III. razredu. Pipenbacher: Latinska slovnica kakor v Ul. razredu. V. razred: Bajuk-Grošelj, Cicero: Orationes in Catilinam. Bajuk - Grošelj, C. Sallustius Crispus: Bellum Ju- gurthinum. Sovre, Lanx satura. vr. razred: Belec, Cicero: De imperio Cn. Pompei, Bajuk-Grošelj: Izbor iz Ovidovih pesmi. Sovre, Lanx satura. VII. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika L i II. dio. Golik, Izabrani Plinijevi listovi. VIII. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika I. i II. dio. Golik, Kvinta Horacija Flaka izabrane pjesme (pomožna knjiga). Za grški jezik. III. razred: Bradač, Grška vadnica. Bradač-Osana, Grška slovnica. IV. razred: Kakor v III. razredu. V. razred: Južnič, Grška čitanka. Grška slovnica kakor v lil. razredu. VI. razred: Majnaric, Izbor iz llomerove llijade i Odiseje. Južnič, Grška čitanka kakor v V. razredu. Grška slovnica kakor v III. razredu. VII. razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i Kriton. Musič. Izabrani govori Deinostenovi (pomožna knjiga). Grška slovnica kakor v lil. razredu. VIII. razred: Kuzmič, Platonova obrana kakor v VII. razredu. Kuzmič, Platonov Fedon. Kuzimič, Sofoklova Antigona. Musič, Odabrani d jelovi iz Aristotela. Grška slovnica kakor v III. razredu. Za zgodovino. II. razred: Binter-Štrukelj, Zgodovina starega veka za 11. razred srednjih šol. Stanojevič, I listorijski atlas. III. razred: Binter-Štrukelj, Zgodovina Jugoslovanov 1. Atlas kakor v II. razredu. IV. razred: Vasilij Popovič, Zgodovina novega veka za IV. razred. Atlas kakor v Tl. razredu. V. razred: Orožen, Zgodovina starega veka za V. razred. Atlas kakor v II. razredu. VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede sred-iij i li šol. Atlas kakor v II. razredu. V11. razred: J. Orožen, Zgodovina novega veka za VII. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Vlil. razred: J. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za Vlil. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Za zemljepis. I. razred: Kranjec-Vazzaz, Osnovni pojmi zemljepisa za I. razred srednjih šol. Radovanovič, Novi geografski atlas (veljaven za vse razrede) ali Razredni geografski atlas (veljaven za nižje razrede). II. razred: Prijatelj-Bohinee-Savnik, Zemljepis za II. razred sred- njih šol. Atlas kakor v I. razredu. III. razred: Bohinec-Savnik. Zemljepis za III. razred srednjih in njim sorodnih šol. Izvenevropske zemlje. Atlas kakor v I. razredu. I V. razred: Bohinec-M ikla včič-Savni k, Zemljepis za! IV. razred srednjih šol. Atlas kakor v I. razredu. V. razred: Bohinec-Kranjec-Savnik, Občni zemljepis za višje raz- rede srednjih šol. Radovanovič, Novi geografski atlas. VI. razred: Čermelj, Kozmografija za višje razrede srednjih šol. Atlas kakor v V. razredu. VII. razred: Erdeljanovič, Osnove etnologije. Atlas kakor v V. razredu. VIII. razred: Radivojevič, Jugoslavija. Za \ III. razred srednjih škola, izdaja 1935 v latinici. Atlas kakor v V. razredu. Za prirodopis. 1. razred: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. 4. izdaja. II. razred: Kakor v I. razredu. V. razred: Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol, samo 2. izdaja. VT. razred: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. VIL razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Za fiziko in kemijo. lil. razred: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. IV. razred: Zobec, Kemija z mineralogijo za nižje razrede sred- njih šol. Vil. razred: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. Žitko, Kemija za višje razrede srednjih šol. Vlil. razred: Reisner, Fizika kokor v VII. razredu. Za matematiko. 1. razred: Kunc, Aritmetika za 1. in 11. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za L, II. in 111. razred srednjih šol. II. razred: Kakor L razredu. III. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred sred- njih šol. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za III. in IV. razred. IV. razred: Aritmetika kakor v III. razredu. Geometrija kot v III. razredu. V. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred sred- njih šol. Lapajne Vladimir, Geometrija za V. razred. Sodnik, Logaritmi. VI. razred: Aritmetika kakor v V. razredu. Lapajne Vladimir, Geometrija za VI. razred. Logaritmi kakor v V. razredu. VIL razred: Kune, Aritmetika in algebra za VIL razred srednjih šol. Sajovic Oton, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede srednjih šol. Logaritmi kakor v V. razredu. Za osnove filozofije. VIII. razred: Veber. Očrt psihologije. Ozvald, Logika, 2. izdaja. Za higieno. IV. razred: Pirc, Higiena za III. in IV. razred srednjih šol. VI. razred: Dr. Ivo Pirc in dr. Bojan Pirc, Higiena za VI. razred srednjih šol. VIII. razred: Dr. Ivanič, Higiena za VIII. razred. Za petje. I. in 11. razred: Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol, II. izdaja. X. Pismene naloge iz slovenskega jezika. I. a razred. Šolske naloge: I. Kako se je povodni mož razšel. (Obnova.) 2. Brodnik. (Obnova v razširjeni, samostojni obliki.) "5. Premalo zemlje in preveč. (Obnova v skrčeni obliki.) 4. Moj lanski majniški izlet. (Opis.) 5. Iztokova zmaga. (Prosto po berilu „Na prodaj nismo Sloveni nikdar“.) Domače naloge: I. Kako je Krpan premagal Brdavsa. (Prosto po povesti Martin Krpan.) 2. Kako sem preživela božične počitnice. (Prost spis.) \ Moj najdražji spomin. (Oris.) Dr. Ferdo Kozak. I. h razred. Šolske naloge: i. Kurent. (Obnova.) 2. Noe in vinski trs. (Obnova.) ~i. Enajsta šola pod mostom. (Obnova.) 4. Meščani napadejo velikane. (Obnova.) 5. Martin Krpan sreča cesarja. (Obnova.) Domače naloge: I. Lisica in kozel. (Obnova.) 2. Kako sem preživel božične počitnice. (Prost spis.) ). Sloničevo popotovanje. (Razširjena obnova.) I. c razred. šolske naloge: I. O beli kači. (Obnova.) 2. Turki v šentjanški cerkvi. (Obnova.) Kako je dobil slon dolg rilec. (Obnova.) 4. Iztok zmaga v tekmi. (Obnova.) 5. Konec leta se bliža! (Pismo staršem.) Domače naloge: I. Škrat in lovec. (Prosta obnova.) 2. Kako sem preživel božične počitnice. (Prost spis.) "i. Vožnja z vlakom. (Prost spis.) I. d razred. Šolske naloge: I. Zvon na Čreti. (Obnova.) 2. Ilermes in drvar. (Obnova.) 3. Spomini na mladost. (Obnova.) 4. Iztok zmaga v tekmi. (Obnova.) 5. Na majniškem izletu. (Prost spis.) Domače naloge: I. Lisica in kozel. (Obnova.) 2. Kako sem preživel božične počitnice. (Prost spis.) ~i. Slonič potuje po Afriki. (Razširjena obnova.) Dr. Franc Tomšič. I. e razred. Šolske naloge: I. Volkodlak. (Obnova.) 2. Turki na Slevici. (Obnova pesmi v obliki samostojne povesti.) \ Peter Klepec. (Obnova v skrčeni obliki.) 4. O veliki noči. (Opis.) 5. Pijančeva usoda. (Prosto po berilu Pomlad pod oknom.) Domače naloge: I. Kako se je Martin Krpan odpeljal na Dunaj. (Prosto po povesti Mariin Krpan.) 2. Kako je bilo o božiču doma. (Opis.) 5. Kaj sem hudega doživel. (Spomin iz otroških let.) Dr. Ferdo Kozak. II. a razred. Šolske naloge: I. a) Kako sem kot mestni otrok prvič doživela deželo, b) Nedeljsko jutro. (Prosto.) 2. Kako sem izrabila božične po- čitnice. (Prosto.) 3. a) Na postaji. (Opis.) b) Berač. (Opis.) 4. Vtisi z majniškega izleta. (Prosto.) Domači nalogi: I. Mejnik. (Obnova po razčlembi.) 2. Kaj veš o naših izseljencih? (Prosto.) Stane Melihar. II. b razred. Šolske naloge: 1. Kralj Matjaž. (Obnova.) 2. Kako sem delal sprejemni izpit. (Prosto ob Finžgarjevem Študent naj bo.) 3. Ša-revčeva sliva. (Obnova.) 4. Cankar, Dateljni. (Obnova.) Domači nalogi: 1. Tri prošnje. (Prosto po Trdinovi bajki.) 2. Francelj nove misli ob koncu polletja. (Po Finžgarjevi povesti.) Dr. Franc Tomšič. II. c razred. Šolske naloge: I. a) V prvem c razredu pred poukom, b) Prvič v mestu. (Prosto.) 2. jv) Kako bom izrabil božične počitnice. (Prosto.) h) Zimski dnevi. (Oris.) 3. a) Soči. (Obnova po razčlembi), b) JNa sejmu. (Opis.) 4. Vtisi z majniškega zleta. (Prosto.) Domači nalogi: I. Ubežni kralj. (Obnova po razčlembi.) 2. Moje misli o vojni in miru. (Prosto.) Stane Melihar. III. a razred. Šolske naloge: I. Aškerčeva Ponočna potnica. (Obnova in označba.) 2. Prva konferenca. (Doživljaj.) 3. Življenje ni praznik. (Premišljevanje.) 4. Krjavelj. (Podoba. — Po J. Jurčiču.) Domači nalogi: l. Boljša je domača gruda ko na tujem zlata ruda. (Prost spis.) 2. Spomin iz detinstva. (Doživljaj.) Alfonz Gspan. III. b razred. Šolske naloge: 1. Na živilskem trgu. (Opis.) 2. Po počitnicah. (Pismo.) 