-_ 436 ------ Kmetijstvo. Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu. C. kr. kmetijska družba je sklenila v središči dolenjskega vinogradstva, v Novem mestu, prirediti razstavo, ki je bila od 15. do 20. t. m., kjer naj se kmet na svoje lastne oči prepriča, kaki uspehi se lahko dosežejo, ako se poprime novih ukov in naprav, katere so drugje že davno izkušene in se porabljajo z največjim uspehom. Tu naj se kmet poduči, kako mu je racijonelno obnoviti po trtni uši pokončane vinograde, kako se mu je ubraniti drugih sovragov, kot strupene rose, črne rje, grozdne plesnobe itd. Novomeška podružnica, na čelu jej gosp. pristav V. Rohrman, sprožila je misel prirediti razstavo, ter jo tudi za naše razmere vsekako prav častno izvršila. Ob jednem pak je osrednji odbor kmet. družbe sklical v Novem mestu istočasno izvanredni občni zbor, na kojem naj bi se strokovnjaki zjedinili o najvažnejših, v to stroko spadajočih vprašanjih. ------ 437 — Na povabilo odbora novomeške podružnica zbralo se je v okrašenih prostorih prejšnje davkarije v četrtek dne 15. t. m. k otvoritvi razstave obilo gospode, kot tudi veliko kmetov-vino-gradarjev. Mej povabljenci zapazili smo poleg predsednika kmetijske djužbe ces. svetnika Ivana Murnika, vladnega tajnika dra. pl. Krona, zastopnika dež. odbora dra. I. Žitnika, prosta P. Urha, okr. glavarja O. pl. Vestenecka, novomeškega župana dra. J, Šegulo, vodjo dež. zavoda R. Dolenca, obilo veleposestnikov, duhovščine, učiteljev itd. Množica navzočih kmetov - vinogradarjev pa je pričala izredno zanimanje za stvar. Točno ob 9. uri povzame kot načelnik polnošte-vilno navzočega odbora tukajšnje kmetijske podružnice g. V. Rohrman besedo in v jedrnatem nagovoru pozdravi g. predsednika kmetijske družbe I. Murnika, zatrjujoč mu, da ne prestanejo nikdar v delovanji za prospeh kmetijstva, ter ga naprosi da otvori razstavo. G. predsednik se na to v lepih besedah zahvali tako marljevemu odboru novomeške podružnice, kot tudi vsem razstavljalcem, ter izreče, da otvarja razstavo; takoj na so stopijo povabljenci, z g. Murnikom na čelu v raz-stavine prostore. Dve prostorni sobi sta prepolni zanimivih vzorcev, priprav, strojev, orodja, načrtov itd. V prvi razstavilo se je po večini različna orodja, katere rabijo vinogra-darji pri obnovitvi vinogradov; razstavile so skoraj vse tukajšnje tvrtke domača orodja, mej njimi se odlikuje osobito ukusno sestavljena piramida g. A. Gusina, mej tem ko je kmetijska šola na Grmu razstavila vipavska orodja kot posebno priporočljiva za globoko rigolanje. Poleg tega orodja opazili smo razstavo cepilnega orodja za najrazličnejše načine cepljenja, kot so noži, klešče, škarje. Posebej omenimo tu tvrdko F. Juvan iz Ljubljane. Dalje pomožno gradivo pri cepljenji kot zamaške, gumi, razstavljeno od domače tvrdke F. Perko. V drugi sobi pak se nahajajo pred vsem zanimivi predmeti, koje je razstavila kmetijska šola na Grmu. Različne trte po stenah nam kažejo v naravi trtne bolezni, kot uš, grozdno plesnobo, strupeno roso. Preparati trtne uši bodo menda zadnje ostanke dvomov našega kmeta premagale, češ, uši niti ni. Trije ukusno prirejeni modeli od mavca, za to priliko navlašč modelovani od vodje R. Dolenca, nam predočujejo prav nazorno početek, nadaljevanje vipavskega (najboljšega) načina rigolanja za nove nasade, kot tudi upravo vzornega vinograda z vsemi potrebnimi škarpami, odtoki za vodo itd. Dalje je razstavil zavod grozdje osem različnih direktno poduktivnih amerikanskih, kot tudi deset najbolj priporočljivih domačih in tujih, vendar evropskih vrst, Bernardotov aparat za določevanje vapnenika v zemlji, različne vzorce pravilno obrezanih, cepljenih (zeleno, suho itd.) trt. Popolnoma kot v naravi sestavljeni vzorci trt predočujejo nam v 8 zabojih celo izgojo trte od vsaditve do njenega