r I L Najvežji •lovenaki dnevnik v Združenih drživak V«Utuvael«to ... $6.00 Za gol leta • • • • • & 00 Za n Za Hew York celo leto - $7.< celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih.delavcev t Ameriki« TELEFON: CBclsca J—»71 Entered as Second Clan Blatter September 21, 1943, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 187• TELEFON: CHelsea 3—3871 HO. 275. — STEV. 275. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 23, 1831. — POWDELJEK, 23. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXTX. — LETNIK XXXIX. SOVJETSKA UNIJA JE RESNO POSVARILA JAPONCE KITAJCI IN JAPONCI SE BODO SLEDNJIČ VENDARLE ZADOVOLJILI S PREDLOGI LIGE NARODOV Majnar Wm. Burnett oproščen Posebna komisija mora preiskati razmere po vsej Kitajski. — Kitajski zastopnik bo preuda-daril oredlog, če mu bo pismeno predložen. -— Nemčija in španska' zahtevata, naj se boji takoj prenehajo. — Mojstrski govor francoskega zunanjega ministra Brianda.—Liga dobiva iz vseh strani brzojavke, v katerih ji izražajo zaupanje. MOSKVA, Sovjetska Unija, 22. novembra. — Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je izročil japonskemu poslaniku novo noto, v kateri je resno posvaril Japonsko, češ, da njene vojaške operacije v Mandžuriji ogrožajo sovjetske interese. Rusija je bila popolnoma nevtralna z ozirom na japonsko-kitajski spor v Mandžuriji, dokler niso bili njeni interesi ogroženi. Japonska mora to vpo-števati, če se hoče izogniti neljubim posledicam. PARIZ, Francija, 21. novembra.—Na današnji javni seji sveta Lige narodov je imel njega predsednik Aristide Briand mojstrski govor, v katerem je dejal, da prihajajo iz vseh strani sveta brzojavke, v katerih izražajo državniki Ligi narodov svoje zaupanje, dočim poskušata edinole Japonska in Kitajska zrušiti on^, kar sta pomagali graditi. Pojasnil je tudi načrt Lige narodov, soglasno s katerim naj odide v Mandžurijo posebna mednarodna komisija, ki bo preiskala razmere na licu mesta. Tekom preiskave naj pa Japonci in Kitajci prenehajo z boji. Zastopnik Kitajske, dr. Sze, je rekel, da bo tozadevni načrt preštudiral, če mu bo pismeno predložen. Objava je sledila govoru japonskega delegata Jožisave, kateri je rekel, naj Liga imenuje komisijo, ki pa naj bi ne preiskala le položaja v Mandžuriji, pač pa po vsej Kitajski. Po njegovem zatrdilu je Kitajska nesramno kršila pogodbe, in nakinška vlada je zakrivila marsikatero dejanje, ki je položaj še poslabšalo. — Japonci se zavzemajo v Mandžuriji edinole za svoje pravice, — je dejal, — in se iz Mandžurije ne bodo umaknili na ljubo kaki mednarodni komisiji. Njemu nasproti je pa zastopnik Kitajske poudarjal, da so Japonci s tem ,da so zasedli Mandžurijo, prekršili določbe Kelloggovega pakta. Kitajska pod nobenim pogojem ne more sprejeti Liginega predloga, če se japonsko vojaštvo ne umakne iz Mandžurije. NJemški zastopnik Gerhard von Mutius je rekel, da morajo boji v Mandžuriji takoj prenehati, kajti le v tem slučaju bi zamogla mednarodna komisija nemotoma vršiti svoje delo. Njegovega mnenja je bil tudi zastopnik španske, Alejandro Lorroux. REDILA ŽIVALI IN STRADALA Mrs. Miller je redila ptice, mačke, ribe in druge živali. — farna je stradala. — Več tisoč denarja v hiši. PHILADELPHIA, Pa., 22. nov. Medtem ko ji ni bilo ni«" za denar. da je kupila živež za dvajset mačk, tri kanarčke, dve želvi in eel akvarij zlat rib in imela v hiši več tiso«" «lolarjev denarja, je Mrs. Annie Miller stradala, da je »ni pomanjkanja umrla. .Stara je bila 72 let.' Do tega zaključka je prišel zdravnik df. A. D. Roman, ko je bil navzoč, ko je Mrs. Miller u-mrla v bolnišnici. — Trgovec ji je vsak dan pri našal najboljše meso in ribe, — je rekel dr. Romai, — po vse je bilo za njene živali. Dobro vem, da je več dni živela ob samih pa jih in raznih sladkarijah. Mrs. Miller bila eks >»ntrična, toda zelo dobrosrčni* in še preveč dobra za svoje živali. Ko je omagala v swjem nekdaj razkoSnem stanovanju, so jo od-peljali v bolnišnico. Ko so jo bolniške strežnice preiskale, so našle pri njej tri tisoč dolarjev v bankovcih po en dolar . Pod preprogo so našli deset tisoč dolarjev. Njena liči Miss Ida D. Miller, ki je plesna uučiteljica, pravi, da je njena mati imela 40 tisoč do-j larjev na leto dohokov in da so njena zemljišča vr edna do enega milijona dolarjev. Že dve leti je trpela na vodenici, toda se ni hotela ravnati po zdravnikovih predpisih. V sled vodenice in pomanjkanja hrane je tudi umrla. UNC0LN0V0 PREROKOVANJE SE JE IZPOLNILO Lincoln je prerokoval ze-dinjenje Italije.—Pismo je bilo fotografirano in poslano vsem knjižni- cam. VELIKA DEDŠČINA REVNI RODBINI Revna madžarska družina je dobila veliko dediščino. — Mati belgijskega kralja je zapustila tri miljone frankov. POROTNIKI SO SE UVERILI DA JE STRELJAL V SILOBRANU MT. STERLING, Ky., 22. novembra. — Majnar William Burnett, ki je bil obtožen, da je usmrtil pomožnega šerifa Jesse Pace-a, je bil sinoči o-proščen. Porotniki so se uverili, da je streljal v si-lobranu. RIM, Italija, 22. novembra. — Italijanska zgodovinska družba je objavila pismo predsednika Abrahama Lincolnu iz leta . vestila dve zelo revni kmetski torej več let prej, ,kot pa je bila | družini da bte poaedovali po ma-Italija zediujena m pismo je bilo tep. belgijskega kralja okoli tri fotografirano m . poslano vsem (miHjone beigijskih frankov. Nji-knjižiucam po celi