GrosuPlJe (centrala) sp 908 NflŠ KRAJ 1998 352(497.4 Dobrepol je) a «v*vj.'zr>iCA G!?i ^^^^ -« AdamL^^ skrai letnik IV, št. 9 , . Konjske dirke Dobrepolje 98 september 1998 Začela se je sezona kulturnih, športnih in drugih prireditev v občini Konec avgusta in v prvi polovici septembra se je zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. 30. avgusta so se zbrali slikarji na enodnevni slikarski koloniji, isti večer je bila velika gasilska prireditev v Kompo-ljah. 6. septembra je bila na hipodromu v Kompoljah konjeniška prireditev, 20. septembra pa so priredili na Vidmu memo-rial v spomin na umrle igralce rokometa -tiste športne panoge, ki je bila pred leti v Dobrepolju najbolj razvita. Zaradi slabega vremena sta bili zadnji dve prireditvi prestavljeni za en dan oziroma en teden, zato bomo o memorialu poročali v naslednji številki, o vseh ostalih pa lahko preberete že v današnji številki. Iz vsebine: •> Konjeniške dirke •» Gasilski praznik v Kompoljah •o Gasilska operativna vaja EXTEMPORE 100 let Jožefe Tomšič •» Pogovor s predsednikom Športnega društva •o Čebelarska ekskurzija Prvi šolski dan •> Športni rezultati Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec oktobra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 119980013,9 Naš krai Iz županovega urada 9/1998 Vzpostavimo občinski trg nepremičnin Občinski svet je v letošnjem letu sprejel dva zelo pomembna odloka, ki imata zelo zamotane naslove, ki izvirajo deloma še iz prejšnjih časov. To je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje za obdobje 1986-2000. Dopolnjen 1996. Za tem strasnim naslovom se skriva enoten prostorski plan za celo občino. V njem je opredeljeno, kaj je zazidljivo in kaj ni. To je sicer dopolnitev že davno sprejetega plana in poenotenje za celo občino. Drugi odlok, ki se imenuje Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Dobrepolje, pa opredeljuje, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se na do-očenem območju lahko gradi. Oba odloka sta zelo pomembna, saj je z njima dana osnova strokovnjakom, ki odločajo o gradnji, da se lahko na njega sklicujejo. Vsak občan si lahko tudi na občini ogleda na karti, kaj je zazidljivo in kaj ni in pod kakšnimi pogoji bo lahko gradil. Prav je, da se vsak, ki namerava kaj graditi, najprej prepriča o tem, ali je zemljišče zazidljivo in kakšno zgradbo bo lahko postavil na določenem zemljišču. Nekateri si še vedno predstavljajo, da se lahko gradi kar na črno in vsevprek po njivah in po gozdovih. To seveda ni mogoče in hudo narobe bi bilo, če bi se tako delalo. Uničili bi si popolnoma svoje življenjsko okolje in še bolj skazili naše vasi, kot so sedaj. V bližnji preteklosti namreč ni bilo nobenega poudarka na tem, kako in kje se gradi. Država z zakonodajo pa zelo zaostruje pogoje gradnje, način gradnje in mesta, kjer se lahko gradi, zato je bil že skrajni čas, da smo te odloke sprejeli. V nekaj mesecih bo prvo fazo pridobivanja gradbene dokumentacije, ki je v pristojnosti občine, to je lokacijsko dokumentacijo, že možno naročiti na sedežu občine na Vidmu, sedaj je to še v Grosupljem. Lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje pa zaenkrat še ostane v rokah Upravne enote. Morda bo novi zakon prinesel tudi to spremembo, da bo občina lahko izdajala gradbena dovoljenja, kot povsod po svetu. Kakorkoli že, kdor se odloča za gradnjo, naj si najprej priskrbi papirje. Seveda je s tem precej potov in stroškov, toda še vedno pol manj, kot pa v primeru, če se izkaže, da je to črna gradnja in pride do rušenja. Tudi če do rušenja ne pride, so stroški legalizacije dvakrat večji. Vsa Slovenija je namreč poslikana z avionskimi posnetki in, ne boste verjeli, na tem posnetku se lepo vidi tudi najmanjša zgradbica ali lesena utica, tako da se res ne da nič skriti. Inšpektorji so tudi podrli že nekaj črno zgrajenih objektov v naši občini. To so predvsem objekti, postavljeni na ne-zazidljivcm območju. V občini smo z novimi odloki tudi nekoliko povečali prostore za gradnjo. To je možno predvsem na terenu, ki ne spada v 1. kmetijski razred. Za vsako spremembo zazidljivosti 1. kmetijske cone pa mora biti dovoljenje ministrstva za kmetijstvo, ki pa ga je zelo težko dobiti oziroma skoraj nemogoče. To je po eni strani tudi prav, saj imamo v občini mnogo več slabih zemljišč kot pa dobrih in je prav, da zidamo na slabših zemljiščih. Torej povzemam še enkrat. Kdor namerava graditi, naj se najprej prepriča, če je zemljišče zazidljivo in si preskrbi ustrezna dovoljenja. Občina bo vsakemu stala ob strani, da bo papirje pridobil čim prej, seveda če namerava graditi tam, kjer je Notranjost prizidka šole možno. Mnogokrat se ljudje, naši občani, obračajo na občino z željo ali prošnjo, če je kje kakšna hiša naprodaj ali kakšno zazidljivo zemljišče. Včasih kaj svetujemo, včasih ne vemo nič. Potem pa na lepem ugotovimo, da je nekdo prodal hišo ali zemljišče nekomu, ki ni naš občan. Ta naš občan bi pa tako rad ostal v svojem kraju. Na misel mi je prišla ideja. Vzpostavimo občinsko borzo nepremičnin. Imamo občinsko glasilo in vsak, ki namerava prodati kakšno zazidljivo parcelo ali hišo, ki leži v naši občini, naj to svojo namero objavi v Našem kraju. Prav tako tisti občan, ki bi rad kaj kupil. Vsem, ki prodajajo nepremičnine v naši občini, glede, kje živijo, bomo oglas objavm brezplačno. Brezplačno bomo objavili tudi željo po nakupu našim stalnim prebivalcem. S tem bomo zbližali potencialne prodajalce in kupce ter pospešili, da se bo trg nepremičnin odvijal znotraj občine in za naše prebivalce. Večje zazidljivo območje za stanovanjsko gradnjo je z novim odlokom vzpostavljeno v Predstrugah. To je zapolnitev praznih prostorov in razširitev na desni strani ceste proti Ponikvam. Vendar je za to območje potreben zazidalni načrt, da se bo zidalo po njem. Zazidalni načrt je že naročen in bo po predvidevanjih končan do konca leta. Podobna situacija je tudi v Strugah v vasi Pri cerkvi in I,i Parcele in pota se bodo potem odmerjale in prodajale v skladu z zazidalnim načrtom. V občini jih bo potrebno narediti še več, vendar se vseh naenkrat ne da, ker to ni poceni. Gradnja večje stanovanjske skupine pa je brez zazidalnega načrta nemogoča, ker pride potem do mnogih zpletov pri cestah vodovodu elektriki itd. V ostalih vaseh so razširitve manjše, možno je graditi nadomestne zgradbe in popolniti vmesne prazne prostore, urbanisti pa zelo nasprotujejo gradnjam za kozolci in na vrtovih, ker se s tem zelo skazi vas. Osebno ocenjujem, da je prostora za gradnjo z novim planom dovolj, na nekaterih mestih je možno graditi takoj, na nekaterih pa bo treba še malo počakati, da ga bo možno uporabljati. Lepo vas pozdravlja Vaš župan Anton Jakopič Naš kra Aktualno 9/1998 3 VABILO Vse občane občine Dobrepolje vabimo na slovesno otvoritev in blagoslovitev novega prizidka vrtca in šole na Vidmu. Slovesna otvoritev bo v petek, 9. oktobra, ob 16. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Dobrepolje, učenci Osnovne šole Dobrepolje, malčki iz vrtca Ringaraja, Kvartet BEATI in učenci Glasbene šole Grosuplje. ...... / prizidku je, kot veste, novi vrtec, dodatne učilnice in knjižnica. To je največja občinska investicija v tem mandatu, ki smo jo zgradili s skupnimi močmi in s samoprispevkom, zato je prav, da se otvoritve vsi udeležimo. Prisrčno vabljeni! Občina Dobrepolje Osnovna šola Dobrepolje župan ravnatelj Anton Jakopič Ivan Grandovec OBVESTILO Če bo OS Občine Dobrepolje sprejel SKLEP 0 RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA NOVO OBRTNO CONO PREDSTRUGE, bo C^jep objavljen v Ur. 1. št. 66. Razgrnitev bo trajala 30 dni in se bo predvidoma pričela 5.10.1998. Dokumentacija bo na voljo na sedežu Občine Dobrepolje na Vidmu 35. OBVESTILA IZ OBČINSKE UPRAVE URADNE URE državnega svetnika VINCENCA JANŠE, ki zastopa občine 22. volilne enote, v katero spada tudi Občina Dobrepolje, so vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, od 18.00 do 20.00 ure, v pisarni Občinskega sveta Občine Kočevje, Ljubljanska 27, Kočevje. V času uradnih ur je dosegljiv na telefonski številki (061) 851-553. V Uradnem listu RS, št. 61 -04.09.1998, na strani 6015-6017, sta bila objavljena skupna javna razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, in sicer: 1. javni razpis za dodelitev subvencij za vzpodbujanje odpiranja novih delovnih mest v majhnih in srednjih gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih posameznikih v letu 1998 in 1999 in 2. javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje stroškov kadrovskega, programskega in tehnološkega prestrukturiranja industrije in delodajalcev s področja malega gospodarstva ter vzpodbujanja njihovega medsebojnega povezovanja s ciljem ohranjanja in odpiranja delovnih mest. Za razpis št. 2 je bil v Uradnem listu RS, št. 62 - 11.09.1998, na strani 6095, objavljen popravek prvotnega razpisa. V Uradnem listu RS, št. 62 -11.09.1998, je bil na strani 6098 objavljen javni razpis Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva za subvencioniranje obrestne mere za posojila za naložbe v obnovo in razvoj turističnih obkjektov. Razpisi so odprti do porabe sred- sfev- Adamičeva 15 10. jubilejni tabor Slovenske ljudske stranke 10. tabor Slovenske ljudske stranke seje odvijal v slovenski Istri, v mondeni portoroški Marini, 6. 9. 1998. Tudi na tokratnem srečanju je bilo ogromno udeležencev, več kot 15 tisoč članov, simpatizerjev in njihovih družinskih članov. Iz Dobrepolja sta proti morju na tabor SLS odpeljala dva avtobusa. V enem nas je bilo več kot 40 udeležencev tabora, v drugem avtobusu so bili člani dobrepoljske godbe, kije v Portorožu tudi programsko sodelovala. 10. jubilejni tabor si je simbolno izbral kraj ob slovenski obali, moto letošnjega množičnega srečanja je bilo OHRANIMO IN ZAŠČITIMO PIRANSKI ZALIV, kar pomeni podporo prizadevanjem za ohranitev teritorialne celovitosti Piranskega zaliva in tudi podporo SLS Obali, slovenski Istri in Krasu, da s svojim programom prodorneje zaživi v tem okolišu. Prostor slovenske obale je skozi zgodovino doživljal posebne politične okoliščine, kar še vedno močno vpliva na mišljenje tamkajšnjih prebivalcev. SLS pa je tista politična struja, ki v programskem smislu ostaja zvesta svojim načelom, kar je bilo v Portorožu ponovno poudarjeno: odnos do slovenstva, odnos do slovenske zemlje, odnos do države, odnos do dela in kulture. Vsi slavnostni govorniki, predvsem pa predsednik SLS in podpredsednik vlade g. Marjan Podobnik so poudarili svojo trdno odločenost, da se bodo še naprej trudili za izvajanje svojega programa, saj v vladi niso zato, da bi bili všeč vsem. Dejal je, da je boj proti korupciji ena temeljnih nalog in ocenil, da je prav preprečevanje gospodarskega kriminala prava pot razvoja uspešne družbe. Dotaknil seje bližajočih lokalnih volitev ter parlamentarnih volitev leta 2000 in prisotne opozoril, naj ne nasedamo negativnim medijskim informacijam in vplivom,"kajti uspelo nam bo", je bil prepričljiv Marjan Podobnik. Na letošnjem taboru je bilo prisotnih zelo veliko eminentnih tujih gostov, predvsem iz sosednjih držav, najvidnejši je bil gotovo predsednik avstrijske ljudske stranke g. Alois Mock ter vsi strankini ministri in državni sekretarji. Program je bil zelo pester. Po dopoldanski sv. maši so v kulturnem programu sodelovali skupina Čuki, Pepel in kri, pevke Anika Horvat, Nataša Mihclič ter Oto Pestner, otroški program pa je vodila Romana Kranjčan in mnogi drugi. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo. Vsekakor ni mogoče omeniti vsega, saj je bilo zelo pestro, zabavno in tudi vroče. Mnogi so to izkoristili za kopanje v morju. Polni vtisov smo se proti večeru vračali domov vedoč, da smo bili tam ljudje, ki imamo podobne poglede na družbeni, gospodarski in politični pogled, na sedanja in prihodnja dogajanja. Tina Shawish Politični utrip Kmalu se bo pokazalo, kaj je v ozadju nekaterih političnih dogodkov kadrovske narave, o katerih je bilo veliko napisanega v zadnjem času. Ugibanj o tem pa je že zdaj veliko. Najlaže se da razložiti s političnimi dogovori in kupčijami v vladni koaliciji. Pri teh ni nič neobičajnega, če se v prid skupnim ciljem žrtvuje določene pozicije ali posameznike. Tokrat gre za možnost zamenjave direktorjev SCT in Mercatorja, ki sta do nedavnega veljala za nedotakljiva. Po vseh zapletih pri lastninjenju bo podjetje, kot kaže, končalo v državni lasti, sicer pa se bo o njegovi usodi, po prepričanju mnogih, odločalo v zakulisju. Poletje se je končalo v znamenju vse bolj razplamtclih političnih strasti ob izražanju različnih pogledov na našo p<>l,V|1 preteklo zgodovino. Ostre besede so se množile vzporedno s številom različnih srečanj, zborovanj in soočanj. Presenetljivo je, da so spet najbolj nepopustljiva in nestrpna stališča prihajala od tistih, ki očitajo nestrpnost nasprotni strani. Podobno polarizirano sliko lahko spremljamo tudi v našem parlamentu, ki je na prvi izredni seji po parlamentarnih počitnicah sprejel dokončne spremembe o denacionalizaciji. Druga vroča tema je bila popotresna obnova Posočja. To je bila ena od tem, zaradi katere sta opozicijski stranki SDS in SKD zahtevali sklic izredne seje. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar se je znašel pod upravičeno kritiko opozicije zaradi počasnega in neustreznega pristopa pri popotresni obnovi. Vlada in stranka SDS sla pripravili vsaka svoj predlog sprememb zakona o obnovi. Po sprejemu vladnega predloga, po katerem so prebivalci Posočja oproščeni obveznega prispevka, so poslanci sprejeli še nekaj sklepov v prid prizadetim v potresu. Kljub pričakovanju nekaterih pa do interpelacije za ministra Gantarja ni prišlo. T|a Bolj se je zapletlo pri ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru, ki mu je zaradi domnevne korupcije v resorju že nekaj časa grozila interpelacija. V trenutku, ko nastaja ta članek, še ni znano, kakšna bo njegova usoda. V zelo polemični razpravi v parlamentu koalicijska partnerica SLS, ki bo pri odločanju tudi v tem primeru igrala odločilno vlogo, še ni pokazala svojih barv. Kako brezkompromisen je lahko boj za že osvojene politične interese, se je pokazalo že ob sestavi sedanje vladne koalicije, ko LDS pod nobenim pogojem ni bila pripravljena prepustiti šolskega ministrstva svoji koalicijski partnerici. Vsekakor pa v primeru omenjene obravnave v parlamentu ne gre za napad na sedanji koncept šole, kot bi to nekateri radi dokazali, ampak za nepravilnosti in korupcijo v resorju, ki je povezana z objektivno odgovornostjo, o kateri je bilo tolikokrat slišati prav iz ust tistih poslancev, ki jo zdaj, ko gre za njihovega ministra, zavračajo. V času zaostritve političnih odnosov pa je predsednik Državnega zbora Janez Podobnik razglasil datum letošnjih lokalnih volitev za občinske svete in župane občin. To pa brez dvoma prinaša še pestrejše politično dogajanje tako na državni kot na lokalni ravni. M. S. EX TEMPORE Dobrepolje 98 Letošnji EX TEMPORE je privabil v Dobrepolje 22 ustvarjalcev. Nekateri so bili tu prvič, nekaj pa je bilo tudi takih, ki se te tradicionalne enodnevne slikarske kolonije udeležujejo vsako leto. Med temi je bil tudi letošnji dobitnik prve nagrade Boris Štrukelj - Boršt iz Ljubljane. Njegovo ustvarjanje je pritegnilo pozornost že v prejšnjih letih, tokrat pa je strokovna žirija predvsem upoštevala njegov inovativen pristop pri izbiri in izdelavi motiva. Dobitnik druge nagrade je bil Jožef Trontelj, tretje na- grade pa Ida Rebula. Od domačinov sta tudi letos sodelovala Srečko Ferkulj in Alfonz Pinosa, precej slikarjev pa je prišlo iz društva Ferdo Vesel Šentvid pri Stični. Organizatorji so se odločili podariti nagrajene slike Občini Dobrepolje kot glavnemu pokrovitelju, šoli Dobrepolje za darilo ob odprtju prizidka in Zvezi kulturnih organizacij. Slike, ki bodo še nekaj časa razstavljene, so dokaz, da tukajšnja narava nudi dovolj navdiha za vedno nove umetniške stvaritve. Vsakoletni extempore, ki ga ob finančni podpori občine, organizira Sandi Zalar v okviru KD Dobrepolje in ZKO občin Grosuplje Dobrepolje, Ivančna Gorica, zelo popestri kulturno dogajanje v do-brepoljski občini. Velika in lepa sejna soba občine pa je prostor, ki ga kaže še bolj izkoristiti v razstavne namene. M. Steklasa Slika zgoraj: Sandi Zalar in člana strokovne žirije Levo: V kratkem programu so sodelovali učenci iz Predstrug s skečem in Tone Grm z recitiranjem pesmi Jožeta Štiha. Ure pravljic in preselitev krajevne knjižnice Dobrepolje Z dograditvijo prizidka Osnovne šole Dobrepolje smo pridobili veliko novih prostorov. Tako so prostori nove šolske knjižnice dovolj veliki, da smo lahko vanje preselili tudi Krajevno knjižnico Dobrepolje, ki je podružnica grosupeljske knjižnice. Knjižnica je odprta ob običajnem času, to je vsak petek od 16.30 do 19.30 ure. V zadnjem času smo v knjižnici kupili precej novih knjig, tako da je sedaj izbira že zelo pestra. Zato povabim vse, ki morda do sedaj niste zahajali v knjižnico na Videm, da nas obiščete in se sami prepričate o tem. Tukaj boste lahko našli od zgodovinskih, geografskih, psiholoških, verskih, medicinskih, gospodinjskih in drugih strokovnih knjig do različnih ro- manov. Zelo pestra je ponudba mladinske strokovne literature in leposlovja za mladino in otroke. Za otroke so seveda najbolj zanimive slikanice, katerih pa prav gotovo ne manjka. Letošnja novost v knjižnici na Vidmu pa bodo ure pravljic, ki bodo enkrat ali dvakrat mesečno (odvisno od zanimanja). Vabim vse starše, da pripeljete svoje otroke, saj se bo na teh uricah dogajalo marsikaj zanimivega. Prvič se bomo zbrali v drugi polovici oktobra. Vida Jakopič M Na obisku pri Jožefi Tomšič v Ponikvah Oktobra bo dopolnila 100 let Pred dvema letoma, ko je imela Jožefa Tomšič iz Ponikev 98 let, smo jo prvič predstavili v Našem kraju. Že takrat smo ji obljubili, da jo spet obiščemo ob njeni 100-letnici. In zdaj je ta skoraj že tu. 24. oktobra bo praznovala okroglih 100 let svojega življenja. Ob obisku pri njej se je moja predstava o telesni in duševni podobi človeka v tako visoki starosti izkazala za povsem napačno. Jožefa je namreč še neverjetno pri močeh in nihče ji ne bi prisodil toliko let. Pri 88-i h je še sekala drva, do 94. leta je delala "klince", še lani pa je zmogla precejšen del poti peš, ko so jo domači peljali na romanje in se ni dalo priti z avtom do cerkve. Tudi zdaj še brez težav hodi po stanovanju, občasno jo peljejo v cerkev in na obisk k hčerki v Srobotnik. Zelo rada se pelje z avtom, vožnja ji ne povzroča nikakršnih težav. Tudi v teh letih še vedno veliko da na zunanji izgled in urejenost. Kot da je ta odsev notranje urejenosti in mirnosti, ki jo začutimo v njeni bližini. To, kar najbolj preseneča, pa je njena hudomušnost. "Še malo nisem mislila, da bom kdaj toliko stara, ko sem pa zmeraj stokala." In kar ne more verjeti, da bo stara sto let. "To že ne more biti res, najbrž so se zmotili ..." Najbolj ji je žal, da v zadnjem letu ne vidi več brati. Ko pa je zmeraj tako rada brala. Še zelo mlada je morala zvečer pomolzti krave, potem pa je bil šele čas za branje. "Bil je že mrak, zato sem se naslonila na okno, da sem videla brati," se spominja. Vse do lanskega leta so ji domači redno prinašali knjige iz knjižnice. Vse jo je zanimalo. "Brala sem vse po vrsti, od knjig do časopisov." Zdaj, ko ne more več brati, toliko več razmišlja