3. Turjaška Rozamunda. (Obnova.) 4. Lepa; naša domovina. (Moji počitniški načrti.) Domači nalogi: I. Spomin iz otroških let. (Prost spis.) 2. Moj prijatelj. (Prost spis.) Dr. Mirko Rupel. III. c razred. Šolske naloge: I. Aškerčeva Ponočna potnica. (Obnova in označba.) 2. Moja družba. (Opis.) 3. Turjaška Rozamunda. (Pretvorba in označba.) 4. Lepa si, zemlja domača! (Počitniški potovalni načrt.) Domači nalogi: I. Kaj mi pripoveduje božična smrečica? (Prost spis.) 2. Pogled skozi okno. (Opis.) Alfonz Gspan. ^ III. d razred. Šolske naloge: 1. a) Pred glavno pošto. (Opis.) b) Pred postajo. (Opis.) 2. Bliža se konec prvega polletja. (Pismo.) 3. Povodni mož. (Obnova.) 4. Smrt. (Razširitev po Belokranjski baladi.) Domači nalogi: I. Spomin iz otroških let. (Prost spis.) 2. Kepa premoga pripoveduje. (Prost spis.) Dr. Mirko Rupel. IV. a razred. Šolske naloge: 1. Praznik mrtvili na domačem pokopališču. (Prosto.) 2. Pismo materi. 3. Aškerčeva Anka. (Vsebina in označba.) 4. a) Up in strah. (Prigodniška.) b) Moji načrti. (Prigodniška.) Domači nalogi: 1. Zakaj ljubim materin jezik? (Rodoljubno.) 2. Spomini. (Napiši idilo iz rane mladosti.) IV. 1» razred. Šolske naloge: 1. a) Prvi jesenski dnevi, b) Na trgatvi. (Opis.) 2. a) Na vlaku, b) Pri zdravniku. (Prosto.) 5. Velikonočna slika. (Prosto.) 4. Napiši v dramatični obliki prizor iz dijaškega življenja. Domači nalogi: 1. Lepa Vida. (Obnova in označba.) 2. Težave naših rodoljubov pred osvobojen jem. (Rodoljubno.) Slane Melihar. IV.c razred. Šolske naloge: 1. Na semnju. (Oris po zgledu Jurčičevega Sosedovega sina.) 12. Visoko letal, nizko padel. (Nar. pregovor. Pokaži ob Stritarjevih Sodnikovih.) 3. Stric Tine (ali drugo ime). (Črtica.) 4. Nezgoda. (Doživljaj.) Domači nalogi: 1. Postranske panoge našega kmetijstva. (Razprava.) 2. Izlet na Posavje (po Ljubljanskem barju, v Polhov Gradec.) (Oris.) IV. d razred. Šolske naloge: I. Obleganje Ajdovskega Gradca. (Oris po Prešer- novem Krstu pri Savici.) 2. Kako gre Andrej Sodnik v pogubo. (Oznaka po Stritarjevi povesti.) 3. Prijatelj Tone (ali drugo ime.) (Črtica.) 4. Skušnjava. (Doživljaj, oblikovan po zgledu odstavka „Pred skušnjo“ iz Detelove Trojke.) Domači nalogi: 1. Kaj vse kmetje uvažajo v Ljubljano (iz vse države!) (Razprava.) 2. Izlet na Šmarno goro (k Sv. Katarini, na Orl j e.) (Oris.) Dr. Ivan Grafenauer. V. n razred. šolske naloge: 1. a) Na razstavi slovenske knjige. (Misli in želje.) |j) Prvinske pripovedne vrste. (Označba.) 2. Naši domači. (Označba.) 3. Najlepši prizor v Tavčarjevem Cvetju v jeseni. (Pismo.) 4. Potovanje — vir zdravja in vednosti. (Razpravica.) Domači nalogi: 1. Ženski obrazi v srbskohrvatski narodni pripovedni pesmi. (Razpravica.) 2. Križem po Ljubljani. (Prost spis.) V. b razred. Šolske naloge: I. a) Pripovedka in basen, b) Pravljica in legenda. (Označba.) 2. Dvajset let svobode. (Domoljubno premišljevanje.) 3. Najlepši prizor v Tavčarjevem Cvetju v jeseni. (Pismo.) 4. Voda v človeškem gospodarstvu. (Razpravica.) Domači nalogi: I. Lik kraljeviča Marka v srbskohrvatski narodni pripovedni pesmi. (Razpravica.) 2. O čem mi poje vaški zvon? (Prost spis.) Alfonz Gspan. V.c razred. Šolske naloge: 1. Železnica in avtomobil v tekmi za prvenstvo. (Primerjalna razprava.) 2. Hasanaginica. (Oznaka.) 3. Družba pri Obrščaku. (Slika.) 4. Morje in reke narode zbližujejo, gore pa jih ločijo. (Prost spis.) Domači nalogi: 1. Slovenska junaška pesem. (Oznaka.) 2. V predmestju. (Opis.) Rudolf Benulič. VI. a razred. Šolske naloge: I. Brut in Kasij. (Primerjava.) 2. Ilomo non sibi natus, sed patriae. (Razprava.) 3. a) Dobre in slabe strani športa. (Razprava.) b) Tiho prihaja mrak. (Razpoloženjska slika.) 4. Jurij Dalmatin. (Razprava.) Domači nalogi: 1. Kolikor jezikov znaš, toliko mož vel jaš. (Razprava.) 2. Tivoli. (Esejističen opis.) VI. b razred. Šolske naloge: 1. Kasi jev značaj. (Razprava.) 2. a) Zima prihaja. (Vtisi in misli.) b) Božič gre. (Prost spis.) 3. a) Kulturni pomen gledališča. (Razprava.) b) Pomen tiskarstva. (Razprava.) 4. Sebastijan Krelj. (Razprava.) Domači nalogi: 1. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. (Razprava.) 2. Ljubljana. (Esejistična označitev.) VI. c razred. Šolske naloge: I. Brutov značaj. (Razprava.) 2. Labor non onus, sed beneficium. (Razprava.) 3. Pomen radia. (Razprava.) 4. Trubarjeve zasluge. (Razprava.) Domači nalogi: I. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veliaš. (Razprava.) 2. Ljubljana. (Esejistična označitev.) Dr. Mirko Rupel. VII. a razred. Šolske naloge: I. Čuvstveni elementi v Vodnikovi poeziji. (Razprava.) 2. Čop in Prešeren o kulturnih nalogah slovenskega književnega jezika. (Razprava.) 3. Tudi jezik poštni, a svojim se diči! (Pre-radovič. Premišljevanje v obliki pisma.) 4. a) Sama prela, sama šila — so najlepša oblačila. (Nar. pregovor. Prost spis.) b) Uzda j se u se i u svoje kij use. (Nar. pi-egovor. Prost spis.) Domači nalogi: I. Družabne razmere na Slovenskem proti koncu IS. stoletja. (Po Linhartovih in Vodnikovih spisih.) 2. Vsi, kateri primejo za meč. bodo z mečem končani. (Mt. 26, 52. Zgodovinsko premišljevanje.) VII. b razred. Šolske naloge: I. Vodnik kot narodni buditelj. (Razprava.) 2. Krst pri Savici izraz Prešernovega duhovnega življenja. (Razprava.) 3. Ljubezni domačije — noben naj vam ne usmrti strup! (Prešeren. Domoljubno.) 4. Saj je še čas! (Prost spis.) Domači nalogi: I. Pomen Kranjske Čbelice za slovenski narodni preporod. (Razprava.) 2. Blagor krotkim, zakaj ii bodo zemljo posedli. (Mt. 5, 4. Zgodovinsko premišljevanje.) Dr. Ivan Grafenauer. VII. c razred. Šolske naloge: I. Večer pri Žigi Zoisu. (V dramatični obliki.) 2. Iz spominov. (Odlomek iz mojega dnevnika.) 3. Sužnji zemlje. (Razprava o našem kmetu.) 4. Moje misli o športu. (Premišljevanje.) Domači nalogi: I. Poldinove preporodne pobude. (Literarnozgodovinski oris.) 2. Najlepši Prešernov sonet. (Označba soneta, ki te je najbolj ganil.) Stane Meliliar. VIII. a razred. Šolske naloge: I. Martin Krpan. (Razprava.) 2. a) Gleda sveta neizmerno gorje, jok Buje človeštva. — težko, prepolno srce poka mu, duška želi. (Stritar. Premišljevanje.) b) Dolžnosti, ki me čakajo. (Premišljevanje.) 3. Pomembne literarne struje v drugi polovici 19. stoletja in njihov vpliv pri nas. (Literarnozgodovinski oris.) Domači nalogi: t. Sodnikovi. (Poskus presoje.) 2. Ali sein zadovoljen sam s seboj? (Premišljuj!) VIII. b razred. Šolske naloge: I. Pesem Simona Jenka. (Označba in presoja.) 2. a) Kritika in njen nomen. (Razprava.) b) Modrost naroda. (Razprava.) 3. Od Kersnika do moderne. (Razvojna in stilna označba.) Domači nalogi: I. Cvet in sad. (Poskus presoje.) Q. n) Moja domovina. (Rodoljubni oris.) b) Moje razmerje do družbe. (Izpovedna analiza.) Dr. Ferdo Kozak. XI. Popravni in razredni izpiti. i. V avgustovem roku 1938. a) Izdelali so: I. a razred: Dimnik Vera, Kariž Veleslava, Lončar Mariia, Marolt Josipina, Povše Marija, Rutar Marija, T. b razred: Brtoncelj Mihael, M e li 1 e Avguštin,* Plešec Franc, Zupanc Ciril, Dolinar Janez (priv.). I. c razred: Bester Janez, Cafuta Alojzij, Florjanec Drago, Golob Marijan, Kokalj Janez, Korinšek Stanislav, Majer Janez, Modrijan Miran, Odar Miroslav, Podmenik Gvidon, Remih Zlatko. Viničar Hinko, Vižintin Stanislav, Zajec Franc, Ziernfeld Henrik. I. d razred: Končar Gorazd. Košorok Stanko, Peterca Franc, Petrič Alojzij, Piškur Rudolf. II. a razred: Čižman Vekoslava, Košiša |elisava, Žumer Helena. II. b razred: Berce Milan, Božič Kamenko, Dovgan Stanislnv, Tliir-mann Konstantin, Ivanc Vladimir, Jagodic Vladislav, Kunšič * Razprti tisk pri imenih učencev pomeni prav dober uspeli, debeli tisk odličen uspeh. Franc, Likovič Milan, Meze Janez, Plišic Smiljan, Slokar Savo, Šemrl Matija, Škrjanec Janez. II. c razred: Grom Smiljan, Metelko Bogomir, Ovsec Jožef, Pestoi-nik Janez, Potočnik Blaž, Zajec Luddvik. II. d razred: Abram Dušan, Ambrožič Franc, Frič Franc, Guček Janko, Habjan Frančišek, Mravljak Ivan, Petrič Anton, Požar Drago, Rupnik Janez, Vrečko Alfred. III. a razred: Vidmar Jožef, Budila Vekoslava. 