Italiji. hoya kH te-e po žilah sedanjega V tem pismu na profesorja Ma-1 belgijskega kralja Sredi preteklega stoletja je ži- cedoiria Melloni pifie Lincoln, da si bo Italija pridobila vse itali-. ^ y maH vas- ^Vmec-Galagv u-janskedežele, ki so tedaj bile podi božen kmet ki je imel krasuo tujimi državami in si bo poleg te- h-erko ga priklopila tudi otok Korziko,! Runa edina h£i je bila skega jezika, kot Napoleon, princ j rayno ^^ ^ kQt njem| mati Evgen Savojski. Kolumb in C abot | in tako bogata k<>t njen ^ -pgar _ k«>t pravi dalje Lmeoln — vec | velikanska posestva je podedo-povzdigovali drugih dežel. kot i vaja Avstrijo, Francijo, Špansko in V družabnem življenju pa je Anglijo, temveč Italijo m Rim bo prj.la ^ kQ se jp poro-ila z Burnet je priznal, da se je po-" služil orožja ter streljal proti' Pace-u, zatem, ko ga je Pace v _ _ _____ _ , družbi pomožnih šerifov napadel HI DLMPEMTA, Ogrska, 22. uo- M„bst"reIl| vembra. — Opka vlada ub-| obravI1>va j„ traja|a sam„ jti_ ri dni. Prihodnji teden pride na vrsto nadaljnih štirideset premogarjev, ki so obtoženi umora in drugih kaznjivih dejanj. Porotniki so se podali ob enajstih dopoldne v posvetovalnico ter ob štirih popoldne sporočili sodniku Prewittu, da se ne more- j t. . i 'jo zediniti. Od sodnika so zahte- Laszio ksterhazv,J , ,. ... . vali, par nadaljnih pojasnil, par j minut nato je pa načelnik porote sporočil, da porotniki obtoženca ne smatrajo za krivega, streljal v silobranu. ZLATO NAŠU NA FARMI Barlow je že hotel prodati farmo, ko je našel zlato rudo. — Mati bolna v bolnišnici. — Žila je zelo bogata. ostal mesto največjega sijaja kot v času starega mogočnega rimskega cesarstva. Pismo je last Nino d'Althalin, ki je potomec velikega državnika O i mili o favour, ki si je stekel mnogo zaslug za zedinjenje Ita-lije. 1 jo rti Northeliff mu je za to pismo ponujal visoko vsoto, da bi izginilo, ker bi vsled njega bili Jugoslovani zelo razburjeni, toda d'Althalin pisma ni hotel prodati. DRŽAVA PLAČALA UKRADENO ZEMLJO INDIJANCEM BOLEZEN NA BRESKVAH WASHINGTON, D. C\. 21. no-vesmbra. — Zvezna kvarantina proto bolezni breskvinih dreves je bila razširjena na odredbo po ljedelskega departmenta na države Alabama, Georgia. Lousiana, Mississippi. South Carolina. Arkansas, Florida, Illinois, North Carolina. Tenessee in Texas. Ta odredba stopi v veljavo 30. novembra. nekim hohenzollernkim prineem, kateremu je rodila hčer, ki je bila lepa kot mati in kot njena stara mati in ki se je poročila z belgijskim princem Filipom. Njun sin je sedanji belgijski kralj Albert, ki je s tem pravnuk nekdanjega revnega ogrskega kmeta. Kraljeva mati se je spomnila svojega posetva in je zapustila celo svoje premoženje svojim obubožanim kmetskim sorodnikom. Po dolgem preiskovanju je ogrska vlada odločila, da imate do te zapuščine pravico dve družini, namreč družina Szengyorgy-IIor-vah in družina Peterffv, ki živite v bližini Blatnega jezera. BIjD, Conn., 22. nov. — Barlow je živela na svoji ozi 150 let. Od roda do je Sla govorica, da je na far-ker je mi zlata ruda, pa če so tako iskali, je niso mogli najti. — No, saj drugega nisem pri- _ čakoval - je izjavil Burnett ves Geor^e Bar,ow 111 n^ova zena vesel, ko so mu prijatelji česti-|E1,is Pa sta nasla ri,d°.,n ravn° tajj j v pravem času. kajti imela sta Po sedmih mesecih je Burnett že «P<>l«jene li^tme za Padajo " zopet svoboden. Ker so mu zanikali varščin,! je moral biti pet mesecev v Ilarlan County jetniš-nici, dva meseca je bil zaprt pa v tukajšnjem kraju. , mestom Springfield, Mass. Po-1 godbo je imela samo še podpisati Barlowa, mati, ki se je nahaja v bolnišnici in vsled bolezni do sedaj še ni mogla pogodbe podpisati. REŠEN ZAKLAD IZ MORJA BANDIT1 VSTREUL1 POLI CIJSKEGA KOMIŠJONERJA ALBANY, N. Y-, 22. novembra. — Indijanci Cayuga rodu. ki so trdili, da jih je država oropala zemljišča že leta 1795, so dobili odškodnino v znesku $247.69. , TRENTON, Mich., 20. nov. - Indijanci so trdili, da je država £tjrje banditi so ustrelili poricij-od njih kupila zemljišča po 50 cen- komisijonarja Harryja II. - i.___~i,---nA7n«iA nrnnnln zem- ... . DOLGO KOLCANJE POSTEN BANKIR SI VZAME ŽIVLJENJE HAGBKSTOWN, Md., 22. nov. Philip Grove, star 65,let, predsednik Sharpsburg Bank, se je sam utopil v Potomac reki, ker je bil primoran znižati obrwtno mero vlog od 4 na 3 in pol odstotka. <3rove je pustil na bregu dvoje pisem, eno za svojo ženo, drugo za banko. V obeh pismih omenja, da je znižanje obrestne mere tako vplivalo na njegove živce, da ni mogel več prenesti. Bančni uradniki pravijo, da je v* Grove mnogokrat pripomnil, da mu je žal, da je moral znižati o-bresti, da pa je vsled razmer bil primoran do tega. . UBIJANJE BANDITOV CHICAGO, 111., 22.t novembra. Od 1. januarja je bilo v Cbicagu ubitih 60 banditov. 