petega leta, od katerega naprej vsa dela ista ostanejo. Razstopljina pristne modre galice je kaj razumno poleg druge sleparske, ničvredne postavljena in vsakemu je dano na priliko se na lastne oči prepričati z lakmusovim popirjem, o pravi zmesi galice v vapnom. Oni, ki si je pazljivo ogledal od šole razstavljene objekte, videl je v mali meri celi zavod in njegovo delovanje v tej stroki. Administracija „Weinlaube" razstavila je sploh vse utensilije, katere morejo pri vzgojevanji trt v porabo priti. Ravno tako še druge tvrdke, kot Nairz iz Trsta, Leber s Češkega (posebno zamaške), tovarna v Hrastniku pak je vposlala izbirko umetnih gnojil. Omeniti nam je tudi vzorcev na suho in zeleno cepljenih trt, razstavljenih od Karlovšeka iz Šmarjete in dež. trtnice v Ljubljani. (Konec sledi.) ------ 446 ------ Kmetijstvo. Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu. (Konec) Velik del razstave pak zavzemajo stroji spadajoči v vinarsko stroko. Tu vidimo nad 100 vrst različnih škropilnic (proti strupeni rosi), mej njimi najboljšo, pak seveda najdražjo: Sifonijo, razstavljeno od Ph. Majfahrta & dr., slično škropljenico z zračno sesalko poslal je I. Heller. Tudi naša domača tvrdka Živic & dr. in Trsta razstavila je izborne stroje i za škropljenje i za žvep-Ijanje trt. Poleg teh strojev nahajajo se še mnogi drugi stroji, koje opisovati bi pa predaleč zavedlo. Spregledati pa se ne more in ne sme štirih vele-važnih naukov, ki so bili na stene pribiti, to so: Prosite za odpis davkov od okuženih vinogradov; prosite za brezobrestna posojila; preskrbite si trt za nove nasade, prosite za desetletno oprostitev davka od novih nasadov. Kmalu po 10. uri zbrala se je v dvorani v „Narodnem domu" vsa gospoda, ki se je udeležila otvorjenja razstave, do 180 oseb smo našteli, mej njimi največ kmetskih vinogradarjev, pa jako dosti duhovnikov in učiteljev. Gosp predsednik kmet. družbe Iv. Murnik otvori V^ll. uro zborovanje ter predstavi vladnega in zastopnika dež. odbora, se zahvali g. dr. Šeguli za prepustitev mestne dvorane ter v kratkih potezah nariše, kaki nagibi so vodili osrednji odbor, ko se je sklical ta izvanredni občni zbor, ki je od početka družbe prvi v Novem mestu. Nadalje prosi g. govornike, naj govore — z ozirom na čas — kratko, jedernato. Slednjič se pa spominja onega, koji je mogočni pospeševatelj vsega kmetijstva in pozove občinstvo, da temu zaščitniku — cesarju zakliče trikratni živio, kar se oduševljeno stori. Prične se reševanje dnevnega reda. Vzpored razgovora, ki naj se tiče vseh vprašanj, zadevajočih obnovitev vinogradov, uničenih po trtai uši, pričel se je z razmo-trivanjem o pomenu direktno rodečih ameriških trt. Dež. kranjski pot. učitelj za vinarstvo g. Gombač utemeljuje v obširnem govoru svoje stališče glede tega vprašanja, navaja in opiše trte, kot Irabek, Jork Madejro, Otelo, Žak, Nova, Triumf itd. Ker pa nasadi teh trt nimajo povoljnega uspeha, priporoča, da se vse sajenje direktno rodečih trt opusti. Ta nasvet obvelja brez ugovora. Pri drugem vprašanju glede priporočljivosti ameri-kanskih trt za podloge z ozirom na sestavo zemlje razkladal je g. posestnik Bučar iz Št. Jerneja v temeljitem govoru prednosti in napake amerikanskih trt kot podlog; on zameta Jork-Madejro, priporoča pa Riparijo-souvage in portalis, osobito za rudeče zemlje; od Rupestris vrst priporoča samo pokonci rastoče, od Solonis pa, kojo posebno po Štajerskem rabijo, pravi da je podvržena kozam, in da se slabo koreniči; o vitis Berlandis pa nimamo še izkušenj, dasi jo po Francoskem jako hvalijo. Poročilo g. Bučarja vzelo se je z odobravanjem na znanje, Razmotrilo se je vprašanje, katere domače trte kaže pomnoževati ter cepiti. Gosp. vodja Dolenc je kot prvi govornik v poljudnem, zanimivem govoru pojasnjeval, kake kakovosti vina imajo