111. b razred: Fabijan Janez, Kern Valentin, Miklavčič Vinko, Ve- -rovšek Marijan. III. c razred: Gerl Milan, Grčar Jože, Kavčič Jožef, Ogrin Anion, Šušteršič Anton, Vovk Alojzij. III. d razred: Dernič Ivan, Perman Ivan, Remic Jože, Sedej Zoran. V. a razred: Anžič Ivan, Rovšek Teodora. V. b razred: Bračko Anton, Kovačič Ervin, Kučič Srečko, Lavrič Marijan, Novak Ivan, Rössmann Jožef, Volčič Franc. V. c razred: Jenko Vilibald, Jurca Alojzij, Kosmač Franc, Kveder Jožef. , V. d razred: Breznikar Franc, Bujas Drago, Čampa Franc, Hladnik Marijan. Jenčič Anton, Kovačič Ivan. Lipar Janez, Logar Franc, Lovrenčič Jožef, Sene g a č n i k J u rij. VI. a razred: Črneha Ivan, Erjavec Jožef, Jerič Božidar. VI. b razred: Čede Oton, Česnik Ivan, F s i h Mati j a . Klemenčič Franc, Natlačen Marko, Smrkolj Anton, Štrukelj Anton, Zajec Alojzij. VI. c razred: Dubrovič Franc, Grabnar Boris, Polak Anton, Rabič Adolf, Rogelj Anton. VIL a razred: Adamič Leon, Pucihar Anton, Štritof Peter, Rogač Ana. Vll.b razred: Fink Božidar, Jermol Adolf, Tepina Edvard, Uršič Marijan. VIL c razred: Bole Alojzij. Podobnikar Ivan, Verderber Franc. b) Izdelali niso: La razred: Batagelj Vlasta, Kozlevčar Vanda, Podobnik Klavdij. 1.1) razred; Novak Milan, Rožanec Franc, Šter Janez, Uršič Ivan, Žajko Jožef. l.c razred: Gracar Albin, Pangerc Anton, Sojar Stanislav, Ziherl Marko. L d razred: Kukavica Ciril, Mikše Alojzij, Rebol Franc, Šarc F rane. II. a razred: Gruden Ana, Jarh Božena. Kraigher Ana, Levstik Karolina. II. I) razred: Gašperlin Zdravko. Jenšterle fožef, l inta Velja (priv.). II. d razred: Andrejak Anton, Valentin Albin. III. a razred: Jerman Veronika. III. b razred: Grafenauer Gorazd. Poženel Franc. III. c razred: Pregelje Marijan, Zabukovec Ivan, Smodiš Vladislav (priv.). III. d razred: Bradeško Stanislav, lllebš Milan, Hočevar Jožef, Kožuh Danilo. Urbančič Franc. V. n razred: Šturm Jožefa. Y. d rafered: Kremžar Franc. VI. a razred: Meden Franc. VI. b razred: Jakše Alojzij. VI. c razred: Matjašič Janez, šmon Ivan. VII. c razred: Pavlin Jože. 2. V junijskem roku 1939. a) Izdelali so: IV. a razred: Erman Borivoj, Ločniškar Franc, Tum-pej Franc, Vidmar Jožef, Žbogar Ludovik, Budita Vekoslava, IJjčič Kori na. IV. b razred: Fabijan Janez, Lampič Vladimir, Lipar Stanislav, Pleničar Živko, Rigler Dušan, Rössmann Uroš, S 1 a p n i č a r Janez, Verovšek Marijan. IV. c razred: Budkovič Vekoslav, Crmovnik Vinko, Peternel Alojzij, Pogorelec Frančišek, Vovk Alojzij. IV. d razred: Nolimal Frančišek, ()s>rin Anton, Perman Ivan, Praprotnik Janez, Ravnik Stanislav, Rostohar Ivan. VIII. a razred: Podobnikar Ivan, Savinšek Anton, Štritof Peter. VIII. b razred: Komar Milan, Žakelj Vinko. b) Izdelali niso: IV. c razred: Bilbau Valentin, Kavčič Jožef, Po-rekar Miloš, Prijatelj Peter. IV. d razred: Toman Mati ja, Verbinc Franc. VIII. b razred: Lebinger Hinko. XII. Tečajni izpiti. A. Nižji tečajni izpit. i. Junijski rok 1938. a) Izpit so napravili v a-oddelku: Bračko Stanislav, Hübscher Franc, Mravlje Vincencij, Črne Marjeta, Črne Terezija, Čižman Mir-jema, Majcen Živka, Marinček Martina, Mrak Frančiška, Nachtigall Šarlota, Novak Ana, Puhar Ana, Rovšek Pija, Svetina Marija, Štrukelj Pavla, Trpin Noemi, Trstenjak Marija, Vrhovec Marija, Zaiec Jadranka; v b-oddelku: Artač Ivan, Goršič Ivan, Jenko Janez, Kole-nec Janez, Kotlušček Jožef, Lozar Ivan, Mejač Janez, Mencinger Miloš. Spiller Ludovik, Verdelj Ivan, Vidmar Boris, Vodopivec Milenko, Vodopivec Valenlin, Zajec Anton, Zaplata Franc, Župančič Ivan, Žel Anton; v IV. c-ddelku: Arnež Ivan. Bergant Ivan, Jagodic Anton, Javornik Anton. Javornik Marijan, Jerman Andrej, Kastelic Milan, Kolarič Stanislav. Kurnik Marijan, Mlakar Franc, Remic Bogumil, Rus Jožef, Semenič Marijan, Šinkovec Tit, Štepec Boris, Stranca r Marijan, Tomažič Ludovik, Vene Stojan. Zajiček Jožef, Zakrajšek Rado, Zupan Ciril, Žerovnik Stanislav; v IV. d-oddelku: Ambrožič Leopold, Cankar Maksimilijan, Frkolj Emil, Glavan Franc, Gosar Peter, Hauptman Anton, Ilc Alojzij, Koren Franc, Kostelec Marko, Kragelj Miroslav, Kurent Valentin, Lavtižar Stanislav, Mohorič Mari jan, Molk Avguštin, Muster Josip, Novak Bogumil, Ovsec Ivan, Rus Vojan, Sedmak Jože, Šimnovec Slavko, Trtnik Aleksander, Zajec Jože. b) K popravnemu izpitu so se pripustili v a-oddelku: Drobnič Janez (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Grum Franc (latinski j.), Hribar Viktor (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Zabavnik Ivan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Fajdiga Aliča (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Lavrič Dragica (latinski j.), Plivelič Jolanda (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Slokar Nada (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije); v b-oddelku: Bida Jožef (matematika), Gorše Anton (matematika), Hauptman Jože (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Jalovec Maksimilijan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Kršmanec Janez (latinski j.), Murnik Božidar (latinski j.), Pezdirc Bogomir (latinski j.), Prebil Vladimir (latinski j.); v c-oddelku: Langerholc Jože (matematika), Potrpin Martin (latinski j.), Urbas Karel (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije); v d-oddelku: Andrejčič Igor (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), llojs Franc (latinski j.), Pirman Drago (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Rožanec Jože (matematika), Sedej Ferdinand (latinski j.), Simoneti Henrik (matematika), Šešek Aleksander (matematika), škof Miklavž (matematika). c) Odklonjeni so bili za leto dni: v b-oddelku: Belič Janez (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije ter matematika), Pevec Jakob (slovenski j.); v c-oddelku: Pečan Franc (slovenski j.); v d-oddelku: Kopač Milan (latinski j., narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije ter matematika), Kozamernik Bratomil (od ustnega izpita izostal), Rebolj Dali jan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije ter matematika). 2. Avgustov rok 1938. a) Izpit so napravili v a-oddelku: Drobnič Janez, Grum Franc, . Hribar Viktor, Zabavnik Ivan, Lavrič Dragica, Plivelič Jolanda, Slokar Nada; v b-oddelku: Bida Jože, Gorše Anton, Hauptman Jože. Jalovec Maksimilijan, Kršmanec Janez, Murnik Božidar, Pezdirc Bogomir, Prebil Vladimir; v c-oddelku: Langerholc Jože, Potrpin Martin, Urbas Karel; v d-oddelku: Andrejčič Igor, Hojs Franc, Rožanec Jože, Sedej Ferdinand, Simoneti Henrik, Sešek Aleksander. b) Odklonjeni so bili za leto dni: v a-oddelku: Fajdiga Aliča (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije); v d-oddelku: Pirman Drago (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Škol' Miklavž (matematika). 3: Junijski rok 1939. Oproščeni so bili ustnega izpita na osnovi čl. 2 Pravil o nižjem tečajnem izpitu v a-oddelku: Albert Sonja, Arko Irena, Meršol Marta, Pogačar Cirila, Trdan Ivana, Velikonja Ivana, Župančič Veronika; v b-oddelku: Fabijan Jože, Haus Herman, Janežič Aleksander, Jug Rihard, Kovačič Jože, Legat Leopold, Sajovic Bogomir, Širca Anton; v c-oddelku: Furlan Vinko, Grozde Alojzij, Komar Stanislav, Štupar Alojzij, Šubic Peter; v d-oddelku: Berčič Vladimir, Berlec Ivan, Bitenc Miran, Jež Franc, Podlogar Cvetko, Starešinič Niko, Žibert Alojzij. Ostali pripravniki so delali pismeni izpit 9. VI. Naloga iz slovenskega jezika se je glasila: Sava pripoveduje. (Opis pota Save od izvira do Beograda). Ustni izpili so se izvršili od 12. do i(>. VI. Poročilo o uspehu izide v izvest j u za šolsko leto 1959/4-0. B. Višji tečajni izpit. I. Junijski rok 1958. Višji tečajni izpit so napravili: A-oddelek: a) z odličnim uspehom: Arko Vojslav Mazovec Marija Goreč Dimitrij Ozimič Metka Lampič Franc Pregelj Bazi lija Brabec Mrla Stojkovič Mari ja Knez Milena b) ;s prav dobrim uspehom: Gosar Pavel Škulj Alojzij Krč Boris Gvalite Simona Konvalinka Vojan Komar Bojana Osana Jože Marinček Marija Petrič Franc Pintar Marija Poženel Marijan Rus Milena Bössmann Matej Tavčar Ljerka Rueh Dušan Ujčič Marija c), z dobrim uspehom: Drenovec Franc Žugelj Anion Pirš Miroslav Favai Vida č) k popravnemu izpitu v avgustu 1938 so bili pripuščeni: Snoj Ivan, Jerše Ana, Rant Marija, Snoj Ivana (vsi iz narodne zgodovine). d) odklonjeni so bili za leto dni: Kristan Ivan (priv.) Krištof Verena Robida Jana B-oddelek: a) z odličnim uspehom: Kopač Ivan Kralj Janez Lenarčič Dragotin Pavčnik Leopold Zupančič Pavel