34 roparjev je ubila policija, 26 pa privatne ose be. MAlNSFIELiD, O., 21. novem bra. — Ira A. King je danes zav žil neka) hrane in je postal močnejši. navzlic temu, da se mu že kolca dvanajst dni. Zdravnik dr. R. Black, ki zdravi Kinga, pravi da je bolnik sedaj že mnogo boljši, da pa kolcanje še ni »ponehalo in more imeti nesrečen konec. King do biva vsak dan brez števila pisem s priporočili za to ali drugo zdravila. Priporočila so mu bila poslana iz vseh krajev Združenih držav in Kanade. Iz Chicaga je bil prinesen serum, izdelan iz žleze srne. To zdarvilo mu je pomagalo le za nekaj časa. Toda, ko je King je dalje užival to zdravilo, se mu je zdravje pričelo obračati na boljše. tov aker in je pozneje prodala zem ljo po $1.50 aker. Z orlovimi peresi okinčani Indijanci so zatrjevali, da jih je beli oče v Albany ogoljufal. Ustno izročilo o tej goljufiji je šlo od roda do roda skozi 136 let. Indijanci so stalno odklanjali kaditi mirovno pipo z beUmi ljudmi. Leta 1909 je legislature, sklenila, da se stari spor poravna. Tedanji generalni praydnik in sedanji predsednik najvišjega sodišča, Charles E. Hughes, je odklonil vsako poravnavo. Pred kratkimi pa " je bila zahteva predložena gover-nerju Rooseveltu. Celo zadevo je izročil generalne- Crooks, ki jih je zasledoval, potem ko so oropali postajo Trenton Bus Co. Ko je komisijoner dohitel avtomobil roparjev in je ukazal ustaviti, je en ropar pričel streljati. JEna krogla je zadela komi-sijonerja smrtno. SAiN DIEGO, Cal., 21. novembra. — Potapljači so zopet dvi-! gnili iz potopljenega pamika Colombia zlata in srebra v vrednosti 40 tisoč dolarjev. Ko se je parnik Colombia potopil 13. septembra, je imel na krovu zlata v vrednosti $130,000. Ko sta se odpravila George in Ellis, da gresta v Springfield na delo, sta še malo ogledovala posestvo in tedaj zapazita kepo. ki se je svetila ;zameta jo in jo ne-I seta k prvemu zlatarju, v mesto. Zlatar takoj spozna, da vsebuje kepa veliko množino zlata. Barlow sedaj ne bo prodal farme, temveč bo sani pričel izkopavati zlato rudo. Denarna Nakazila STARA DREVESA BENL, Ore., 22. novembra. — Brinjeva drevesa, katerih je v državi Oregon mnogo, tekmujejo v starosti s smrekami v Califor- niji. Posekana so bila drevesa, ki so mu pravdniku Bennettu, ki je od- stara nad oQOO let. V nekaterih ločil, da je indijanska zahteva o-pravičena. Denar bo izplačan, toda bo obdržan v posebnem skladu, tako da bo dobil vsak Indijanec, ki spada k Cayuga plemenu, po $100 na leto. ' - Pogodba tudi določa, da dobilo NOBELOVA NAGRADA drevesih so našli v širini enega palca 75 kolobarjev, kar znači, da je drevo zrastlo v debelosti ene ga palca v 75 letih. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________________ $ 9.45 Din 1000 .................... % 18.60 Din 2500 ................... % 46.00 Din 3000 .................... $ 54.90 Din 5000 ___________________ $ 91.00 Din 10,000 __________________ $181.00 Lir Lir Ur Lir '500 Lir 1000 V ITALIJO 100......................... 200 _________________________ 300 ........................... % 5.70 $11.20 $16.65 i ....................... $27.15; _________________________ $53.75 NEMŠKIM UČENJAKOM STOCKHOLM, Švedska, 22. Indijanci iz rodu Seneca 75 tisoč dolarjev, ker dovoljujejo Cayugom,' da žive na njihovem zemljišču. j Governer Roosevelt in generalni] pravdnik Bennett sta sedaj pri In- novembra. — Dva nemška uče-dijancih 'velika bela brata" in jih njaka dr. Friedrich Bergius in j bodo častili pri svojih prireditvah profesor Boschen iz Ludwigsha-1 in svečanostih. j Vena si bosta delila Nobelovo na- { Upati je. da se ne bo oglasil tok , kemijo za , fQ ^ , Indijanec in ho dolžil dravo, da_ _ . . . ! je bil indijanski rod goljufan, ko je! svetovno znan Peter Minuit kupil od Indijancev j vsl«*d svoJlh poizkusov, da izpre-otok Manhattan, na katerem sedaj meni les v Človeško hrano in pre-stoji velemesto New Tork za $24. I mog v tekočino. Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje, Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: —< Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — za $45. — U.13; za $50. — *1.25; za $100—»2^0; za $200. — '5.; za $300. — >6. Za izplačilo večjih zneskov kot agoraj navedeno, bodisi v itnirjtt Urah ali dolarjih, dovoljujemo te bolj Se pogoje. Pri velikih nate* lih priporočamo, da ae poprej s nam pismenim potom ta glede načina nakazila Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTKR n Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. T Telephone BArclay T—0180 Idi: ik. •OtllHAKODI NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 23, 1031 THE LARGEST 8LOVENE DAILY In 17. 8. A. f^i pobUahod by ILOVXNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ami1« ni w. of the twrimiitf^n and addressee of above officers: •( Mantiattao, Now ¥ffc City, N. Y. GLAS MARODA (YUm of thm FMPte) ■very Daj Kxeept Sunday« and Hottdaja Dopisi. eaio lato velja llafe aa Ameriko« Za New York sa celo leto $7.00 In Kanado__96.001| Za pol leta----------*»■*> ■a pol leta __________JSAOfjza teosematvo aa celo leto--.$7.00 Sa čptrt leta -$1.501'Za pol leta ..$350 Subscription Yearly $q.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" labaja vaakl dan tenemU nedelj In pragnlkov. Oopttl brea podpisa in osebnosti as ne priobdujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narošnlkov, prosimo, da m tudi prejšnje bivaUifte namanl, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Sit W. ltth Street, Ne« Ysvfc. N L Telephone: CRelsea S—3878 KONGRES IN PRISELJEVANJE Vso kaže, da Im» v prihodnjem kongresu zakonodaja tflede priseljevanja igrala zelo važno vlogo. Dosedanji zbornični oilUor za priseljevanje in naturalizacijo bo tjrenrejeir in j<* upati, da l»o žarel zasledovati bolj liberalno politiko. Ker bo odbore, ki so jih doslej kontrolirali republikanci, organizirala demokratska stranka, ne bo vee predsednik odbora za priseljevanje republikanec Johnson iz države