o svojem življenju in se veseli obiskov svoje hčerke pa tudi drugih ljudi. Njene prijateljice in vrstnice po letih so že zdavnaj umrle, včasih jo obišče katera od vaš-čank. In kako z veseljem pove, da jo je prejšnji dan obiskal znanec iz vasi. In kaj še počne, kadar je sama? "Veliko molim. Za vse naše, ker oni nimajo časa." Njen recept za dolgo življenje? Zelo kratek je: delati in skromno živeti. Jožefa se je tega vse življenje držala. Od otroških let dalje in ta segajo še v prejšnje stoletje. Rodila se je na Turjaku davnega leta 1898 in tam živela vse do 1936. leta. Najbolj se razgovori, ko pripoveduje o svojih mladostnih letih. Pa kako natančno se spominja: "Ata in stari ata sta bila oba čevljarja, tudi brat. Ata so šli potem v Ameriko, brat pa je umrl. Bilo nas je sedem otrok v družini in živeli smo bolj v revščini. V šolo sem hodila na Turjak, kjer me je učil pisatelj Anton Medved, verouk pa Fran Šaleški Finžgar. Oba sta bila dobra učitelja. Mene je veselilo, da bi se izučila za šiviljo, pa se mi ta želja ni uresničila. Otroci smo morali zgodaj začeti delati in služiti." Spominja se, da je med pivo svetovno vojno, ko ni bilo moških pri hiši, glavni del košnje opravila sama, le sestra ji je nekoliko pomagala. Da je bil pri hiši kakšen kraj-cer več, je prodajala lccte po sejmih in žcg-nanjih. Hodila je tudi pomagat na marof. Zelo je bila navezana na starše. Še zdaj se spomni besed svojega očeta, preden je umrl: "Najraje sem imel tebe, samo ti si me vedno ubogala na prvo besedo." V skrbi za starše in dom ni imela časa misliti na svojo družino. 'Iako se je poročila razmeroma pozno, leta 1936, in se preselila v Ponikve, kjer živi še danes. Nekaj let pred poroko je v hotelu Union v Ljubljani naredila 3-mcsečni kuharski tečaj, prav na dan najinega pogovora je med starimi papirji našla spričevalo o opravljenem tečaju. Ker je znala kuhati in peči dobro pecivo, so jo najemali za kuharico po ohcetih. Dela ji ni nikoli zmanjkalo. Eno razvedrilo pa je le imela v svoji mladosti. Zelo rada je igrala igre in pela na koru. Tako rada je hodila na pevske vaje. Petje ji je tudi kasneje veliko pomenilo, tudi zdaj še zapoje. Ko so ji lani, ob 99-lctnici, prišli za^^ ponikovski pevci podoknico, je zapela tudi ona z njimi. "Petje in igranje mi je bilo edino razvedrilo, drugače pa je zame veljalo: Moli in delaj." Pa tako tudi mora biti. "Delo ne škodi. Če bi delo škodilo, bi mene že devetkrat prekopali," pravi Jožefa, ki ji nikoli ni bilo nič pretežko. Vse tegobe življenja je prenašala z neverjetno voljo in trmo. "Vse se prestane," še danes pravi in zdi se, da ji je tako močna volja pomagala premagati tudi bolezni, ki so se je lotile. Tudi po poroki ni imela lahkega življenja. Mož, ki je dolgo časa delal v Ameriki, je prislužil dovolj denarja, da sta odprla trgovino z mešanim blagom, vendar pa je bilo \ stem času pomanjkanje in je bilo blago težko dobiti, potem pa so nekoč, med vojno, prišli še partizani in ji vse zaplenili. "Pustili so nam le škatlo pralnega praška Plavi ra-dion, ki sem ga potem zamenjala v mlinu za vrečo koruze. Pa je bila tista koruza vsa moljava, da smo jo prali in sušili na soncu, da smo jo lahko uporabili." Kasneje so ji vzeli še obrt in mož se je zaposlil v apnenici, da se je štiri-članska družina lahko preživela. Pa Jožefa ni gojila kakšnega velikega sovraštva do nikogar. Tudi največje preizkušnje je prenašala dobrohotno. "Vesela sem bila, da sem k moža videla, da je bil dobre volje in da ga niso odpeljali." Zdaj pa je že dolgo let vdova, zadnjih nekaj let živi pri hčerki Tončki in pravi, da ji še nikoli ni bilo tako lepo. Vsega ima dovolj in nič ji ne manjka, le leta so prišla, naenkrat je minilo teh sto let ... Skromna, kot je vedno bila, ne želi, da bi ji posvečali veliko pozornosti. "Če je bolj na tiho, bolje je," pravi in se presedc na velik, Naš kraj Iz društev 9/1998 7 udoben, vrtljiv naslonjač, ki so ji ga kupili vnuki /. družinami za 99. rojstni dan. "Ta je ravno pravi zame, ker sem tako radovedna," spet hudomušno pripomni. Udoben, globok, ravno pravšnji za sproščen počitek in razmišljanje o svojem življenju in svojih najbližjih, ki jih ima tako rada. Ne zase, za njih jo skrbi, da bi bili zdravi in da bi bilo vse v redu z njimi. Naj se zahvalim Jožefi Tomšič in njenim domačim za prijaznost, z željo," da bi nekoč, čez leta, lahko napisali o njej: "Živela je v treh stoletjih". Pripravila M. Steklasa Gasilski praznik v Kompoljah V Kompoljah je bilo zadnjo soboto v avgustu slovesno, kot že dolgo ne. Kako tudi ne, saj smo gasilci PGD Kompolje tudi uradno prevzeli novo zgrajeni gasilski dom z večnamensko dvorano v uporabo. S'ovesnosti, ki se je začela z jji i uilsko parado, so se udeležili najvidnejši predstavniki Občine Dobrepolje. Gasilski dom je po blagoslovitvi slovesno predal v uporabo župan gospod Anton Jakopič. Na slovesnosti so bila podeljena priznanja veteranom in članom PGD Kompolje za 30 let članstva. Predsednik Gasilske zveze Dobrepolje gospod Jože Lenarčič je najzaslužnejšim gasilcem na področju gradnje gasilskega doma in operativnega tlela PGD Kompolje podelil priznanja Gasilske zveze Dobrepolje. Član PGD Kompolje in gasilski veteran gospod Ivan Brodnik pa je za izredne zasluge na področju gradnje gasilskega doma in operative PGD Kompolje prejel odlikovanje (iasilske /veze Republike Slovenije. Odlikovanje je prizadevnemu veteranu izročil poveljnik GZ Dobrepolje gospod Jože Zrncc. PGD Kompolje je bilo ustanovljeno na pobudo peščice najprizadevnejših vaščanov leta 1925. Prvi gasilski dom je bil dograjen in predan v uporabo leta 1928. Do tega trenutka je vas kar dvakrat pogorela. Danes no-ben ustanovni član več ne živi. Zato pa imamo gasilci PGD Kompolje v svoji sredi kar nekaj veteranov s 50 in večletnim gasilskim stažem. Med njimi je na prvem mestu gospod Jože Nose ( Jemejčkov ata, ki je že 70 let član PGD Kompolje. Za visoki jubilej mu gasilci iskreno čestit.mio. Takratno društvo prostovoljnih gasilcev je bilo opremljeno z leseno ročno brizgalno, ki se kot veteran še vedno nahaja v našem gasilskem domu. Nekaj let pred drugo svetovno vojno je bila nabavljena prva motorna brizgalna "ILO". S širitvijo vasi in nabavo modernejše opreme in tehnike v sedemdesetih letih seje pokazala potreba po sodobnejšem in večjem gasilskem domu z dodatnimi prostori za potrebe raznih dejavnosti na vasi (kultura, šport, itd.) Kot pred 73-imi leti je tudi sedaj peščica gasilskih navdušencev na