b) s prav dobrim uspehom: Battis Janez Greil Ivan Cerjak Ivan Hladnik Bogdan J akop F rane Oblak F rane Košir Nikolaj Ogorelec Ivan Lavrač Vladimir Rozman Dušan Maček Leopold Suhadolec Anton Mahnič Mirko Šimenc Anton Matjašič Milan štrubelj Franc Mihelčič Franc c) z dobrim uspehom: Klinc Franc Mrvar Ivan Kocjan Jože Seher Anton č) k popravnemu izpitu v avgustu 1938 so bili pripuščeni: Bric Dominik iz obče zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Hladnik Leopold iz francoskega jezika. Koritnik Ivan, Mejač Franc, Pust Jože iz latinskega jezika. tl) odklonjeni so bili za leto dni: Baloh Anton Brenk Jože Jerše Karel Pavlič Ivan Žabkar Ivan 2. Avgustov rok 1938. Višji tečajni izpit so napravili v a-oddelku: Snoj Ivan. Jerše Ana, Rant Marija, Snoj Ivana; v b-oddelku: Bric Dominik, Hladnik Leopold, Koritnik Ivan, Mejač Franc, Pust Jože. 3. junijski rok 1939. Izpitni odbor: predsednik direktor Dr. Janko Lokar; podpredsednik profesor Rudolf Južnič, izpraševalec za latinski jezik; ostali člani: za srbskohrvatskoslovenski jezik profesor Dr. Ferdo Kozak, za grški jezik profesor Dr. Milan Grošelj, za francoski jezik profesorica Vlasta Tominšek, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor Dr. Ernest Turk. Pripravnikov je bilo v a-oddelku 41, med temi 13 učenk, v b-oddelku 43. Pismeni izpit se je vršil 9., 10., II. VI. Za naloge so dobili pripravniki: a) iz srbskohrvatskoslovenskega jezika: Kaj pospešuje in kaj ovira gospodarski razvoj Jugoslavije. (Razprava.) b) iz latinskega jezika: Titi Livii Ab urbe condita I, cap. XL1X—L: „lnde L. Tarquinius ... prima luce.“ c) iz grškega jezika (za grščino se je odločila ena pripravnica): Herodot I, 196—198: ,,1'6/ini (te avToim . . . rovanv h'/n". č) iz francoskega jezika: A. Renan, Pages choisies (Calmann-Levy, Paris): Qu’ est — ce qu’ une nation? (p. 173—174). Ustni izpit se je vršil 13., 14., 13., 16., 17., 19., 20., 21., 22., 23., 24. VI. Oproščeni so bili ustnega izpita na osnovi čl. 16 a Pravil v a-oddelku: Grošelj Vid, Božič Marta, Grasselli Nevenka, Trstenjak Vlasta, žužek Meta: v b-oddelku: Melik Vasilij, Metlikovič Aleksander, Plevel Ciril, Porovne Franc. Odklonjen od ustnega izpita ni bil nikdo. Izid ustnega izpita se objavi v Izvestju za šol. leto 1940/41. XIII. Statistika učencev. CU O CO X 00 o CO GO CO CO CD CM GO 05 CM CM GO rH 05 CO CD 05 cm co (M CM -tH CO CO O CO GO O »o GO GO CO 00 o GO 05 «M CO 00 T-H o CD ^ co oo co CM (N GO 00 GO ”0 Tl T3 TJ "D N . • . _■ . "© '‘"o '“o ^ '*© **0 '""o -5 o rH CM O c. GO ČM L— o' o CO 1> I- CM O o IS S O rH l> O CD X O TH 05 To CO o TH rH rH l> -• O rH O CO CD CM GO rH 03 C 00 05 CM TfH CM l"- X rH O t> O rj. O CO 05 O 00 00 05 CM co O 05 05 T* •f CO Ci r-i I- rH CO CO 05 rH (M ©1 00 CD O M cn co co t> 05 co Ci CD co CO ca 05 CO O C3 ['* CM X (M »O CM TJ< rH X (M X CO CM 72 HH a 00 1C rH GO rH CD co CM rH 1 1 39 J \Q I> 19 05 rH ►*> C3 lO CM rH 05 CD co co rH 1 1 O yYVjj^V.V- ; O rH » TH 25 52 1 53 O rH »O O rH CD CM X rH TfH 1 39 OO - • •fry^-.' j >o -H CM CD TH lO w3 00 rH CO 1 1 CO 1 ►> t— co *.o S Ol L- »O CO CM Iß rH c3 r—< o rH i> co CM 1 1 1 05 CO v-. 1 - rH CM |> CD 05 CJ rH rH co * \ 130 15 1Q rH cd CM iO CM GO •O čo CM 1 1 1 o 04 lO CM CM -o ^—' CM X 1 co 1 37 40 CO CD 07 12 05 rH O CD CM 05 1 1 r- co * - i (V'i r • • rH rH _ l>- O CD co X I CM »O rH rH CM CM 1 co 1- C0 CM rH lO S O 1 ir? CD o 00 , CM 00 CM rH CO 1 1 co »-.V »«• ,j •'*. • - . CM OO 00 co l- CD 05 CD § CO T-. "S* CM 1 1 co O CM CM rH O CM TH X co CD 1 1 X co V’:: ■ 05 l - -h CD O CM C0 CM CM lO III. -o CM 05 CD rH I> CM Ol i rH 1 o ' Äfc-'-V* - co »O CD ^ co CM l>* CM CÖ lO rH CO CO CM CO CD 1 1 1 co co X CO 10 CM C0 00 »O CD 05 O 1-H lO CM 1 1C CM l> X 1 X rH 3 16 59 O 00 iO iO O , : 1.0 to X X CO l> 1 1 TH CD Ol —< Oj Ol t— Ci 1 CD to CD L- kO CO Ol CÖ CD r- T-H co H rH 1 1 1 ib .'■■■■ 01 3 3 GO O 00 d) CM 00 X X CM 1 l> CM rH iO rH rH 00 IO I CD I 3 .v>■ -.z; '*.. o CD 00 CM r~‘ rH rh 00 CO •«* 00 rH O CO t> s rH Ol CM 1 12 1 \o co rH l> rH rH lG> CO CD co Xi co 05 05 co 1^ 1 O 1 S8 i - >.o co O 1 lO • i!f' > •'J V*: CO 05 CD 107 37 3 rH a lO rH CO rH lO co O 1 co CM • j V • .' ’’ X fvT GO [938/59 majo . l^\ ir, t/7) O (X ; Jfe ‘ : ' , - - x; - Više ležeča številka zaznamuje število učenk. I. 2t 5. 4. "j. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. XIV. Redovanje učencev. A. Redni učenci. I. n razred. Razredni starešina: Sabina W raber, profesorica. a) Izdelale so: Batagelj Vlasta B e c k E t e 1 a 15 1 u m a n er R u ž a Brichta Meta Brus Ljubica Do v j a k M a r t a Duhovnik Marjeta F 1 e r e M a r i j a Garibaldi Marija Gosar Magdalena Hladnik Božena Jurečič Silva Kambič Ana Kozlevčar Vanda Lozej Mira Mazovec Marjeta Merlak Tereziji M i h 19. 20. 21. 22. 25.’ 24. a n a Mirtič Amalija N e v š i m a 1 II N o vtik Cvetka N o v a k Silvi j a Pogorelec Breda R a v 1j e n Jelka 25. K o h k e r B o g o m i 1 a 26. Silvester M a r i j a 27. Stanič Jelena 28. Star m a n Ana 29. Stegovec Justina 50. Strniša Marjeta 31. S t ii p n i kar Iva n a 52. Škrjanec Vita 55. Vahčič Marija 54. Vračko Majda 55. Z o r m a n M a r i j a e v e c; 1. Arko Helena iz latinskega jezika. 2. Blejec Milena iz matematike. 5. Fajdiga Roza iz matematike. 4. Ferjančič Irena iz latinskega in francoskega jezika. 5. Lajovic Apolonija iz latinskega b) Popravni izpit imajo: 6. Srebotnjak Irena iz latinskega jezika. 7. Stritar Alojzija iz matematike. 8. Švara Lea iz latinskega jezika in matematike. 9. Turšič Vera iz francoskega in latinskega jezika. 10. Žumer Marija iz matematike. f. Cotič Silva 2. Čelik Elizabeta 5. Lavrinc Stanislava c) Izdelale niso: 4. Podgoršek I lelena 5. Smolnikar Marija I. b razred. Razredni starešina: Peter 11 o I e č e k , profesor, a) Izdelali so: I. Arnež ( iril 5. Hauptman Vinko 2. Čop Mihael 5. Goslar Miran 4. Gospodarič Janez (). Hočevar Badoslav 7. Jurkovič J o s i p 8. Jusi in Dušan 9. 10. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Kastelic Stanislav 21. Klinar Jakob 22. Klun Fedor 23. Kol)ler Peter 24. Kokalj Ivan 25. Likar Boris 26. Luckman Tomaž 27. Markič Uroš 28. Mrvar Frančišek 29. Miklavec Janez 50. Muster Aleksander 31. Novak Aleks a n cl e r Oblak M a r k o Pečenko Pavel Planina Janez Rudesch Jurij Smola Roman S m o 1 e Ant o n Steka r J u r i j Suliač Marko T r a m š a k Božidar Vovk Sergij Z a v a š n i k Frančišek *). 4. 5. ■>. 4. 5. 6. C. 8. 9. 10. Dolinar Andrej iz prirodopisa. Gortnar Viktor iz francoskega h) Popravni izpit imajo: Pavlič Jožef iz slovenskega je- Maršič Bojan iz latinskega zika. Novak Ivan iz zika. latinskega zika in matematike. 6. Svetel Borivoj iz latinskega je-je- zika. 7. Šoberl Ciril iz slovenskega je-je- zika. Dolšina Martin Grad Rok Javoršek Karel Klopčič Janez Maček Feliks c) Izdelali niso: 6. Marinčič Justin 7. Nastran Alojzij 8. Pavlin Frančišek 9. Ramoveš Frančišek 10. Šeruga Marijan I. c razred. Razredni starešina: Josip Medveš, profesor, a) Izdelali so: 12. Marolt Jožef 15. Orel Janez 14. Pavčnik Alojzij A i' li J a n e z Bole Vladimir Rožič Ciril Gačnik Jožef Grašič Franc Homan Anton Kamenik Ignac Klemen Vincencij Kosem Alojzij Kozina Jožef Mamilovič Anton Beuerman Rihard iz latinskega 15. Petrič Frančišek 16. S i r n i k Mari j a n 17. U 1 e R u d o 1 f 18. Vi d m a r J a n e z 19. V r e n k o I v a n 20. Ziherl Marko 21. Žerovnik Blaž h) Popravni izpit imajo: 4. Kremžar Marko iz latinskega Kavka Vid iz srbskohrvatskega jezika Klančar Alojzij iz francoskega in latinskega 5. Makovec Frančišek iz latinskega jezika. 6. Mlinar Janez iz srbskohrvatskega jezika. 7. Novačan Joško iz latinskega jezika. 8. Petrovčič Anton iz srbskolir-vatskega jezika. 9. Pirc Jožef iz slovenskega in latinskega jezika. 10. Plul Matija iz srbskohrvatske-ga in latinskega jezjika. 11. Smrke Jožef iz francoskega in latinskega jezika. 12. Šporar Stanislav iz srbskohr-vatskega jezika. L Armeni Emil 2. Batič Branimir 3. Gorišek Franc 4. Lekše Anton 5. Oven Anton 6. Pišek Peter Razredni starešina: 1. Ban jai Duša n 2. Cunder Ivan 3. Dolničar Franc 4. Filipič Marijan 5. Fugina Stanislav 6. Horvat Leopold 7. J e v m a n J a n e z 8. Jeršin Ivan 9. Koporc Leon 10. K r ž i č Ciril 11. Kveder Anton 12. Malovrh Ivan h) Popravni 1. Bergant Srečko iz latinskega jezika in matematike. 