Washington, ki jt- odločen nasprotnik vsega priseljevanja. Johnson je izjavil dne 7. novembra, da bo prihodnji kongre« priseljevanje še bolj omejil, da bo zmanjšal kvote za devetdeset odstotkov ter odredil registracijo vseh inozemcev. Vse to se bo baje zgodilo, pa naj bo predsednik odbora za priseljevanje ta ali oni. Določbe za de-portaeijo inozeiiM-ev oziroma za pripust priseljencev v to deželo bodo v vseh ozirib poostrene. To so seveda le pobožne želje kongresnika Johnsona, kateremu najbrž niso znane obljube, ki jih je dala v zadnjih štirih letih republikanska stranska, da je treba s priseljenci bolj človeško in bolj liberalno ravnati. Ce bo demokratski režim v kongresu prinesel kako odpomoe, se bo šele videlo, kajti pozabiti se ne sme- da so stoprocentneži neprestano na dehi. Domneva, da bi omejitev priseljevanja izboljšala položaj tukajšnjih delavcev, je skozinskoB varljiva. To se najbolj jasno kaže v sedanji depresiji, ko so vrata v deželo takorekoč zaprta. Zgodovina Združenih držav vedno bolj dokazuje kako zelo so prispevali priseljenci k feno-menalnemu razvoju tega velikega naroda. Dežela svobode, ki je bila pribežališče preganjanih in zatiranih, je zaprla svoja vrata. Priseljevanje je skoro popolnoma prenehalo, pa tudi tnjezemsko blago ne more več v Ameriko vsled previsoke carine. Navzlic temu se je pa nezaposlenost strahovito razširila in nakupna sila naroda se neprestano manjša. S tem, da vlada ne pusti priseljencev v deželo, da greni življenje tnkaj nahajajoeim se inozemeem, da razkraja družine in da posveča mrtvi črki postave večjo važnost kot pa človeeanstvu, ne izkazuje tej deželi ni- kakih dobrot. Zaenkrat imajo še vedno vajeti v rokah malodušni in kratkovidni ]»olitiki. Ve hoče Amerika sama sebi dobro, jih ne bodo smeli več dolgo imeti. Milwaukee, Wis. Zadnji petek večer jo maham dol po "iNešl Aveni" in že od daleč zagledam veliko gručo ljudi pred 'De lir ko vo hišo. Mislil sem si. ali kje gori. ali so pa h komu prišli po kotlir-ke, ker navadno se le takrat zbere toliko ljudi skupaj. Ker sem tudi jaz podvržen velikemu firbeu, sem bil kar skokoma med gručo. Kaj se je zgodilo, vprašam / Nekdo mi odgovori: Sedaj še nir. par pa se bo. Sedaj se šele kuha in pripravlja. Sedaj šele se razgledani in vidim, da so sami znani obrazi. —iXo kaj pa bo takega — 1. kaj/ Ali ne veš? Miklova Zala pride v Milwaukee v nedeljo 13. decembra. Saj si menda že kdaj slišal kaj o nji? — O, to pa to. slišal, bral sem sem o njej, pa tudi videl sem že, ko so nekje to prelepo slovensko zgodovinsko igro igrali. A zdaj jo mislite pa vi igrati? Ilm, hm. je že lepo. ampak, ampak . . — No, kaj je. ampak, ampak, le ven z pomisleki. Kaj misliš da ji ne bonto kos? Ali, da nimamo mori? Ali. da nas je premalo? Kar tu poglej, pa kaj še pride, blizu 00 nas je. In prav zdajle gremo na vajo. — Nič ne rečem. da vas ni dosti, da niste zmožni, ampak, zamera gor ali dol, rerem pa. da ga to že vemo. Samo ob vsem. tem mi računamo, malo drugače. Prvič, imamo še nekaj eento v blagajni iz prejšnjih časov, zato nimamo strahu pred luknjo. Drugič pa, vemo, da čimslabejši so časi. tembolj se moramo prizadevati, da nudimo ljudem več, za manjši denar. V teh časih ljudska duša tudi potrebuje še več hrane in razvedrila. Enkrat ali dvakrat v le tu ima Dram. in Pevski Zbor Slov. Doma priredbo in takrat morajo biti posetniki zadovoljni, pa inagari trpi tudi včasih blagajna pri tem. — 'Imamo pa tudi še ljudi med nami. ki so izvrstni mehaniki, ter jim je tudi pri sren naš oder in nase igre. Tiho in skromno že par mesecev le-ti žrtvujejo po cele dneve in tudi noči, samo zato, da se bo na dan 13. decembra pred očmi posetnikov igre Miklove Zale. odprl nov svet, nova scenarija, novi prizori, ki bodo delo in žrtve njih rok. — C'e ti toliko čez mero žrtvu-jejo. potem mislim, da bodo tudi številni prijatelji lepih originalnih slovenskih iger. si teh par tednov pritrgalo par centov tu ali tam, da spravijo skupaj borih 40 centov za vstopnino, da bodo šli pogledat Miklovo Zalo. ki je vredna najmanj $2.00 vstopnine. — Vidiš, taka je ta stvar! i Po teh besedah jo je odkuril po ! stopnicah, in drugi pa z« njim na boste popokali ker boste napra-!vajo" .. . .. „ . , , vili veliko luknjo z Miklovo Zalo. R»<* bl ukvarjal, da- To je vendar igra, pri kateri je!« nv,de1' da iz nje- treba scenarije več kakor pri naj-J trdo »«P«nje, navdušenje m večji igri. ki se je že kdaj igrala trdna neuklonjena volja ki je bi- la podprta z pritrjevalnimi gestami številnih tovarišev soigralcev. Pri nljudni družini (broječi 12 oseb, vsaj toliko sem jaz seštel. Čestitamo oče, Lipar!), smo se zopet okrepčali, posebno jas sem bil najpridnejši. Računati je treba, da sem se vozil 66 milj in to na "žlajfu". Pa tudi to je treba upoštevati, da je gospa Lipar izvrstna kuharica potem pa še, da so nam stregle kar tri brhke deklice, hčerke. Pauline, Jenny in Fanny L/iparjeve. Kdo, bi ne jedel ? Jaz sem takoj predlagal, da ostanemo tukaj vsaj en teden. Po okrepčilu semo rekli Mr. Liparju, da bi se radi v hotelu Lipar naselili ter da si hočemo takoj ogledati hotel. Oče Lipar je bil takoj zadovoljen ter nam je dal svojega šoferja v osebi Mr. Toma Lagoj-a (mojega dolgoletnega prijatelja) na razpolago da nam razkaže hotel. Lagoj nam je odkazal najboljše prostore v tretjem nadstropju. Hotel je jako moderen ter zanimiv. Z avto