čelu z gasilskim veteranom g. Ivanom Brodnikom in, žal, že pokojnima Marjanom Strahom in Julijem Pinosa, začela razmišljati in pripravljati vse potrebno za gradnjo novega gasilskega doma. Ponudila se je možnost izgradnje modernega gasilskega doma na lepi lokaciji sredi vasi. Priprave so stekle, začela seje gradnja kljub velikim organizacijskim, finančnim in lastniškim težavam. Delati se je začelo izključno s prostovoljnim delom in predvsem prostovoljnimi prispevki vaščanov in delno širše Dobrepoljske doline. Kljub težavam je bil gasilski dom pod streho leta 1983. Zaradi velikosti objekta, predvsem večnamenske dvorane, je gradnja zastala. V lanskem, predvsem pa v letošnjem letu, smo dom dogradili, ga olepšali z napisom in fresko zavetnika gasilcev sv. Florjana in ga opremili po predpisih. Ob prevzemu gasilskega doma se gasilci PCI) Kompolje zavedamo, da nas čaka veliko dela na področju usposabljanja in šolanja mladih kadrov. Obnoviti bo potrebno stare brizgalne kot spomin zanamcem na pretekle čase. Gasilci PGD Kompolje se zahvaljujemo vaščanom za požrtvovalno delo pri gradnji gasilskega doma in njihovi nesebični finančni pomoči, Občini Dobrepolje za dograditev, rimskokatoliški cerkvi za ureditev lastninskih zadev, brez katerih bi bila gradnja gasilskega doma skorajda nemogoča. Zahvaljujemo se tudi vsem za pomoč pri izvedbi prireditve. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Predsednik PGD Kompolje: Emil Kramžar Gasilska operativna vaja P6D Ponikve Gasilci v Ponikvah smo se odločili, da poleg tekmovanja, vaj, ki smo jih izvajali preko leta, pripravimo večjo vajo, v kateri bi sodelovalo večje število udeležencev skupno z mlajšimi gasilci. Namen vaje naj bi bil povečati zanimanje vaščanov za gasilstvo, obenem pa preizkusiti opremo in odpraviti morebitne pomanjkljivosti. V ta namen smo pripravili sledečo namišljeno vajo. TAKTIČNA VAJA 1. Objekt: Proizvodno mizarska delavnica v sklopu stanovanjske hiše v Ponikvah 2a, last Kastelic Franca. 2. Začetek vaje: nedelja, 1 3.09.1998 ob 10.05. 3. Sodelujejo: operativni gasilci PGD Ponikve z gasilsko mladino pod vodstvom mentorja. 4. Vabljeni: vaščani Ponikev 5. Opis predvidene situacije: a. Pri mizarski delavnici so se na odlagališču vneli odpadki. Zaradi večje količine lesa v neposredni bližini in tudi bližine objekta pri povečanem vetru v smeri vzhod -zahod je požarna ogroženost zelo velika. b. Naknadno je zaradi nastale situacije in odsotnosti delavca prišlo do pregretja vsebine v sušilni komcfi. Pojavil se je gost dim. Dva gasilca z dihalnimi aparati vstopita v prostor in z ročnimi aparati pogasita žarišče notranjega požara. c. Zaradi nizkega pritiska v hidrantnem omrežju se poišče dodatni vir vode iz bližnjega vodnjaka. 6. Opis taktičnega nastopa 6.1.Časovni potek alarmiranja Lastnik pokliče po telefonu tel. št. poveljnika društva, ki jo ima na gasilskem koledarju in mu prijavi požar. Na kratko opiše nastalo situacijo. Poveljnik se odpelje do gasilskega doma in proži sireno za požar. Takoj prižge avtomobile (TAM 5500 in Lado-nivo) in pregleda vso opremo, ki je v obeh avtomobilih.Pri tem upošteva tudi lokacijo požara in hidrantno omrežje, ki ga imamo na kartografskem posnetku vasi Ponikve. V dveh minutah se zbere potrebno moštvo za prvo intervencijo. Poveljnik določi svojega namestnika, ki bo zbral zaostalo moštvo za podporo prvi skupini, mu da potrebna navodila, sam pa vodi prvo skupino na požar. 6.2 Nastop gasilkih enot a. Prva intervencijska skupina prispe z avtocisterno na mesto požara. Poveljnik na hitro oceni položaj, določi desetarja in izda povelje prvi napadalni skupini za trodelni napad. Šofer-strojnik prevzame črpalko, 1. Cevar eno B cev in trojak, 1. in 2. Napadalec dve C cevi in ročnik, 3.in 4. Napadalec dve C cevi in ročnik, tretjni napad je rezerva. Pričnejo z gašenjem požara. Potrebno moštvo - sodelujoči 1 -poveljnik-janko Tomšič 1-desetar -Ciril Lenarčič 1-Strojnik - Tomaž Gačnik 1- Cevar-Miha Kastelic 4-Napadalec-Franci Lenarčič,Uroš Kraljic, Alojz Oblak, Tomaž Perhaj. 2- Rezerva - Franc Lenarčič, janež Škulj Potrebna oprema TAM 550 (2400 I vode) 1-ročna radijska postaja 1- B cev 4-C cev 2- ročnik 1 -trojak Skupaj I. Skupina 10 članov b. Druga intervencijska skupina se pripelje na mesto požara po treh minutah. Namestnik je med vožnjo vspostavil radijsko zvezo s poveljnikom, ki mu je posredoval vsa potrebna navodila za takojšnjo akcijo. V cisterni že primanjkuje vode, zato je potrebno takoj vzpostaviti pre-skrbovalni vod za polnjenje cisterne. Gasilsko vozilo s prikolico se ustavi pri hidrantu ob h.št.3c. Namestnik določi desetarja, ta pa izda povelje za postavitev oskrbovalnega B voda do cisterne. Ker je potrebno prečkati republiško cesto, ki je precej obremenjena, določi dva prometnika za začasno zaustavitev prometa v obe smeri. Dva člana na- mestita dva cevna mosta na cestišče. Zaradi nepreglednosti terena določi dva upravljalca radijskih zvez (mobilna LADA- NIVA in TAM 5500) za vzpostavitev zveze s poveljnikom na 97 kanalu. Strojnik namesti hi-drantni nastavek, desetar pa s predvidoma 11 cevarji zapovrstjo postavi cevovod do cisterne in jo prične polniti. Zaradi velikega odjema vode pritisk v omrežju pade, zato poišče rezervno napajanje v bližnjem vodnjaku. Postavi ga s paralelno vejo preko zbiralnika in MB s obstoječimi cevarji. Pomaga mu tudi sel. Vso koordinacijo vodi poveljnik z namestnikom s pomočjo radijskih postaj. c. Tretja intervencijska skupina nastopi, ko lastnik javi dim v sušilni komori. Zaradi gostega dima si rezervna napadalca namestita dihalna aparata, opremita s svetilko in ročnimi aparati S in izvedeta notranji napad. S prahom pogasita žarišče ter odpreta okna in vrata. Poveljnik ugotovi, da je požar povsod zadušen. Izda povelje za zaključek vaje. Potrebno moštvo - sodelujoči 1 -N.poveljnika-|ože Lenarčič 1- desetar - Edo Somrak 2- prometnik-Janez Škulj,Anton Levstik 1- mostar-Robert Pugelj 2- podpora -RP- Bojan Lenarčič, Vasja Zupan 1-Strojnik-Roman Gačnik 1-sel-Matej Levstik 1-N. Strojnik-Miran Lenarčič I- Vodar-Roman Perhaj II- cevarji- Marko Kastelic, Matej Lenarčič, Jernej Gačnik, Boštjan Škulj, Jure Perhaj,Blaž Kaplan, Janez Gačnik, Janez Zgonc, Blaž Škulj, Marko Gavranovič. Potrebna oprema GV(LADA)+prikolica 2-mobilna RP 2-zastavica 2-cevni most i 11 -B cevi 1-Hidrantni nastavek 1- zbiralnik B/B/B 1 -MB(motor.briz.) 4-sesalne cevi 2- ročni aparat S Skupaj II. in III. Skupina 21 članov Skupaj I. II: III. Skupina - 31 gasilcev 7. Oprema Poleg zgoraj naštete potrebne gasilske opreme se uporabi vso razpoložljivo skupno zaščitno opremo, ki jo ima društvo. Vsi napadalci in poveljujoči uporabljajo delovno obleko, opasače, gas. plašče in čelade, škornje in rokavice. Cevarji na preskrbovalnem vodu uporabljajo osebno delovno opremo. ,.