2. Božič Marcel iz francoskega in latinskega jezika. 3. Dolinar Andrej iz francoskega jezika in prirodopisa. 4. Glažar Marko iz matematike. 5. Ivanuša Mirko iz latinskega jezika in matematike. 0. Kopač Bogdan iz slovenskega jezika in matematike. 7. Lotrič Ivan iz latinskega jezika. e) Izdelali niso: 7. Potočnik Frančišek 8. Prezelj Anton 9. Rihtar Aleksander 10. Senica Franc I I. Tekavec ('iril 12. T reven Ludovik I. d razred. d r. F rane T o m š i č , profesor, a) Izdelali so: 13. Peča v a r A 1 h i n 14. Podobnik Klavdij Boj m ir 15. Trebil 16. Rostohar Zvonko 17. Rus Vincencij 18. Smole Fm.il 19. Šarc Franc 20. Štrukelj Janez 21. Š n I) i c Ci r i I 23. Urši č Ivan 23. V a j k II u g o 24. Žgajnar Anton izpit imajo: 8. Mikeš Jožef iz latinskega jezika in matematike. 9. Musar Josip iz slovenskega in francoskega jezika. 10. Novak Jožef iz slovenskega jezika. 11. Oman Jožef iz slovenskega in latinskega jezika. 12. Pangerc; Anton iz slovenskega slovenskega m 13. Pleško Andrej iz latinskega jezika. 14. Skodlar Anton iz francoskega in latinskega jezika. 1. Kolesa Damjan 2. Mohorič Janez 3. Perman Franc c) Izdelali niso: 4. Prošek Franc rt I ..J IT*.__^ 5. Rupert hrane f>. Zorman Vincencij 1. 2. "5. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 15. 14. I. e razred. Razredni starešina: Srečko Bau čer, profesor, a) Izdelali so: Brenk Stanislav Erjavec I1'ranči še k Forjtp Ivan Godec Josip Hočevar Alojzi j Mren Ant o n Koman Leopold Krivec Frančišek Kukoviča Ciril Loretto Franc Martinec Anton M i k š e Al o j z i j Močnik Edvard Mole Izidor 15. Ocepek Valentin 16. Plut Štefan 17. Poekar Miran 18. R e h o 1 F ranči š e k 19. Rožanec Franc 20. I? upret V i k t o r 21. Sever Martin 22. Stanič Aleksander 25. Štirn Bojan 24. Škoda Anton 25. Vajdič Benjamin 26. V r š n i k V i k t o r 27. Zrimec Marijan 28. Žitnik Anton h) Popravni izpit imajo: Barle Feliks iz latinskega jezika. Firm Franc iz francoskega in latinskega jezika. Gartner Jakob iz latinskega jezika. Jakopič Alojzij iz francoskega in latinskega jezika. Kotnik Martin iz latinskega jezika. M a jeti c Anton iz latinskega jezika. Oman Miroslav iz francoskega in latinskega jezika. 8. Peric Drago iz francoskega jezika. 9. Peternel Anton iz francoskega in latinskega jezika 10. Por Marijan iz francoskega in latinskega jezika. 11. Šanca Svetozar iz latinskega jezika in matematike. 12. Turk Dragotin iz latinskega jezika. 15. Vavpotič Anton iz francoskega 14. Zoppe Stanislav iz latinskega jezika in matematike. c) Izdelali niso: Čelik Alojzij Dvorak Pavel Jager Marijan Jenko Albin Jesenko Bogdan 6. Prevec Janez 7. Slahe Emanuel 8. Sojar Alojzij 9. Šubic Cvetko II. a razred. Razredni starešina: Vlasta Tominšek, profesorica. a) Izdelali so: Č e b i n B rank o 5. Marolt Dragotin G r k m a n I v a u Kobal Miloš Leskovšek Jaroslav (). M a r u š i č B rank o 7. Pavlovčič Vojteh 8. Pogačar Pavel 9. Trošt Vladimir 10. Voljč B r a n i m i r 11. Z a d n i k Gustav 12. Željeznov Dušan 13. Benedik Ana 14. Cerar Stanislava 15. D r ž a j Nevenka 16. Dimnik Vera 17. F u g i n a A 1 e k s a n 18. G r a s s e 1 1 i Milen 19. Grebenc Pavlina 20. Jarh Božena 21. Knez M a r i j a r a 2<) 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. Iv o p a č I) a n i e a Kozjak T a t j a n a Mahnič Veronika Mejač M a r i j a Pan Jeršič Karla Pintar Marija Povše Marija Praprotnik Frančiška Sever Dalja U č a k a r E r n a Velikonja Terezija Židan A n a Žvokelj Breda l>) Popravni izpit imajo: 1. Dolinar Egidij iz slovenskega in francoskega jezika. 2. Kump Rudolf iz francoskega in latinskega jezika. 3. Peterca Franc iz francoskega in latinskega jezika. 4. Sever Savin iz latinskega jezika. 5. Dolinšek Marija iz latinskega jezika in matematike. 6. Kariž Veleslava iz latinskega ■>. 4. 3. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 13. 16. 17. 18. 19. 7. Korbun Julijana iz latinske v na. 8. Lauter Gabrijela iz latinskega 9. Marolt Josipina i/, latinskega jezika. 10. šnkIje Milena iz latinskega jezika. 11. Vreček Marjeta iz francoskega in latinskega jezika. II. b razred. Razredni starešina: Franc G n j e z d a , profesor, a) Izdelali so: A d a m i č Š t e I a n B 1 u m a u e r R o b e r t Čampa Vinko Deisinger Niko Drobnič Stanislav Hafner Jožef Janš a Jakob Juvan Vekoslav K o m a r J a n e z K r e t i č Ljubomi r Kriče j Drago Kržišnik Anton Lavrič Ignac L o k a r M a r k o Magister Albin Masni k Franc M o h o r i č VI a d i mi r Molka Ivan Oražem Mirko 20. ■21. 22. 23. 24. 23. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 33, 36. 37. 38. O z v a 1 d -M a r i j a n Pavel Viktor P 1 a n i š č e k L j u b o ni i r Potokar Svetozar Pregelj Vladimir Rauiner Srečko R e i s n e r Marko Sežun Andrej Skubic Demetrij Sovre Dimitrij Šefman Viktor Šenk Leon š k r b i n e c Dr a g o t i n Tominec Slavko Virant B r a n k o Z a k r a j š e k J a n e z Z d e š a i- J a n e z Z u |> a n ec C i r i 1 Zupančič Lik lovi k h) Pöpravni izpit imajo: Brtoncelj Miliael iz francoske- 5. JVlelile Avguštin iz latinskega ga in latinskega jezika. jezika. Lar Drago iz latinskega jezika. prijatelj Ivan iz latinskega je- C hristoi M i los iz latinskega je- zika Drmota |ernej iz latinskega je- ‘ • Veselko Maks iz latinskega jezika. ' ' ' Zlka’ c) Izdelal ni: Gašperlin Zdravko II. c razred. Razredni starešina: Stane Melihar, profesor, a) Izdelali so: S. <). Adamčič Milan Božič L e v k o Bregar Ladislav Breznikar Alojzij Bučar Franc Črne Franc Homan Stanislav K n k o v i c a M a r i j a n K u r e n 1 I ) a in j a n h) Popravni Florjanec Drago iz francoskega ka. jar Marko iz matematike. Jeraj Franc iz latinskega jezika in matematike. Kokalj Janez iz latinskega jezika. Končar Gorazd iz matematike. Košorok Stanislav iz matematike. Kozina Karel iz matematike. Levičar Alojzij iz srbskohrvat-skega jezika in matematike. Lipnik Adoir iz sibskohrvat-skega jezika in matematike. 10. Močnik Srečko 11. Odar Miroslav 12. Pregelj Dušan H. Sevnik Drago m i r 14. Vajdič Anton 13. V a 1 e n t i n Albi n l(). Zajec Franc 17. Zajiček Franc izpit imajo: 10. Močnik Emil iz srbskohrvat-skega jezika in matematike. 11. Pavlin Franc iz latinskega jezika. 12. Pleško zika. Kernih Ivan iz latinskega je- li. Zlatko iz srbskohrvat- skega Ka. 14. Selan Vinko latinskega iz slovenskega n» r>. 16. K n s Janez iz matematike. Šebenik Franc iz srbskohrvat-skega in slovenskega jezika. 17. Weilgoni Marko iz matematike. IS. Ziernfeld llenrik iz slovenskega in latinskega Cafuta Alojzij Dolinšek Vincenc Golob Marijan Kožuh Ludovik Majer Janez c) Izdelali niso: 6. S. Petrič Alojzij Podlogar Ljubomir Traven Leopold (). Zajec Jože Razredni starešina: ILI. a razred. Vlasta P a c h e i n e r a) Izdelale so: profesorica. 1. Bele Rozina 2. Brdon Olga 3. Bizilj Jožica 4. Breznik Katarina 5. Christof Zdenka 6. F i n k A g n a 7. Grafenauer Svetoslava 8. Jelenec Olga 9. Jerman Veronika 10. K a 1 a n M i r i j a m 11. Knez Marinka 12. Kunc Nadislava 13. Lajovic Vida 14. L e n č e k Ivana 15. Malovih Marija 16. Mehle Štefanija 17. Meršol Ida 18. Nosan Marta 19. Osterman Božena 20. P le lian Majda 21. Pokorn L i d i j a 22. P r i j a t e I j A n a 23. Spazzapan Vida 24. Strle Mari ja 25. Š i I r a r Božica 26. Š t r a n car Mar u š k a 27. Tavčar Ljubomiira 28. T e k a v e c Ana 29. Trček Zora 30. Vihtel i č M arij a 31. Vode Marija 32. Z a k r a j š e k F r a n č i š k a 1. Košiša Jelisaveta iz grškega jezika. 2. Krombholz Miroslava iz grškega jezika. b) Popravni izpit imajo: 3. Ledi Dagmar iz grškega jezika. 4. Mikeš Breda iz matematike. 5. Velnar Vanda iz grškega jezika. 6. Žumer Helena iz matematike. I e r , profesor. III. b razred. Razredni starešina: Milan Zie6 a) Izdelali so: Pete r k a Od o n Semenič Milan Silvester Janez Suhadolnik Jože Šida Anton Štrubelj Ivan Tavčar 1° r a n c Tepeš Anton Valič Vojko V r e v e c M a r k o Vršeč Ernest Zabukovec Rudolf Z u p a n č i č D a v o r i n b) Popravni izpit imajo: 1. Božič Kamenko iz latinskega in 3. Jagodic Vladislav iz latinskega grškega jezika. jezika. 2. Ivanec Vladimir iz latinskega in 4. Klinar Franc iz latinskega grškega jezika. 1. Berce Milan 15. 2. Bitenc Frančišek 16. 3. Bogataj Zlatko 17. 4. Čebin Boris 18. 5. Dolenec Jožef 19. 6. Hočevar Jožef 20. 7. Japelj Ivan 21. 8. Jelenc Anton 22. 