se pripelješ kar naravnost po državni cesti prav v hotel in to v drugo nadstropje. Dospevši tja, nam je Lagoj predstavil" vse stanovalce takole : Tukaj v prvem nadstropju na desni strani žive Mr. Pram-ček, Mr. &imel in Mr. Rujavec in še eden. pa sem ime pozabil. Na levi strani mi je pa naštel nekako v Milwaukee. Trdnjava, skalovje turŠkii tabor, turška ječa. številni kostumi in druge različne priprave. Kje imate vse to? In če to vse daste napraviti, ali veste, tla potrebujete kar cele stotake ? Pa v tehle kislih in spufanih časih ? Kaj mislite, da se ne bi to igro že davno postavilo na milwauski oder. da ne bi bilo strahu pred scenarijo in stroški? . — Fant. — me prekine nekdo, kar prihrani si svoj spič. Mi vse Naši po Ameriki " r%ožičNi Ipl prazniki Fj se bližajo Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po rastla, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din............ ..........$ 2.05 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... % 3.90 250 Din ____________________ $ 4.80 300 Din __________________ $ 5.75 400 Din ................... $ 7.60 500 Din .................... $ 9.45 Prejšnji pondeljek se je pričela i Po končanem zaslišavanju na municipalnem sodišču v Mil- pledojerjih zagovornikov se fee v waukee porotna obravnava proti torek zvečer porota umaknila na rojaku Franku Suiniku, ki je bil v | posvetovanje ter Je po dve urnem zvezi z avtomobilsko nesrečo, ki se razpravljanju vrnila svoj pravo-Je zgodila dne 22. sept, in v kateri rek, ki se je glasil: kriv uboja pr-eo bili ubiti Jerome Strom, Leonard' vega reda! OILch in Sophie Oolla, obtožen u-j Kazen za uboj prvega reda zna-fcojstvu prvega reda. Kajobtettlnej-; ša od 5 do 10 let Ječe v Waupunu. Aa okoliščina, ki Je govorila proti J nJemu In na katero Je državni pravdnik gradil svojo obtošbo, je . ..... da )e Sušni* prezrl varnoetni n* 3letoe hierke Mildred.... Pač žalostna usoda ne- ln dveh ubogih sirot, ki sta poleg matere, izgubila sedaj za daljšo dobo še o-četa. Kakor znano, se Je Sušnikova žena 14 dni pred to nesrečo zastru- Ugnal Mr zavozU na križišče, ne da bt armu_nJ4al bralno, oadroma avto w ustavil. Zamišljeno odkorakam naprej brez cilja, in šinila mi je misel v glavo, (la bi se vtihotapil med nje in jih opazoval, kako se kaj vadijo za Miklovo Zalo. Obr nem se in šel sem gledat in poslušat. Kaj sem videl in slišal ter vsebino Miklove Zale, pa povem prihodnjič. Za danes pozdravlja vse eita-telje "Mihvauški ferbec". Harrietta, Mich. celo lovsko uniformo, samo gumijastih čevljev ne. >Po zopetnem o-krepčilu se takoj naložimo vsak na svoj prostor. Od tedaj naprej sem imel dva gonjača v oskrbi. Po nekako eno uro trajajoči vožnji smo dospeli na zaželjeni prostor, kjer smo se takoj razdelili v 'švarm linijo'. ?>tolar ni imel puške, zato je bil vedno z menoj, ker sva se dogovorila, da bova imela puško v "španoviji"'. Ako zagleda zajca prvi on. tedaj njemu dam puško, da ga ustreli, ako ga pa jaz, je pa moj. Moji tovariši, dobro vedoč. da nimam primernih čevljev, so kljub deževnemu vremenu vedno hodili tja. kjer je bilo večje močvirje. Enkrat hi se bil kmalu do vratu vdrl. Ko smo tako prodrli prvo foš cavo. nani je Gaber povedal, da je vide) srno. ter da je tako blizu njega tekla, da mu je poToma odgriznila kos rokava. Dasi sem prej pazil na zajce, so mi od tedaj naprej srnjaki stali kar po šest in menda še več, pred menoj in za menoj. ■Naenkrat pociljam. ■— Kaj za Boga pa hočeš? — zaupije Stolar poleg mene ter m iztrga puško. — Onega le srnjaka sem mi 15 imen toda, zapomnil sem si le i sHl poslati v večna lovišča, — sem i/. tele: Mrs. Plavka. Mrs. Rujavka, Mrs. Oelada. CŠivka, Šavra in še veliko čudnih imen. V drugem nadstropju je bil pa le provijant mu odvrnil. — Mato! — zaupije Stolar. — Ali ne vidiš, da niiii; rogov in dolg r»*p ? Od tedaj mi niso več zaupal za štiri zime. Nato smo se podali, več puške ter jo je obdržal Sto 600 Din 700 Din 800 Din 900 Din 1000 Din $11.35 $1320 $15.00 $16.90 $18.60 50 lir 100 Lir 150 Lir 200 Lir 250 Lir 300 Lir 350 Lir 400 Lir 450 Lir 500 Lir $ 3.00 $ 5.70 $ 835 $11.20 $14.00 $16.65 $19.45 $21.75 $24.45 $27.15 Pri nakazBu višjih zneskov kaki ni bilo nobenih prič, — nese Je zgodila okrog polnoči na oni točki ponoči ni — Je Sušnikova obramba dobiti priče potom čmaopU-sta ae res neka John in ki sta izpovedala. modnem trenotku topo Capftoi Drive in L Je Tli^Hfcim in podoben signalnim napi * " dovoljuje- primeren Da ne bodo barbertonski jagri mislili, da mi tnkaj v Michigan držimo roke križem, naj jim te vrstice služijo v pojasnilo. Zadnjo soboto zgodaj zjutraj jo pribrišeta rojaka, poznana De-troitčana, Mr. France Gaber in starešina Mr. .Stolar naravnost k meni na ladjo. Takoj smo bili edini, da gremo na lov v prijazno slovensko naselbino, ki šteje trideset slovenskih farmerjev, Har-rieta, iMich. Po zajtrku, ki sta ga omenjena rojaka prinesla seboj v velikanskih košarah, se takoj napotimo proti omenjeni naselbini. Ker je France Gaber znan kot popotnik preko cele Amerike z njegovim Fordom, si je vzel bolj postranska pota. češ, vsak zlodej lahko vozi po državni cesti. Jaz zadaj na truku, na trdem sedi-šču, sem si seveda mislil drugače. Nekako sredi pota. nam je prekrižala pot velika črna veverica. Vsi trije hkratu sm,o imeli pripravljene puške, toda nikdo si ni upal prvi ustreliti. Nato se prične debata, kakšna