Dolenjci pridelovati, da bodo njih vina v tujo trgovino prešla; on trdi, da naj se od vseh domačih vrst in sicer belih le kraljevina, od črnih pa žamasta, belinska in tičenska črnina obdrže. Namesto ostalih domačih trt pa, ki dajejo — kislico, priporoča za bela vina grganjo, sipo, maslovino, laški rizling, beli burgundec, španjole in veltlinarje, od črnih pa samo modro frankinjo. Gospod Bučar omeni še plavca, katerega je predgovornik pozabil omeniti. Pri glasovanju se je nasvet gosp. Dolenca, kot tudi dodatek gosp. Bučarja jedno-glasno odobril. Pri četrtem vprašanju, kateri način cepljenja se najbolj sponaša, odstopi g. župnik Bojanec od referata, pa stavi dva predloga, naj preskrblja družba gumi za cepitev, ali pa naj tvrdke priporoča, katere so se jej zavezale, le dobro blago prodajati, in pa: družba naj kmetom kar najbolj mogoče priporoča, da nove nasade široko zasajajo. Gosp. dr. Romih našteje osem različnih strokovnjakov, kateri so po večini prav različnega mnenja, kateri način je najboljši, vendar se nagibljejo že mnenju, da naj se zeleno in suho cepi; on sam pa priporoča še posebno takozvano cepljenje v loku. Gosp. Dolenc poroča o izkušnji svojega učenca g. Sancina, ki je z najboljšim uspehom pri cepljenju pod zamaškom trto večkrat ranil, da škodljivo vplivajoč obilni sok lažje odteka. G. Bučar se nagiblje suhemu cepljenju, istotako g. Gombač. Gospod tehnični voditelj del proti trtni uši B. Skalickj priporoča zeleno nizko cepljenje, g. Dolenc, da se trta na stalnem mestu kakorkoli cepi, gosp. Šetina se strinja z nasvetom gosp. Dolenca, pa poživlja gosp. Lovšina, da poroča o mahastem cepljenju, kar ta stori, priporočujoč ta način. Gos. Gombač, izrazi željo, da se v razstavi napravi model tega cepljenja. Vsi nasveti bili so odobreni od zbora, predloga gosp. Bojanca pa jednoglasno sprejeta. ------ 447 ------ Gosp. pristav Rohrman glede 5 točke pa se pridružuje mnenju gosp. Dolenca, oziroma gosp. Skalickega, da je vinograde z ameriškimi trtami zasaditi in na stalnem mestu precepiti, če ni cepljenk že na razpolago. Sprejeto. Pri naslednji točki, o pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnice in občine, govori dež. štajerski potovalni učitelj za vinarstvo Bele in priporoča napravo velikih trtnic poleg manjših. Gosp. Rohrman opisuje korist občinskih in podružničnih trtnic ter izrazi željo, da bi jih država in dežela podpirali. Gosp. Skalickj razloži v obširnem govoru napravo in korist podružničnih trtnic. Nasvetovana resolucija, da se pospešuje naprava velikih in majhnih trtnic, se vsprejme. Pri zadnji točki dnevnega reda stavili so gosp. udje svoje predloge. Gosp. Gombač je predlagal, naj se dajejo vinogradnikom nagrade za vzorno napravljene nove nasade, učiteljem in drugim nadzornikom trtnic pa pridelke od trtnic kot plačilo za trud. Gosp. dr. Romih predlaga, naj se poskrbi, da bode zadostna vsota v proračunu preliminovana za brezobrestna posojila in da se napravi zaklad, iz katerega bi se takoj izplačevala odškodnina za škodo po vremenskih nezgodah. Gosp. Šetina predlaga, da se kmetijska družba potegne zato, da se posojila pravočasno izplačajo strankam. Gosp Rohrman predlaga, da se ustanovi v področji kmetijske družbe, slično kot obstojata ribarski in konje-rejski odsek, tudi vinarski odsek, ki bi se imel baviti z vsemi vprašanji tičočih se novodobnega vinogradarstva. Vsi predlogi so bili vsprejeti. S tem je bil vzpored končan; gosp. predsednik Iv. Murnik se je zahvalil vsem udeležencem zbora za pozornost ob razpravah. Gosp. dr. Romih se slednjič v iskrenih besedah zahvali tako osrednjemu odboru, ki je drage volje priredil zborovanje v središču dolenjskega vinogradarstva, kot tudi gosp. predsedniku Murniku v posebej za trudo-Ijubivo in izborno vodstvo razprav. S tem je bilo zborovanje zaključeno.