9. Jeršin Stanislav 23. 10. Krištof Janez 24. 11. Mavsar Anton 25. 12. Mayr Boris 26. 13. 14. Meze Janez Neubauer R o b e r t 27. grškega 5. Kokole Vladimir iz slovenskega in latinskega jezika. 6. Kunšič Franc iz latinskega jezika. 7. Mrak Franc iz grškega jezika. 8. Muravs Janko ‘iz grškega jezika. 9. Stupica Ivan iz grškega jezika in matematike. 10. Šemrl Matija iz grškega jezika. 11. Škrjanec Janez iz grškega jezika. 12. Ulčar Janez iz grškega jezika. c) Izdelal ni: Slokar Savo III. c razred. Razredni starešina: Alfonz Gspan, profesor, a) Izdelali so: j. 2_ 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Baričevič Jožef B iber Duš a n Borštnik Pavel Bukovec Janez Črne Anton Erjavec Franc Erjavec Vojteh F lorjančic Milan Gosar Anton Grafenauer Gorazd r i J Jeras Adam K a m e n š e k M 1 a d en Kobler Vladimir Kovačič J a r o s 1 a v Ernest Lil dviger 17. Maršič Dušan 18. Mejak Dimi 19. Mis Dušan 20. Mohorič Franc 21. Muster Nikolaj 22. Novak Vladimir 2". Perič-Golia Ljudevit 24. Pollak Pavel 25. R a ž e m F e d o r 26. Sfiligoj Marko 27. Slokar Marko 28. Šurman Dušan 29. V r t o v e c Duša n 30. Zupan Pavel 31. Ž u ž e k Karel h) Popravni izpit imajo: Ul 1. Erzar Franc iz francoskega latinskega jezika. 2. Hlavaty Zdenko iz grškega jezika. 3. Klun Boris iz grškega jezika. 4. Lesar Jožef iz latinskega in grškega jezika. 5. Pavčič Vladimir iz grškega jezika. 6. Potočnik Blaž iz latinskega in grškega jezika. c) Izdelal ni: Zajec Ludovik III. d razred. Razredni starešina: Jožef Malnar, profesor, a) Izdelali so: 1. Ambrožič Franc 3. Bohinc Ciril 2. Basaj Vladimir 4. Bradeško Stanislav 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. 2 3. 4. Cankar Franc lllebš Milan Kahne Aleksander Kožuh Danilo Krajnik Fra n c Kiesal A nt o n Kržišnik Marijan Lah Rafael Mali J ožel Mejač Mihael I)) Popravni Abram Dušan iz iver ouka in slovenskega jezika. Collanti Silvester iz latinskega jezika. Jemec Frančišek iz grškega jezika. II Novak O t m a r I (). P a h o r Boži d a r 17. Petrič Anton 18. P r e g e 1 j c Marija n 19. Rak Maks 20. Škof Leander 21. Šmid Jožef 22. Ž u ž e k I v a n 23. žužek Nikolaj izpit imajo: 4. Krneč Rajko iz latinskega in grškega jezika. 3. Perne Valentin iz grškega jezika. (). Požar Drago iz latinskega jezika. 7. Svoljšak Ivan iz latinskega jezika in zgodovine, c) Izdelali niso: 1. Čad Frančišek 2. Črtanec Herman 3. Guček Janko 4. Habjan Frančišek 5. Kos Branko 6. Mia vi jak Ivan IV. a razred. Razredni starešina: A 1 o j z i j Žitnik, profesor, a) Izdelali so: Jenko Olga Kronegger Alojzija Magister Ernestina Marinčič L j ud mi la M e r š o I Mart a Nosan Marija Novak M a ri j a Plesničar Zvezdana Podgoršek Pavla Pogačar Cirila Ramovš Jakobina Tr d an Iv a n a Veliko n j a I v a n a Z u p a n č i č Ve r o n i k a Žitnik Majda 1. Bermež Marijan 17. 2. Brandsteter Marijan 18. 3. Cerar Frančišek 19. 4. Okrogar Ivan 20. 5. Ramovš Janko 21. 6. S c h o s s F r a n c 22. 7. Slokar Janez 23. 8. šašelj Jaroslav 24. 9. Uršič Go j ni ir 23. 10. A 1 b e r t S o n j a 2b. 11. A r k o 1 r e n a 27. 12. Božič Slava 28. 13. Brečko Zlati ja 29. 14. Č a m p a Sonja 30. 13. I1’ a k i n M a r i j a 31. I ti. G r i s o ff o n o Kal a r i 1. Erman Bori voj iz zika. I») Popravni izpit imajo: grškega je- Ločniškar I' zika. rane iz ršl' kega je- 3. Tumpej Franc iz zemljepisa. 4. Vidmar Jožef iz grškega jezika. 5. Žbogar Ludovik iz matematike. (). Buchta Vekoslava iz latinskega Čl. Ujčič Korina iz grškega jezika. c) Izdelala ni: Anžič Irena IV. h razred. Razredni starešina: Anton Gorup a) Izdelali so: 1. Fabijan Jožef 2. Garibaldi Marijan 3. Hans Herman 4. Janežič Aleksander 5. Jug Rihard 6. K a n s k y Aleksej 7. Kocjan Vekoslav 8. K o v a č j a n e z 9. Kovačič Jožef 10. Legat Leopold 11. Lipar Marijan 12. Lukež Branislav profesor. 13. M e j a č Bo r i s 14. Ogorelec Anton 15. P e li a n i Janez 16. II e m e c P e t e r 17. R u s Ja n e z 18. Sajovic Bogomir 19. S c li u 1 z M a r i j a n 20. Širca Anton 21. Št ular Jakob 22. T a v č a r Iva n 23. Vrečar Franc b) Popravni izpit imajo: 1. Fabijan Janez iz grškega jezika. 2. Lampič Vladimir iz matematike. 3. Lipar Stanislav iz matematike. 4. Pleničar Živko iz latinskega jezika. 3. Rigler Dušan iz latinskega jezika. 6. Rössinann Uroš iz latinskega jezika. 7. Slapničar Janez iz latinskega iezika. 8. Verovšek Marijan iz matematike. 1. Adamič Alojzij 2. Grmek Stanislav 3. Krneč Valentin c) Izdelali niso: 4. Kosanec Franc 3. Bode Marijan IV. c razred. Razredni starešina: Bogdan B i n t e r , profesor, a) Izdelali so: 1. Črne Franc 7. Grčar Jože 2. D e b e v e c Alojzi j 3. Dolinar Jožef 4. Dolinar Mihael 5. Ferjančič Bogdan (). Furlan Vinko 8. Grozde Alojzij 9. Habjan Andrej 10. Ilc Anton 11. Komar S tanislav 12. Krašovec Vinko 13. Kuralt Stanislav 19. Šeme Leopold 14. Lenaršič Ivan 20. Štupar Alojzij 15. M a r c i j a n Štefan 2J. Šubic Peter 16. Oblak Milan 22. Tuma Milan 17. Petan Viktor 23. Vodopivec Stojan 18. Sešek Jožef 24. Weiss Jožef b) Popravni izpit imajo: 1. Bilban Valentin iz latinskega 5. Peternel Alojzij iz latinskega jezika. 2. Budkovič Vekoslav iz materna- G. Pogorelec Frančišek iz zemlje-tike. pisa. 3. Grmovnik Vinko iz zemljepisa. 7. Porekar Miloš iz matematike. 4. Kavčič Jožef iz grškega jezika. 8. Prijatelj Peter iz matematike. 9. Vovk Alojzij iz latinskega jezika. c) Izdelali niso: 1. Bernot Bogomir 3. Platnar Anton 2. Gerl Milan 4. Šušteršič Anton IV. d razred. Razredni starešina: Vlada Jankovič, profesorica, a) Izdelali so: 1. Belič Srečko 14. R i h a r F i 1 i p 2. B e r č i č Vladi m i r 15. Rupar Jože 5. Berlec Ivan 16. Sedej Zoran 4. Bernik Jožef 17. Snoj Jože 5. B i t e n c Miran 18. Starešinič Nikolaj 6. Bonča Vladimir 19. Šuštar Frančišek 7. Grmek Žarko 20. Tavčar Jože 8. Jež Franc 21. V r li u n e c J a n e z 9. Kos Bogdan 22. Vršeč Vinko 10. Ogrin Ivan 23. Zrimec Rudolf 11. Pečenko ISoris 24. Zrimšek Anton 12. Petelin Stanislav 25. Ž i b e r t Alojzij 13. P o d 1 o g a r Cvetko 26. Žokš J ože b) Popravni izpit imajo: 1. Nolimal Frančišek iz grškega 5. Ravnik Stanislav iz grškega je-jezika. zika. 2. Ogrin Anion iz matematike. (>_ Rostohar Ivan iz matematike. 3. Perman Ivan iz latinskega je- 7 Toman Matijn iz latinskega je- zi ka. zika 4. Praprotnik Janez iz grškega 0 ,r^ . . . . . i J 8. Vrbinc r rane iz matematike. c) Izdelali niso: I. Dernič Ivan 2. Remic Jože 3. Tirš Vincencij Razredni starešina: Elizabeta Kozina, profesorica. a) Izdelali so: 1. Bogataj Mihael 2. Bračko Stanislav 3. Drobnič Janez 4. Grebenc Frančišek 5. Groznik Franc 6. Grum Franc 7. I I riba r V i k t o r 8. Hübscher Franc 9. K a m u š i č Dimitrij 10. Kragelj Miroslav 11. Lavtižar Stanislav 12. Leskovic Dušan 13. Marinko Peter 14. Oblak Andrej 15. B u s Voj a n 16. Tomažič Stanislav 17. U r b a n c Peter 18. Zupančič Mirko 19. Bucik Veronika 20. Christof Zlatka 21. Č r n e Marjeta 22. Črne Terezija b) Popravni 1. Muster Josip iz slovenskega jezika. 23. Č i ž m a n M i r j e m a 24. Dörfler Leopoldina 25. K r e č Marija 26. Lavrič Dragica 27. M a j c e n Živka 28. Malovrh Roza 29. Marinček Martina 30. O s a n a Marija 31. Plivelič Jolanda 32. Podgornik Zdenka 33. P u h a r Ana 34. Rovšek Pij a 35. S 1 o k a r Nada 36. Strgar Milica 37. Svetina Marija 38. Š k r a b a r Danic a 39. Trpin Noemi 40. T r s t e n j a k M a r i j a 41. Velikonja Ivana 42. Zajec Jadranka 43. Župančič Jasna izpit imata: 2. Rudolf Tatjana iz latinskega jezika. V. b razred. Razredni starešina: dr. Milan Grošelj, profesor, a) Izdelali so: 1. Artač Ivan 2. Bida Jožef 3. F r k o 1 j L m i 1 4. Glavan Franc 5. Gorše Anton 6. Goršič Ivan 7. Hauptman Anton 8. Ilc Alojzij 9. Jalovec Maksimilijan 10. Jenko Janez 11. K o r e n Franc 12. K o s t e 1 e c Marko 13. Kotlušček Jožef 14. Kovač Ciril 15. Kremžar Franc '16. Lozar Ivan 17. M e lil e Andrej 18. M o h o r i č M a r i j a n 19. Palme Anton 20. P e z d i r e c B o g o m i r 21. Pirc Bogomir 22. Pokorn Danilo 23. Prebil Vladimir 24. Sedej F e r di i ni* a n d 25. S p i 11 e r L u d o v i k 26. Trtnik Aleksander 27. Uršič Stanislav 28. V e r d e 1 j Ivan 29. Vidmar Boris 30. Vižintin Ivan 31. Vodopivec Valentin 32. Zajec Anton 33. Zaplata Franc 34. Zupančič 1 vr a n 33. Ž e 1 Anton 36. Ž e r o v n i k A n d r e j h) Popravni izpit imajo: 1. Gosar Peter iz francoskega je- 3. M urnik Božidar iz francoskega zika jezika. 