je veverica, oegava je in ako se jo sme ustreliti brez dovoljenja farmarjeve-ga. Zaključili smo. da ji zaenkrat prizanesemo. Drugih posebnih zanimivosti nismo naleteli ob potu kot da smo si ogledali zelo umetno državno ribjerejo. Nehote sem vzkliknil: Oh, ako bi bil J. Garbor iz Bar-bertona tnkaj, bi se kar zakadil v vodo za lepimi postrvmi. Nekako popoldne smo dospeli ▼ Harrietto. Tovariš Gaber mi je takoj naznanil, da tamle je "Hotel Lipar"', kjer se hočemo naseliti za par dni. Predno se pa "vkvartiramo", se z glasimo v domu M. Liparja. po elevatorju v naše prostore. Zbrali smo si kar vsi trije enega, da se ne izgubimo v velikanskem hotelu. ,Nato smo šli zopet k Mr. Liparju na dom, kjer so nas pa informirali. da se nocoj vrši oheet v "Club House"'. Ker me je zanimalo, da si nekoliko ogledamo prijetno naselbino, me je zopet moj tovariš Gaber naložil na zadnjo premo in smo oddirjali po naselbini oziroma od enega farmerja (ali pa far-merice) do drugega. Ustavili smo se tudi pri znanem farmarju Franku Zakrajšeku. Ker j so baš večerjali, sem prisedel tudi jaz. Kot zgoraj omenjeno, sem se pripeljal na zadnji premi, radi tega sem toliko juhe pojedel, da je morala gospa Zakrajšek takoj drugo pristaviti, ako je hotela nasititi tudi svojo družino. Hvada vam lepa! Po zajtrku nas je pa oče Lipar povabil, da gremo lahko z njim na svatbo. Jaz sem se povabilu odzval, medtem ko sta pa moja tovariša ostala v hotelu, da se dobro spočijeta po 26G milj trajajoči vožnji, ter bosta tako pripravljena za zjutranji lov. Na s\'atbi smo se tako fletno zabavali kot včasi v starem kraju. Ženin Mr. Tony Keržič je bil ves čas zelo nljuden ter postrež-ljiv. Kaj ne bi bil, saj bi bil tudi jaz s tako lepo in brhko nevesto. Obilo srečo vama želimo! Zehava je trajala kar do jutra. Kako sem prišel zjutraj nazaj v hotel Lipar, pa ne povem. Nak! Menda qb 8. uri zjutraj (ako je bilo pa popoldne, pa mi oprostite) smo se podali na jago. Oče Lipar kot naš vodja je odločil prostor. Spotoma smo se še ustavili pri Mrs. Veri ič, da si izposodimo gonjača. Jaz sem se takoj ponudil da grem ponj, pa so tovariši takoj protestirali, češ, da sem sinoči na svatbi preveč plesal z Mrs. Verlič ter so poslali starešino Štolarja po kužeta. Zopet so me posadili na zadnjo premo, češ. da se tam bolj "zluftam", poleg tega so mi dali pa še gonjača v oskrbo. (Naša druga postaja je bila pri rojaku Erženu (28-letnem naročniku tega lista). tMr. Eržen ima tudi dokaj velik "Hotel Eržen". Tam smo šli pa kar vsi še po enega gonjača. Najprej nas je gospa Eržen peljala oziroma povabila v kuhinjo. Kdor je hotel piti kavo, je to lahko storil, ampak jaz sem zagledal tam v kotičku nekaj, kar ni prav nič delalo časti osemnajstem amendmentu, meni je pa bilo v jako dobro tolažbo Peter Zgaga lar. Ko smo tako prehodili kakih dvajset milj (jaz bi rekel prepla vali) smo se vrnili proti domu plenom enega dolgfilišca. Še prej smo pa po lovsko "razladali" puške. Ko je hotel storiti to tudi Stolar, je videl v svoje začudenje. da v njegovi puški ni bilo nabojev. Jaz sem jo namreč pozabil nabiti ob priretku lova. — Joj mene — jt» dejal — kaj. ka bi slučajno srečal medveda ? Zopet se ukrcanio na našo lizo, jaz seveda zopet na "žlajf". Po nekoliko časa trajajoči vožnji, zarujemo kake pol milje pred nami lepo donečo godbo. Jaz sem takoj trdil, da igra harriettski orkester. Bolj hitimo naprej, bolj glasno in lepše se čuje. Ko smo pa dospeli tja. smo videli Mr. Eržena z veliko palico v roki. namesto taktirke. Jaz. ker sem sedel na "snri"\ nisem mogel videti po cesti naprej, kakšen orkester vodi Eržen. Toda ko so nam napravili špalir. polovica na eno sfran ceste, polovica pa na drugo stran, tako da je mogla naša liza po cesti nemoteno naprej, sem pa videl, vse igralce oziroma igralke, katere Eržen gnal do mor s paše. Vsaka izmed igralk je imela drugačnega tona (od spodnjega G pa do najvišjega C) zvonček privezan na vratu. Vseh igralk skupaj je bilo menda petindvajset. Domov gredoč. smo se zopet ustavili pri Erženovih, topot pa ni nihče zahteval kave, temveč so vsi hkratu pogledali v dotični kotiček. kojega sem jaz prvi še pred jago iztaknil. Takoj smo želeli Volsteadu na mnoga leta! Prišedši domov, so nam pa Li-parjeva gospa zopet pripravili celo pojedino. Razume se ako se človek voai na žlajfu kakih trideset milj, da ima precej dober tek, tako sem ga imel tudi jaz, to vedo vsi Liparjevi. Pri pojedini se je Gaber "le- (NadaljevanJe na 4. strani.) Ženin in nevesta sta prišla k izpraševanju. — No, kateri zakrament je prvi ? — je vprašal župnik mlailo nevesto. Sveti zakon -— je odločno odvrnila. — Tudi sveti zakon je zakrament. prav imate, toda ni prvi. Krst je prvi zakrament. — Toda jaz sem poštena — je odvrnila in zardela — jaz se hočem najprej poročiti in šele nato krstiti. * — Sam iiog ve. zakaj so moški na svetu? — je vprašala neka su-fragetka. — Zato — je odvrnil nekdo v dvorani -— da šr iti jo ženske pred ženskami. Ce bi moških ne bilo, bi se ženske že zdavnaj pobile med seboj. * / Pogovarjali so se o rojaku, kateremu je žena ušla z bordarjem. — Pa kaj je storil, ko je izvedel ? — Oh, strašne stvari je počel. Tri dni in tri noči smo se hali zanj. no sedaj se je pa hvala Bogu nekoliko pomiril. Ampak prve tri dni in tri noči smo mislili, da bo kar zdivjal od samega veselja . . . * V malem slovenskem trgu so blagoslovili, novo