|a. 8. Zaključek Po uspešno zaključeni intervenciji si vsi nastopajoči ogledajo situacijo na terenu. Poveljnik naredi kratko analizo in oceno vaje, ki jo pred vsemi objavi. Izda povelje za pospravljanje opreme in vrnitev v gasilski dom. Izdela se poročilo in objavi v lokalnem časopisu. OPOMBA Celotna vaja se izvaja disciplinirano, skladno z gasilskimi predpisi in po poveljih poveljnika. Samovolja ni dovoljena. Hvala za upoštevanje navodil. NA POMOČ! Poveljnik: Janko Tomšič Predsednik: Jože Lenarčič Namišljena taktična vaja je v celoti uspela. Uspeh je pripisati dobro načrtovani in pripravljeni vaji.Vodenje in zahtevnejša opravila so bila zaupana gasilskim častnikom in podčastnikom. Pri tej vaji je sodelovalo 31 gasilcev domačega društva. Posebno pomembno pa je, da so aktivno sodelovali mladi gasilci, celo od 10 let starosti naprej, kljub dokaj zahtevni in obsežni vaji. Upamo, da bo potrebno to znanje v praksi čim manjkrat uporabljati. Jože Lenarčič Fotoreportaža: Tradicionalne konjske dirke: Drugo mesto za kobilo Niko in Marjetko Dobrepolje 98 Padar Organizatorji zadovoljni s konjeniško prireditvijo Tudi letošnja konjeniška prireditev v Kompoljah je bila uspešno izpeljana. Organizirala sta jo Konjeniško in Turistično društvo, projekt pa je podprla tudi občina. Zanimanje za konjeniški šport narašča in upamo si trditi, da so konjske dirke v Dobrepolju tista javna prireditev, ki je v tem trenutku zmožna privabiti največje število gledalcev. Dirka eno in dvo vpreg Slabo vreme je bilo vzrok, da SO organizatorji letošnjo konjeniško prireditev, napovedano za soboto, 5. septembra, prestavili na naslednji dan. Zanimanje za dirke je bilo presenetljivo veli-k^saj so pričakovali več kot 50 gSopskih športnih in delovnih konj iz vse Slovenije. Zaradi prestavitve oziroma istočasnih dirk na Brdu, je bilo število konj na tekmovalni stezi na dan tekmovanja samo nekoliko manjše. Frenk Padar, ki je s svojo ekipo vložil ogromno truda v priprave, je prepričan, da je vzrok za tako veliko zanimanje gotovo tudi v domačnosti in prijaznosti, ki jo nudi Dobrcpoljska dolina. Zato tudi ne preseneča tolikšen obisk na prireditvi, letos je bil namreč še večji kol lani. Konjeniška prireditev tako postaja tradicionalna in vse bolj znana. Predvsem je v primerjavi z lanskoletno prireditvijo, ki Atrakcija dirke je bil Damjan Pavšič s ponijem Šejkom Podelitev pokalov za galopsko dirko je bila prva te vrste v občini, pridobila na kvaliteti, organizaciji in raznovrstnosti tekmovanj. Letos so jih razširili tudi z dobre-poljsko alko, po vzoru sinjske alke. Dobre-poljska milja, ki naj bi bila vrhunec prireditve, pa je, žal, odpadla. Za domače gledalce je bila ciirka zanimiva tudi zaradi tega, ker so lahko navijali za domače tekmovalce. Marjetka Padar je bila spet odlična, med vozniki dvovpreg in enovpreg pa je bil najboljši Roman Vergo. Vodja dirke je bil Frenk Padar, ki je skupaj s svojimi hčerami že močno uveljavljen v slovenskem konjeniškem športu. Sekretar dirke je bil Janez Pavlin, v organizacijskem vodstvu pa je bil še Stane Škulj. Seveda pa brez pomoči ostalih članov ekipe iz vrst Konjeniškega in Turističnega društva in ostalih, ki so bili vključeni v organizacijo, ne bi mogli izpeljati tako zahtevne prireditve. M. Steklasa REZULTATI KONJSKE DIRKE DIRKA ENO IN DVOVPREG V KASU, 800rn 1. Kobila NIKA, lastnik Roman Vergo, voznik Roman Vergo 2. Kobila URŠA, lastnik Ladi Žafran, voznik Lado Žafran JAHANJE KAS V SEDLU; 1500m 1. Kobila Santa B., lastnik Matija Andoljšek, jahač Peter Indihar 2. Kobila Cindy, lastnik Andrej Kotlušek, jahač Andrej Kotlušek GALOPSKA DIRKA DELOVNIH KONJ, 800m 1. Kobila NIKA, lastnik Roman Vergo, jahač Marjeta Padar 2. Kobila Ruža, lastnik Branko Knavs, jahač Branko Knavs 3. Žrebec MIKI, lastnik Alojz Kovač, jahač Valerija Štobuc GALOPSKA DIRKA DELOVNIH KONJ, 990m 1. Žrebec ARO, lastnik Jože, jahač Bojan Indihar 2. Kobila NIKA, lastnik Roman Vergo, jahač Marjeta Padar 3. Kobila LADY, lastnik Gregor Lužar, jahač Gregor Lužar GALOPSKA DIRKA ŠPORTNIH KONJ, 1609 1. Kobila SISI, lastnik Jože Pretnar, jahač Andrej Zimic 2. Kobila ATOMA, lastnik Martina Padar, jahač Dušan Krhač 3. Kobila MEDISA, lastnik Branko Knavs, jahač Branko Knavs Nasmejani obraz Frenka Padarja po končani dirki IZ PLANINSKEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE Ob lepem vremenu v sredogorja Ker se nekako izteka obdobje leta z množičnimi obiski visokogorja, lahko ugotavljamo, da stalno opozarjanje in vzgoja o varni hoji le ni zaman. Seveda se še vedno nadaljuje trend enodnevnih planinskih vzponov. Vzrokov za to je več, od vse boljših cest do gospodarstev pod vznožjem gora. Lokalne skupnosti sicer iščejo način za boljše finančno trženje in želijo zapirati za splošni promet izhodiščne doline n.pr. Vrata, Tamar, Logarsko dolino, Mangart. Pretiravanja jim ne bi priporočal, dvomim, da se bo izšlo v sedanjih gospodarskih pogojih. Nekatere občasno moti množičnost na kakšni turi ob idealnih vremenskih pogojih. Vsekakor pa je razlika med n.pr. Blegošem, ki brez gneče sprejme na tisoče obiskovalcev, ali pa Triglavom. Ta s svojimi pristopi in vrhom res fizično ne omogoča sočasnost množic. Povsem drugače je tudi v zelo lepem niz-kogorju v naši okolici. Naš MDO ima dogovorjena skupna srečanja: PD Ribnica z Jelenovim žlebom v marcu skupno s Slovensko vojsko; PD Dobrepoljc na prvo soboto v maju iz. Strug, Sv. Ane, Grmade, Kamen vrha ter Srečanje na zadnjo nedeljo v avgustu; Velike Lašče s kulturno potjo v juniju; PD Kočevje v začetku oktobra pri novi koči ob Jelenovem studencu. V bližini pa je še Jurčičeva pot, Lavričeva, Levstikova, itd. Tudi 6. srečanje, 30. avgusta na Kamen vrhu, je bilo prijetno z lepim obiskom ter poskočno živo glasbo za ples. Računamo na nadaljevanje te tradicije. Letos ni bilo sreče z vremenom ob društvenem izletu v soboto, 12. septembra. Podobno je bilo tudi z najetim avtobusom firme Kompas Herz, saj je samo prevoz čez 1611 metrov visoki Vršič z okornim avtobusom trajal kar dve uri. Dež je bil celodnevni spremljevalec in zato je zastiral sivnr najlepšo panoramo in arhitekturo vrhov od