2. Kajdiž Stanislav iz prirodopisa. 6. Rehberger Jožef iz prirodopisa. 3. Kolenc Janez iz francoskega je- 7. Velkovrh Janez iz francoskega zika. jezika. 4. Kršmanec Janez iz francoskega 8. Zajec Jožef iz francoskega jezika. c) Izdelal ni: Sedmak Jožef V. c razred. Razredni starešina: R u d o II' B e n u 1 i č , profesor. a) Izdelali so: 1. o. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Andrejčič Igor Arnež Ivan 15 ergant lv a n Frantar Jožef Hojs Franc Jagodic Anton Javornik Anton J a v o r n i k M a r i j a n Jernejec Dimitrij Kurent Valentin Langerholc Jože Molk Avguštin Novak 13 o g u m i 1 N o v a k Jako b Potrpin Martin 16. Remic Bogumil 17. Rožanec Jožef 18. R u s F r a n č i š e k 19. Semenič Marijan 20. Simoneti Henrik 21. S o b o č a n F r a n c 22. Šimnovec Slavko 23. Šinkovec Tit 24. Štrancar Marijan 23. Tomažič Ludovik 26. V e n e Stojan 27. Z a j e c Feliks 28. Z a j i č e k J o ž e T 29. Z a k r a j š e k R a d o 30. žinner l>) Popravni izpit imajo: 1. Ambrožič Leopold iz matematike. 2. Cankar Jožef iz matematike. 3. Hočevar Ivan iz matematike. 4. Jerman Andrej iz matematike. 5. Kolarič Stanislav iz matematike. 6. Kurnik Marijan iz maternaIike. M laka i' rancoskega 8. 9. 10. 13. Žerovnik Stanislav rane iz jezika. Ovsec Ivan iz matematike. Pipan Anton iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika. Rus Jožef iz matematike. Štepec Boris iz matematike. Zupan Ciril iz matematike, iz matematike. c) Izdelal ni: Zabavnik Ivan Razredni starešina: Ivan Sivec, profesor, a) Izdelali so: J. An ž i c Ivan 2. Benčan Franc 5. Borin Oskar 4. Breznikar Franc y..G rašek Peter 6. Hladnik Marijan 7. Jenčič Anton 5. | e v e b B o r i s 9. Jerše Aleš 10. Kukoviča Iva n 11. Metelko Stanislav 12. Oblak Stanislav 15. Paškulin Ivan 14. Podgornik Savo I 5. R a č i č II n d o 1 f I 6. S e li i i I' r e r S a v o 17. S e 1 a n F v a n c j 8. S i 1 v e s t e r Martin 19. Šarabon Mitja 20. Y a r d j a n Veli m i r 21. Cerar Danica h) Popravni izpit ima: Grbec Antön iz matematike. < ■) Izdelala nista: 1. Bu jas Drago- 2. Jevševar Božidar VI. b razred. Razredni starešina: d r. M i r ko Rupel, profesor. a) Izdelali so: L. A r k o Branko 14. Jerič Smiljan 2. Belihar Dušan 15. K r e č VI a d i m i r 5. Berden Bazilij 16. Krek Uroš 4. Brecelj Anton 17. Lavrič Marijan 5. Brezigar Zoran 18. Loeser Henrik 6. Čampa Franc 19. Metlikovič Miloš 7. Čop Bojan 20. Mohorič Stanislav 8. Dolinovič Alojzij 21. Molka Viktor 9. Erjavec Bogdan 22 . R e i s n e r Jože 10. Grafenauer Stanislav 25. R e m e c Jako b 11. Haus Jurij 24. Reven Zdravko 12. Hofmann Edvard 25. R Ö S S m a n n Jožef 15. Jakše Alojzij 26. Sfiligoj M i 1 j u t i n 32, Jerina M a r i j a 25. J u v a n V e r a 24. Kapus Ruža 25. K o 1 e t i č M arija 26. Kuhar B1 a ž e n k a 27. L e & s m a n n Erik a 28! Levanič Eleonora 29. M a j c e n Vido s a v a 50. Mavec Marija 3i: Maver Klio 52. M o ž e M arij a M. Mrak Marija 54. P i r m an Sabina 55. Pirnat Zlata 56. Podgornik Majda 57. P r e l e c B e r n a r d & 58. Skr em M i1 e n a 59. škof Zdenka 40. Š u k 1 j e M a r i j a 41. Žele zn i k a r Iva n a 27. Starec Franc 28. Š i 1 e c Jože 29. Velikonja Jožef 30. Vrhunec Marko 11. Vršeč 32. Z o v i č 33. / n ž e k D a n i m i r A' 1 o j z i j M i li a e i h) Popravni izpit imajo: 1. Ahačič Marijan iz matematike. 2. Babič Miloš iz latinskega jezika. 3. Bastič Pavel iz matematike. S. Lovrenčič Jožef iz matematike. 4. Bračko Anton iz matematike. 3. Krajnik Ivan iz prirodopisa. (». Kučič Srečko iz grškega jezika. Logar Prane iz grškega ca. I. Kovačič Ervin c) Izdelali niso: 2. Novak Ivan 3. Volčič Franc VI. c razred. Razredni starešina: Albin Zal a) Izdelali so: a z n i k . profesor. 1. Avsec Vincencij 17. Kralj Jožef 2. Balantič Franc 18. Kveder Jožef 3. Bančič Anton 19. Malnar Miroslav 4. Cimerman Stanislav 20. Matjašič Janez 5. Garibaldi Franc 21. Me r a 1 a M a r i j a n 6. Gregorič Alojzij 22. Mihelčič Miloš *7 C . Gregorin Alojzij 23. Miklavčič Milan 8. Jenko Jožef 24. Petek Janez 9. Jenko V i 1 i b a1 d 25. P r a z n i k A n t o n 10. Jeretina Jane z 26. Š e r c e 1 j Alojzi j 11. Jevnikar Janez 27. štular Pavel 12. J u d n i č S t a n i s 1 a v 28. V i d m a r Jožef 13. Kastelic Jožef 29. Vrečar Franc 14. Kimovec Franc 30. Zrnec Anton 15. Koprivec Franc 31. Žakelj Anton 16. Kosmač Franc 32. Ž e m 1 i č Andrej 1. Drčar Valentin iz zgodovine. 2. Jurca Stanislav iz matematike. 3. Kastelic Anton iz latinskega b) Popravni izpit imajo: 6. Šmit Jožef iz zemljepisa. 4. Puntar Borut iz matematike. 5. Ileberšak Franc iz matematike. Gortnar Anton c) Izdelali niso: 2. Hladnik Ignacij č) Neocenjen je: Kovačič Ivan 7. Šmon Ivan iz latinskega jezika. 8. Vovk Frančišek iz francoskega 3. Praprotnik Marijan VII. a razred. Razredni starešina: Josip Ko le tič, profesor. a) Izdelali so: 1. Bezlaj Danijel 20. čenčič Viljemina 2. Božič Cvetko 21. Demšar Meta 3. Č r n e h a Ivan 22. h' r a n k Albina 4. Erjavec Jožef 23. Gogala Danica 5. Grošelj Stanislav 24. 1 v a n č i č N e d a 6. Jerič Božidar 25. Jalen Anica 7. L e n a s s i Marijan 26. Lobe linelda 8. Leskovšek Valeni i n 27. Mavec Terezija 9. M e r a 1 a R a j k o 28. Rotar Frančiška 10. Osim Rudolf 29. Rus Marija I 1. Pezdir Miroslav 30. Schweiger Živka 12. Potočnik Gabrijel 31. S t r i t a r Z o r a 13. P o t o č n i k Mihael 32. Š t e h i A n d r e j a 14. S m o 1 e J a n k o 33. Š t r a n c a r Bernarda 15. Stanovnik Janez 34. Terseglav Dolores 16. Širc a h' r a n c 35. Trtnik Olga 17. U r 1) a n c A n t o n 36. Velikonja M a r i j a 18. A n žič Milica 19. Čadež Viktorija 37. Zdešar Marija h) Popravili izpit imata: 1. Makovec Rajko iz latinskega 2. Dolenec Darinka iz matematike. 1. o, 3. 4. 5. 6. C . 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. VII. I» razreda Razredni starešina: Anton Lovše, profesor, a) I/.delali so: Berce Alojzij Breznik Alojzij Č e p o n F r a n c Češnik Ivan Čop Dušan Dolšina Stanislav G o r j n p Z v o n i m i r Jeločnik Nikolaj K a d u n c F r a n c Klemen Stanislav Klinar Valentin K o m p a r e A n t o n Kompare Ciril Korošec B 1 a ž K o s t e 1 e o K r u š i č I v a n Avguštin 17. L avti ž a r 1' r a n c IS. L n d v i g e r M i 1 j ii t i n 19. Natlačen Marko 20. Nosan Anton 21. O k o r n Duš a n 22. O r a ž e m R a f a e 1 23. O s a n a Z denk o 24. Perne Anton 23. Recek Franc 2(>. Smerkolj Anton 27. Štrukelj Anton 25. štular Jožef 29. T r o š t Stoj a n 30. T r p i n R u d o l f 31. Zajec Alojzij 32. Zaviršek Franc h) Popravni izpit imajo: 1. Fsili Matija iz matematike. 2. Judnič Jožef iz latinskega jezika. 3. Killer Alfred iz grškega jezika; •k Zakrajšek Jožef iz latinskega I. Čede Oton c) Izdelala nista: 2. Klemenčič Franc 3, 4. 3. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. VII. c razred. Razredni starešina: E r nest T o m e c, profesor, a) Izdelali so: 14. Marinček Jože 13. Pečjak Smiljan Petrač Leon P I e š k o F r a n c Polak Anton Batagelj Slavimir B i z o v i č a r Marij a n Dank o Albi n Duh ro v i č Boj a n F ajdi g a Pavel Grčar Bojan Tl o j a n J a n e z Horvat Dušan Jelenič B ori v o j Klemenčič Jože Kru š i č Milan Legat Marijan L o k a r M i 1 o š 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 23. Bemškar Anton T r š a r M a r i j a n Varl Janez Večeri n B u d o 1 f Vovk Božidar W i n d 1 Vaclav Zovič Marijan 26. Žugel Marijan h) Popravni izpit imajo: 1. Dubrovič Fran iz grškega jezika. 2. Grabnar Boris iz grškega jezika. 3. Kenda Josip iz grškega jezika. 4. Kocmur Alojzij iz fizike. 3. Kovač Dušan iz grškega jezika. 6. Potnik Srečko iz grškega jezika. 7. Babič Adolf iz fizike. 8. Zavašnik Ladislav iz matematike. Bizjak Marijan c) Izdelali niso: 2. Rasperger Stanko č) Neocenjen je: Pirc Ivan 3. Rogelj Anton VIII. a razred. Razredni starešina: Rudolf Južnič, profesor a) Izdelali so: Adamič Leon 3. Brodnik Jože Bebar Frane 6. G o s a r J o ž e Bo ž i č Jer n e j 6. G o s a r 7. G r a I e n a u e r 4. Bricelj Ivo 8. Grošelj Vid Rad o gos t 9. Jarc Peter j(). Klavs Vladimir 11. Novak Stanislav 12. O s a n a 1 v o 13. Pavlič Drago 14. Pucihar Anton 15. Pucihar Jože 16. Puntar Jožef 17. R a m o v š P r i ui o / .18. Stare Ivan 19. Strojnik Aleš 20. Štangl Branko 21. Šušteršič Franc 22. Veber Jožef 23. Verderber Franc 24. Antičevič Marija 25. B a b i č II e 1 e n a 26. B o Žič Marta 27. Gomzi Franja 28. Goreč Larisa 29. G r ti I e n a u e r B 1 a g i 30. Grasselli Nevenka 31. J a k u 1 i n Zdenka 32. Rogač Ana 33. T r s t e n j a k Vlasta 34. Verbič Julijana 35. Zajec Angela 36. žužek Meta b) Popravni izpit imajo: 1. Podobnikar Ivan iz fizike. 2. Savinšek Anton iz fizike. 3. Štritof Peter iz fizike. c) Neocenjen je: Bole Alojzij VIII. b razred. Razredni starešina: dr. Ferdo a) Izdelali so: Kozak, profesor. 1. B oh m Oskar 2. B oljk a St a n i s 1 a v 3. Borštnar Janez 4. Čižman Franc 5. Erjavec S i 1 v e s t e r 6. Fink Božidar 7. Gregorač Franc 8. Hrovatin Borut 9. Javornik Bogomir 10. J ere b J e r n e j 11. Jermol j Adolf 12. Kalan Peter 13. K i n k S t a n i s 1 a v 14. Končan Leopold 15. Kos Janez 16. K v a s J o ž e f 17. Lavrenčič Ladislav 18. Melik Vasilij 19. Metlikovič Aleksander 20. O s t r o n i č Al o j z i j 21. Palme Josip 22. Pibernik A v g u š t i r 23. P i r c Zvonko 24. Plevel Ciril 25. P o r o v n e F r a n c 26. Puhar Josip 27. Rupel Slavko 28. Savinšek Anton 29. S c h i f f r e r M a r i j a n 30. S m o 1 i č J a n e z 31. Sojar Anton 32. Tepina Edvard 33. Uršič Marijan 34. Zakrajšek Josip 35. Ženili c Štefan 36. Ž u g e 1 F r a n c b) Popravili izpit imata: 1. Lebinger Hinko iz fizike. 2. Žakelj Vinko iz fizike. c) Neocenjen je: Komar Milan c a B. Privatni učenci. I. razred. Klaužer Rudolf (popravni izpit iz latinskega jezika in matematike). IV. razred. Bartelj Alojzij (izdelal z dobrim uspehom). VII. razred. Flander Ivan (izdelal z dobrim uspehom), Silič Ivan (popravni izpit iz prirodopisa). XV. Naredbe učencem. 1. Vedenje o počitnicah. Učenci se opozarjajo, da so za svoje vedenje tudi o počitnicah odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili od 24-. avgusta do ]. septembra. Točen razpored bo objavljen na zavodovi oglasni deski do 15. avgusta. Kdor bi k izpitu prepozno prišel, se odkloni. Prošnje za dovolitev popravnega ali razrednega izpita se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo pri njem vložiti najkasneje do 10. julija. Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo, a kolkovati se morajo z 10 din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih din 10‘—. 3. Vpis v prvi razred. Kdor hoče vstopiti v I. razred, se mora prijaviti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (brez kake slabe ocene dovršeni četrti razred) in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne knjige), iz katere se razvidi, da je v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršu je 10 do 11 let. Vpisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva. Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten. Pri pismenem izpitu iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po nareku, ki se piše v dravski banovini samo z latinico. Narek traja največ C5 minut. Pri ustnem izpitu iz učnega jezika se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna prečrtano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da najde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet kako pesem. Iz računstva mora znati učenec: 1. pisati cela števila do 1,000.000; 2. štiri osnovne račune s celimi števili na praktičnih nalogah; 3. metrske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko; 5. seštevanje, odštevanje, množenje z zgoraj imenovanimi števili (točka J), deljenje z dvoštevilčnimi števili. Učenec je napravil izpit, ako dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro. 4. Vpisovanje v začetku šolskega leta. Vpisovanje se bo vršilo I. septembra dopoldne za učence, ki so napravili v juniju sprejemni izpit za L razred, in za ponavljavce 1. razreda; popoldne tega dne se bodo vpisovali učenci za II. razred. 2. septembra dopoldne bo vpisovanje za III. in IV. razred, 4. septembra dopoldne pa za V.—Vlil. razred. Vpisovalo se bo dopoldne od 8. do II. in popoldne od 15. do 17. ure. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov. Kdor bi ne prišel ob roku k vpisu, se bo brezpogojno zavrnil. Brez izpričevala (za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu) in brez potrdil, ki so potrebna zaradi šolnine, je vpis nemogoč. Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, pri vpisu v VII. razred ne starejši od 19 let. Za V. in VII. razred se starost lahko spregleda, ako nima učenec več kot 2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10. julija. Kolkovati jih je treba z 10'— din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo. 5. Šolnina in pogoji vpisa. Vsak učenec mora plačati šolnino po tej razpredelnici: Kdor pl ača na leto davka 11 . 1. skupina nad din 800'— do 1.000'— 7rj’ din 100'— din 99 „ 1.000'— 99 3.000'— 112*50 99 150— „ 99 , 3.000'— 99 5.000'— 150*— 99 200— „ , 99 5.000'— 99 6.000'— 262 50 99 350'— „ 99 99 6.000'— 99 7.000'— 300'— 99 400'— „ 99 99 7.000'— 99 8.000'— 375'— 99 500'— „ 99 8.000'— 99 9.000’— 487'50 99 650'— „ 99 99 9.000'— 99 10.000'— 600'— 99 800'— „ 99 99 10.000'— 99 12.000'— 750'— 99 1.000'— „ 99 12.000'— 99 15.000'— 1.125'— 99 1.500'— „ *9 •9 15.000'— 99 20.000'— 1.500'— 99 2.000'— „ 99 99 20.000'— 99 25.000'— 1.875'— ,, 2.500'— „ 99 99 25.000'— 99 30.000'— 2.250'— 99 3.000'— „ 99 9) 30.000 — 99 • 40.000'— 2.625'— ,, 3.500'— „ 40.000'— 50.000'— 3'000— 99 4.000'— „ Pri davkih nad 50.000'— din za vsakih nadaljnjih začetih 1.000'— din še po 10'— din več. Za osnovo plačevanja šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev. Na srednjih šolali se mora plačati šolnina za nižje razrede po II., za višje po I. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen na prejemke ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, ako se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri eni davčni upravi. Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dati poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge imovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole. Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z din 20'—, overovljeni prepisi z din 10'—. Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma „prvi“ ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole. Ker pa ni vpis po vseh šolah istočasen, se plača lahko polovica šolnine za prvo vpisano dete, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. prepis pobotnice o plačani šolnini. Roditelji se opozarjajo, da se ne bo vrnilo niti eno za vpis potrebno potrdilo, katero In kdo želel nazaj, češ da ga potrebuje še za vpis drugega otroka. Vsakdo si mora preskrbeti do-voljno število overovljenih prepisov, vsa potrdila pa pravočasno. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Vse otroke vpiše tisti dan, ko pride časovno prvi na vrsto. Prijava za vpis v višji razred mora biti kolkovana z din 50'—•. Tiskovine se dobe v šoli. Vsak učenec mora pri vpisu plačati tudi din 20'— za zdravstveni fond učencev. ">() Vsebina. I. Profesorski /.bor...................................................................4 IT. Neobvezni predmeti ...............................................................II III. Važnejši ministrski odloki........................................................II IV. Šolski letopis....................................................................tl V. Udruženja.......................................................................I 1 VI. Telesna vzgoja....................................................................K’ Vil. Poročilo šolskega zdravnika.......................................................I(> Vlil. Stanje šolskih zbirk in knjižnic..................................................IS IX. šolske lične knjige...............................................................I‘> X. Pismene naloge iz slovenskega jezika..............................................-4 XI. Popravni in razredni izpiti.......................................................28 XII. Tečajni izpiti.....................................................................30 XIII. Statistika učencev................................................................34 XIV. Redovanje učencev................................................................, 3<) XV. Naredbe učencem....................................................................34