Kranja preko Vršiča in doline Soče. Opazovali smo le neposredno bivanjsko okolje ljudi v Posočju. Ta slika pa je zanesljivo še manj lepa po aprilskem potresu v Bovcu in okolici. Kot je znano, so tudi časovni problemi z obnovami domov demografsko že tako ogroženega zgornjega Posočja. So pa lepo obnovili muzej Triglavskega narodnega parka s posnetkom nekdanjega trdega življenja Trentarjev. Ni delala video-projekcija "Skrivnosti Soče", sicer dobro sprejeta in odmevna na letošnji razstavi v Lisboni. Tudi panoramska cesta nad Cerknim preko Kladja zaradi oblakov niti malo ni predstavila res lepih razgledov. Vsekakor nam preostane le želja, da naslednjič poteka-,;,? let v lepših razmerah. Ob lepem vremenu, jeseni, kar korajžno v sredogorja, ne bo vam žal. Alojz Nučič Strokovna ekskurzija Čebelarskega društva Dobrepolje-Struge Čeprav je časovno že nekoliko oddaljena, nam je lanskoletna ekskurzija Čebelarskega društva Dobrepolje-Struge še vedno v lepem spominu. Skupni posnetek za slovo Bila je lepa julijska nedelja, ko smo se odpeljali proti Vrhniki. Najprej smo si o,"J.cdali tehnični muzej v Bistri, potem piosmo se odpravili k znanemu čebelarju Debevcu na Vrhniki. Zelo nazorno nam je razložil in pokazal predelavo voska in izdelavo satnic. Nato nam je raz- kazal mizarsko delavnico, prirejeno za izdelovanje okvirjev, v kateri izdelajo do 5000 okvirjev na leto. Ima tudi svojo trgovino, kjer se lahko kupi satnice, okvirje, čebelarski pribor, sveče itd. Tudi mi smo izkoristili obisk za manjše nakupe. Nato nas je odpeljal v čebeljnjak, ki je bil Tudi ribe so v njegovem ribniku Sprejem pri g. Debevcu Tudi mladi se že zanimajo za čebele oddaljen kakih pet kilometrov. Tam smo videli vzrejališče matic, kar je bilo za nas in za vse čebelarje še posebno zanimivo, zato naj to na kratko opišem: Za prirejo matic morajo biti le najboljše. Za testiranje ima g. Debevec 60 matic pri različnih čebeljnjakih. Od teh izbere le tiste, ki ne gredo na roj, same prelcga-jo, so mirne in najbolj donosne. Te opazujejo dva do tri leta. Od najboljših družin se vzame tri do štiri sate, se jih da v nadaljevanje na str. 18 Smernice razvoja (povzetki iz diplomske naloge Mojce Lovšin) L ._______ silhueta naselja .J PODGORICA Je manjše vaško naselje 1 km južno od Vidma. Prevladujoči sloj je kmečko in delavsko prebivalstvo. Stavbe sledijo naravni konfiguraciji terena, vrtačam, požiralnikom in gozdnem robu. Dominanta je kapelica ob vstopu v vas in cerkev sv. Marije, ki je postavljena v gozdu. Smernice - izoblikovati manjši vaški prostor v jedru naselja, označene dominante naj bodo v bodoče glavni poudarki v prostoru, nanje naj se navezuje oziroma naj jih upošteva nova poselitev, vstop in izstop v vas oziroma iz vasi naj obeležita kozolca - toplarja. posebnosti,' karta lokacij dominant, najkvalitetnejših ambientov in stavb v naselju smer pogleda k (d cerkev Sv. Marije blok diagram I pogled na vrtačasto področje ob nizu kozolcev vstop v naselje ob kapelici Iz Društva Konrad Piko upokojencev Z nekoliko zamude sem vam dolžan povedati, kako je bilo na našem pikniku v Podkraju. Lepo je uspel in udeležilo se ga je kar 71 članov. Lepo se zahvalim gospodu Frcnku Blatniku, ki nam je brezplačno spckcl dva odojka za piknik in meso za družabni večer. Priporočamo se še za naprej. Prav tako lepa hvala Zakrajškovima iz Podkraja, da sla nam dvakrat odstopi- ostor za našo prireditev. Se pripo- ivJamo še za naslednje leto. Pa še nekaj o peti seji, ki smo jo imeli 12. julija. Pogovarjali smo se o programu na Krki, ki gaje letos organiziralo Društvo upokojencev Ivanč-na Gorica. Če se še spomnite, jc lansko prireditev pripravilo Društvo upokojencev Grosuplje. Pogovarjali smo se tudi o samopomoči na domu, o čemer je bilo napisano v Našem kraju. Ugotovili smo, da v našem društvu zaenkrat ni potrebe po taki dejavnosti. Tretja tema je bilo lastninjenje naših domov. Iz Zveze društev upokojencev Slovenije so nam pisali, da imamo možnost olastniniti naše domove. Vendar se mi v to ne bomo *lgf<ščali, ker imamo to urejeno pogodbeno brez najemnine, kar jc ugodno za nas. Ni pa dovolj velik prostor, zato bi rajši počakali na nov dom, ki nam je obljubljen in ki bo tudi naš. Na šesti seji smo razpravljali o rezultatu družabnega večera v Podkraju, o izletu na trgatev v Lože pri Vipavi, o kulturnem programu na Krki, kopalnem izletu v Izolo in izletih v Lenti in Budimpešto. Družabni večer je bil v zelo lepem okolju in času. Ni bilo vroče in malo je deževalo, kar ni motilo, saj smo bili pod streho. Hrana pa ni bila čisto taka, kot je bilo dogovorjeno, zato se vam opravičujem in upam, da bo drugič boljše. Frenk nas je lepo zabaval, igral je, kar se je dalo. Hvala vsem, ki ste pomagali pri delu in pripravi. Tudi kulturni program na Krki, ki jc bil v njihovem kulturnem domu, je bil lepo pripravljen. Sodelovalo je 22 članov iz našega društva, prav toliko iz Šmarja Sap in Višnje Gore, nekaj več pa iz Grosuplja in Ivančne Gorice. Skupaj nas je bilo blizu 400. Nastopila sta tudi dva naša člana: Frenk Lenarčič s harmoniko in petjem ter Tončka Kastelic z recitacijo. Oba sta bila odlična, vsak po svoje. Ni kaj, kdor zna pa zna. Nastopili so tudi jz Grosuplja, Ivančne Gorice, Višnje Gore in Šmarja Sap. Iz Grosuplja jc nastopil celo ženski pevski zbor upokojencev. Zahvaliti se moram našemu županu za finančno pomoč pri izvedbi programa, škoda, da ni sodeloval. Tudi letošnji kopalni izlet je bil lep, vreme jc bilo enkratno in zelo ugodno. Bilo jc malo oblačno, kar jc bilo zelo ugodno za tisti čas, ko je bila vročina. Nekaj kopalcev seje kopalo zunaj, nekaj pa v bazenu. Za bazen smo morali posredovati, direktor hotela Delfin nam jc omogočil, da smo se lahko kopali v bazenu do 13. ure, normalno imajo odprtega le do 11. ure. V Lokvah pri Divači smo obiskali pr-šutarno in nekaj nakupili. Potem pa smo šli na kosilo na kmečki turizem v Izolo, tja, kjer smo bili tudi lani. Izlet v Lenti bo po želji nekaterih I. oktobra z odhodom iz Dobrepolja ob pol treh zjutraj. Cena bo 2800 tolarjev. Izlet v Budimpešto pa bo 16. in 17. oktobra. Cena jc 130 DEM ali 12.300 tolarjev, odhod bo prav tako ob pol treh zjutraj. Lenti omenjam zato, ker so želje nekaterih, da bi šli v Lenti, drugi pa želijo v Budimpešto. Sedaj boste imeli možnost, da greste v Lenti ali v Budimpešto ali pa kar oboje. Še eno informacijo sem vam dolžan. Letos je bila zadaj za našim domom narejena steza do našega doma. To je od parkirnega prostora med banko in občino.To stezo rabimo za dostavo hrane in pijače za nas, ker pred našimi vrati zaparkirajo in ne pridemo z avtom blizu. Hvala vsem za nekaj daljše branje. Družinski kotiček vfrb Spodbujanje samospoštovanja Zdrav občutek spoštovanja do samega sebe je več kot pomemben: povprečnega učenca lahko spremeni v odličnjaka, nekomu drugemu lahko pomaga vzpostaviti pozitivne odnose. Nič čudnega torej ni, da starši hočejo vedeti, kako lahko v svojih otrocih vzbudijo samospoštovanje. Samospoštovanje izvira iz otrokovega dojemanja njegovih odnosov s pomembnimi odraslimi osebami v njegovem življenju. Najpomembnejše osebe v otrokovem življenju so njegovi starši ter drugi člani ožje družine, na primer stari starši ter njegovi učitelji in prijatelji. Če otrok misli, da se strašem zdi pameten, privlačen in dober, bo razvil močan občutek samospoštovanja. Kaj starši mislijo o njem, lahko razbere iz njihovih besed in molčanj, iz izrazov na obrazu in iz tona glasu. Pozitivne besede, na primer: "Že spet si pozabil domačo nalogo", lahko občutek samospoštovanja povečajo ali uničijo. Starši bi morali poznati dvoje sporočil, ki večata samospoštovanje. Prvo je: "Ti si vreden ljubezni". To pomeni: "Veliko mi pomeniš in rad te imam zato, ker si ti. Nihče drug ni takšen, kot si ti. Ti so edinstven. Moja ljubezen ni zaslužena. Moja ljubezen ni brezpogojna, zato te bom vedno imel rad." Drugo sporočilo jc: "Ti si vreden." To pomeni: "Znaš kontrolirati svoje vedenje in se odločati za prave stvari. Poleg tega spoštuješ ljudi in lastnino. Imaš kaj ponuditi drugim, svojim učiteljem in prijateljem, družini in tistim manj srečnim. Lahko imaš drugačna čustva in mnenja kot jaz, vendar bom to spoštoval, ker si vreden spoštovanja. Če si torej jezen, ne bom poskušal zanikati tvojih čustev. Če ti ni všeč nekaj, kar meni je, ti bom dovolil, da si drugačen in bom cenil tvojo enkratnost." Samospoštovanje lahko cveti kot roža v rastlinjaku. Idealno podnebje za gojenje samospoštovanja je zaupanje. Dom, kjer vlada ozračje zaupanja, je dom, kjer so otrokove potrebe zadovoljene. Poleg osnovnih potreb po zdravi prehrani, primerni obleki, zdravstveni oskrbi in čistem življenjskem okolju ima otrok tudi čustvene potrebe. Čustvene potrebe so zadovoljene, kadar mu je dovoljeno izražati prave občutke (dobre ali slabe, vesele ali žalostne), se obnašati kot otrok (starosti primerno, z realnimi pričakovanji) in biti nepopoln (vsi delamo napake). Rubriko pripravlja: Anica Štrubelj Kdo je bil Mahatma Gand-hi? Bil je eden najzanimivejših velikih mož v zgodovini, ki je osvobodil Indijo in pokazal svetu pot do sprememb brez nasilja. Že kot mlad študent si je postavil pravilo, da bo vedno ravnal v skladu z resnico. Prisegel si je, da ne bo nikoli dovolil, da bi ga poniževali. Odločil seje tudi, da ne bo nikoli uporabljal nasilja, čeprav bi ga drugi uporabili proti njemu. Vztrajal je pri resnici in nenasilju ter je s svojim aktivnim upiranjem krivicam v sebi razvil neizmerno notranjo moč in pritegnil številne ljudi. Sledilo mu je vse ljudstvo njegove domovine. "Mahatma Gandhi je bil svetnik, ki je reševal svetovne probleme. Bil je veren mož, ki je zagovarjal enako spoštovanje vseh veroizpovedi. Trdil je, da ni posredoval svetu nič novega in da je vse, kar je svetu sporočil, staro kot človeštvo samo. Trdil je tudi, da bi to, kar je storil, lahko storili tudi drugi. Želel je, da bi ljudje sprejeli njegovo pot le, če so resnično prepričani, da ima prav. Ko je postala Indija svobodna, ni imel nobene uradne funkcije ali pomembnega položaja v družbi. Prav tako ni imel nobenega premoženja. Njegovo bogastvo je bila ljubezen, ki jo je razdajal ljudem in ki so mu jo vračali. V sebi je nosil veselje in smeh. V obdobju svojega nenasilnega odpora proti britanskemu imperiju je vedno delil skrbi in bolečine z najbolj skromnimi in ponižanimi!" (Rajiv Gandhi, predsednik indijske vlade 1984-89) Gandhi - simbol preprostosti, nenareje-nosti, resnice, poštenosti, miru, skratka Mahatma - velika duša. Tudi mi bi bili radi "velike duše", vendar... Vse Gandhijevo imetje ob smrti je bilo vredno bore štiri dolarje, mi pa razmišljamo samo o denarju in bogastvu, ki nam bo prineslo blagostanje, srečo in mir. Ali izbiramo pravo pot? Odgovor prepuščam vam... Janez Tomšič CITAT: "Da bi človek dojel univerzalno in neobsegajočo moč resnice, mora biti sposoben ljubiti največjega podleža tako, kot sebe." Mahatma Gandhi "ČLOVEŠKI ROD JE BIL TAKO MODER, DA JE USTVARIL ZNANOST IN UMETNOST; ZAKAJ NE BI BIL ZMOŽEN USTVARITI SVETA PRAVICE, BRATSTVA IN MIRU?" (Leon Blum) Ali je človeški rod sploh zmožen ustvariti svet pravice, bratstva in miru?! Če pogledamo v zgodovino ter v mislih zaobjamemo tudi sedanjost in prihodnost, vidimo, daje človekov um zmožen dejansko vsega. Človek je sposoben v trenutku uničiti vse, kar je gradil njegov prednik skozi tisočletja. Gotovo je zmožen ustvariti tudi svet resničnega prijateljstva in miru. Ce bi vas vprašal, ali je lažje hišo zgraditi ali podreti, ali je lažje ljubiti ali sovražiti, odpustiti ali ne odpustiti, bi vsi vedeli odgovor. Če bi vas vprašal, kaj je bolje in plemenitejše, bi verjetno odgovorili ravno obratno. Vsak človek ve, kaj je enostavno in kaj težko, kaj je dobro in kaj slabo. Pot do dobrega in plemenitega pa je strma in naporna. Ustvariti znanost in umetnost, je bilo težko, še težje pa je skupaj z znanostjo in umetnostjo ustvariti svet, kakršnega si vsi želimo. Skupaj vam lahko uspe tudi to, vendar... Začeti moramo vsak pri sebi in ustvarjati svet miru in razumevanja najprej v svoji družini, svojem kraju, svoji deželi. In ko se bodo vse te majhne opeke prijateljstva in miru začele združevati, bo zrasla trdnjava, po kateri hrepenimo prav vsi! Janez Tomšič Alkohol Vsi poznamo alkohol, saj je za mnoge postal že kar del vsakdana. Morda poznamo tudi njegovo delovanje in posledice, toda ali se zavedamo slabih strani alkohola? Alkoholna pijača je koristna kot nosilec energije, saj se pri oksidaciji 1 g alkohola sprosti 29 kj (7,2 kca) toplote. Pa še to je relativna zadeva, saj če ste na dieti in bi radi shujšali, res ne potrebujete odvečnih kalorij. Pri manjši količini alkohola se nam stopnjuje občutek moči, sproščajo pa se nam tudi duševne zavore. V prvih lazah vinjenosti se počutimo prijetno in udobno, saj se nam težave, ki nas težijo, zdijo manj pomembne. In prav v tem je zapeljivost alkohola, ki prepriča mnoge, da se na ta način izognejo