brizgalno. Pijače je bido dosti, in kjer je pijača, morajo biti tudi govori na dnev-nem redu. To smo se menda Slovenci v zadnjem času naučili od zgovornih bratov Hrvatov. iNajprej je govoril župnik ter takoj po blagoslovu odšel. Nato so se vršile deklamacije, pevski zbor je zapel par pesmi in slednjič je doletela društvenega načelnika naloga, da izpregovori par beset! novi brizgalni na čast. Dolgo je kvasil in kvasil in njegov govor ni imel nobene velja-e. Dobro ga je pa zaključil, ker ga je zaključil z besedami: — in ta naša brizgalna naj bo taka. kot so stare device v našem slavnem trgu: vedno pripravljene. pa nikdar pozvane . . - 20. novembra Je umrl nagloma ^ po par dneh bolezni, eden najbolj j pognanih rojakov v Clevelandu, O. vsem priljubljeni Oeorte Malovrh,' organi* pri hrvalaki iupniji sv,; Pavla na 40. cesU. Njegova smrt je Je seved* velik udarec za dru- j *no kot tudi za številne prijatelje,i ti jih J» Oeocge imel. I STATE 82 CorUandt Street New York, H. Y. POZIV! Vai naročniki katerim je> oziroma bo ? kratkem poila naročnina za Hit* 90 naprošem, da jo po mo» -a N. Moji tovariši so imeli vsi lov sko opravo, le jaz ne, radi tega se me je usmilil Mr. Eržen ter mi dal Prehlad v prsih % Vetiorat Btode do nevanOL PAIN-EXPELLER BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" ? .! i.' \l j., i . 216 West 18th Street Jfew Yt?rk, N. Y. Na odru se je drl kandidat ter poveličeval svoje zasluge: — Mene izvolite, kajti jaz sem se boril proti sovražnikom domovine, dve dolgi leti sem bil na bojišču, trpel sem mraz in pomanjkanje, in ko sem korakal ko za-mrzlih cestah, so puščale moje noge krvave sledove za seboj. Ko je končal, je stopil pred govorniški oder star volilee in ga vprašal: — Praviš, da si se boril s sovražniki domovine Da, s sovražniki domovine sem se boril. — Praviš, da si bil dve leti na bojišču ? Da. dve leti sem bil na bo-jiseit in trpel grozno pomanjkanje. — Praviš, da si to noge krvavele, ko si korakal po zmrzli cesti ? — Da. tako je bilo, — je odvrnil kandidat. — »No, — je dejal stari volilee — če je res tako kot praviš, si pa dosti storil za domovino. Pojdi domov in počivaj. Jaz bom volil tvojega nasprotnika, ki ni do sedaj še ničesar storil, ne za nas ni ne za domovino. * Pripovedka. Mračna kuhinja . . . Na peči stoji kotel, iz kotla kaplja v nastavljeno galono . . . Gospodar dremlje v naslonjaču ... Ni sicer naporno delo, toda dolgočasno... Paziti je treba . . . Toda spanec ga je premagal . . . Galona je polna .. . Dragocena tekočina se začne polivati po tleh . . . 'Najprej v ozki, nato pa v vedno širši progi teče proti kotu.V kotu je luknjica. . . . Pri luknjici se pojavi miška. . . ^ejna je . . . Malo posrka in se skrije ... Pa že mora biti dobro, ker še enkrat, dvakrat po-skuša . . . Salament je dobro . . . Posrka, petkrat, desetkrat ... na to pa skoči pofruumo na mizo, se postavi na sadnji nošiei, se razkoraki in zaupije z gromkim glasom: — Kje pa imate tisto pro-k leto maekof Dajte mi jo. da jo zdrobim v solnčni prah! . . . 1 ur 1 s HEW YOSX, M0VD1T, NOVEMBER 23, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY tm W. B. M VPUY PODNEBJA NA ŽENSKO LEPOTO I, RIBIČIČ: Zaročil se je in stal takorekoč pred vhodom v novo življenje. Ko je skušal uganiti, kaj je za zaveso, ki mu zastira pogled v to novo življenje, mu ni bilo prav za prav nič kaj prijetno. Res ni človeku dobro samemu biti, ali človek ima vsaj čas, s katerim razpolaga in neodvisnost in pa vezni ključ. In če bi mu nevesta ne bila tako prikupna in razumna in lina — ne ve, ali se ne bi v zadnjem hipu premislil. — Pred vsem fina! In iz fine rodbine! Grobih besed ne pozna, govori, kakor bi rožice sadila. Če te zavrne, £e ti zdi. da te boža z rokavicami. In njena mati! Pozna se ji, da je rojena na parketu. Le to večno polj ubovan je rok mu ne ugaja. Ali če se spomni nevestinih ustnic, ki ga čakajo v sobi, prenese tudi to. Sicer ie poljubovanje rok stvar navade. Nocoj se oficielno proslavi zaroka. Sedaj je ura sedem. Ob osmih te sprejemajo gostje. Hitro površnik, da jTokramlja z nevesto, že preden začno gostje prihajati. In da darila ne pozabi! Zaročnega darila za neevsto. Nekdo mu Je bil namreč povedal, da se spodobi dati nevesti darilo ob zaroki. Pol svojih dohodkov je dal za prstan. Nd da, če se spodobi, mora biti. Bo pač moral varčevati v tem mesecu. In se je odpravil proti nevestinemu dcmu .Tam je bilo še vse v neredu. Sprejela ga je služkinja in ga odvedla v sprejemnico. Nevesta in njena mati in troje nevestinih sester še niso napravljene, pa bodo vsak čas. Naj izvoli nekoliko potrpeti in počakati. On sede na fotelj, bobna s prsti po mizi in se ozira po sobi. Pa mu pade pogled na list na mizi. Bil je odprt zvezek ženskega lista. On se zadovoljno nasmehne, zakaj človeku dobro de, če mu je družica literarno naobražena in če je vedno tako rekoč na tekočem glede slovenske kulture. Ust je odprt in par vrstic v h jem je nekdo podčrtal z rdečim svinčnikom. Radovedno se on premakne na stolu potegne list k sebi in se skloni nadenj. Pa vidi, da so v poglavju ki uči čitatelje lepega vedenja, podčrtane besede, ki govore, da more dostojen ženin obdariti ob zaroki tudi nevestine sestre, ne le neveste. On neha bobnati s prsti po mizi in zvezek mu zapleše pred očmi. Nevestine sestre? Troje Jih je! Morda mater tudi? Ne, to pa — to — in sploh — Kakor podzavestno vstane, se po prstih splazi skozi vrata na hodnik, sname površnik in prav po tatinsko smukne skozi vež na vrata na MOC TISKA stopnišče. Požene se po stopnicah navzdol in že ga ni nikjer več. Ura bije osem. Sorodniki že pri-j hajajo. Sprejema jih mati. Nevesta se posvetuje s sestrami. Kje je neki on? Morda je še kaj pozabil doma? Ali saj bi se lahko že vrnil! — To vendar ni taktno! — Vsaj služkinji bi bil lahko povedal! Sredi skrbi pozvoni. On? Ne, po-strešček je. Pismo je prinesel. Me-1 vesta ga hitro odpre in omedli. — Odnesejo jo na zofo, kjer si opo-; more. Med tem je pismo prečitala mati in vse tri sestre. V pismu se on opravičuje. Pravi, da je ni vreden, pa da ji daje prostost. Vsi zmi-gujejo z glavo. Ne razumejo. Le najmlajša spozna. Našla je odprt ženski list s podčrtanimi vrsticami in ga odnesla pokazati nevestL Sedaj razume tudi nevesta. Vstane in pade materi okrog vratu. Sam Bog jo je pravočasno obvarovati vsega hudega. Tak neotesa-nec! Kaj če bi ga spoznala šele po poroki? Moj Bog, moj Bog! In nevesta gre ter iz hvaležnosti plača vse zaostanke za ženski list in naročnino za vse leto naprej. 400KRAT ZAROČENA. 24KRAT POROČENA Pariški policiji se je zopet posre-, čil dober lov, na katerega je lahko ponosna. Saj se redko posreči uje-( ti tako premeteno sleparico, kakor j je Jeanette Layettova. Jeanetta je; hči premožnega remskega trgovca. Že kct mlado dekle je imela mnogo kavalirjev in že takrat jo je mikalo izrabit1 to v koristoljubne namene. Z navadnimi ljubavnimi razmerji pa ni bila zadovoljna, temveč je hotela biti vedno tudi omožena. Kmalu je imela pri sebi cel moški harem, ki bi se ga v nasprotnem razmerju ne bilo treba sramovati niti turškemu sultanu. Jeanetta je posedala najbolj raz-kričana letovišča in stanovala po naj razkošnejših hotelih. Bogati tujci in Francozi so jo kar obletavali, ker jih je znala hitro očarati. Mudila se je pa tudi v New Yorku, Londonu, Rimu in Parizu, povsod z enim svojih zakonskih mož. In vse je znala prepričati, da mora za nekaj mesecev odpotovati. Nobenemu možu ni prišlo na misel, da ima njegova žena več mož. Neki Američan ji je celo plačal potovanje o-krog sveta, ki naj bi trajalo dve leti. In na potovanju se je Jeanetta zopet večkrat omožila. V Avstraliji se je poročila celo z dvema bratoma, ne da bi vedela drug za drugega. Šele naključje je opozorilo policijo na genijalno pustolovko. Jea-neta se je mudila v Rimu, kjer se je hotela zopet poročiti. Eden njenih zapuščenih mož je bil baš na potovanju v Rimu in slučajno se je našel v cerkvi, kjer se je hotela Jeanetta poročiti, v nevesti je ves presenečen spoznal svojo bivšo ženo. Posrečilo se mu je piiti do nje, toda sleparica je vse odločno tajila. Mož je obvestil policijo, ki je pustolovko zaslišala in izkazalo se je, da je bila nad 400krat zaročena in 24krat zakonito poročena. Policija je namreč našla njen dnevnik, kjer so bile točno zabeležene vse njene zaroke in poroke. Pustolovka je pa zvesto beležila tudi dohodke, ki jih je imela od osleparjenih mož. Zaslužila je seveda težke tisočake. § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa Kise ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPO-VED1, kar je v mnogih slučajih jajco važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank It COBTLANDT NEW YOU. H. Y. PRINC V IZGNANSTVU Skoraj vsi bivši nemški princi in knezi žive v prostovoljnem izgnanstvu izven Nemčije. Doma bi jim predla slaba in zato so se raje zatekli v tujino. Izmed Hohenzollern-cov je delal tretji sin mladega Viljema Louis Ferdinand najprej pri Fordu, zdaj se pa peča s trgovino v Argentiniji. Drugi Hohenzollern princ Sigismund je tudi odpotoval v Ameriko, kjer se je najprej učil v pisarni neke veletrgovine, zdaj je pa lastnik plantaže v republiki Costa Rica. V Ameriko se ie zacekel tudi tretji Hohenzollern princ Joachim Albrecht, ki je tu kapelnik, srečo je pa poskušal tudi kot skladatelj lažjih komadov za jazz-band. Baje azsluži zelo dobro. Princ Štefan Oldenburški živi že od leta. 1921 v svoji vili v Monte Carlu. Princ Filip Hessenski, ki se je oženil pred 6. leti z italijansko princeso Mafaldo, živi v Rimu kot zasebnik. Zet starega Viljema vojvode Braunschweig se je naselil v Avstriji na svojem gradu v Gmun-denu. Princ Henrik Reuss se je o-ženil pred tremi leti z Američanko Burchardovo, s katero živita stalno v Parizu. Princ Wied, nesrečni albanski kralj, živi v Rum unij i na gradu Fontaneli. Knez Hohenlohe-Oeringen se mudi večinoma na svojih veleposestvih na Madžarskem. Njegov nečak Waldemar živi stalno v San Remu. Knez Henckel Don-nersmarek ima večino svojih posestev v poljskem delu Šlezlje In se polagoma prilagodeva razmeram, v katerih živi poljsko plemstvo. Mnoge dežele in narodi so na gla-sy da imajo zelo lepe ženske. Malokdo pa ve, da vpliva na žensko lepoto med drugim tudi podnebje. Angležinje, ki nimajo baš pravilnih potez, se odlikujejo z izredno nežno poltjo. Na nje vpliva namreč zelo blagodejno angleška megla in dež. O vplivu podnebja na žensko lepoto piše angleški estet Januar Mortimer takole: — Naše vlažno podnebje vpliva zelo blagodejno na polt. Vpliv deževnega vremena in megle na kožo se kaže najbolje pri ženskih, ki žive v krajih, kjer je podnebje najbolj vlažno. Škotska megla vpliva na kožo tako blagodejno, da postane mehkejša in nežnejša. Enako vpliva podnebje na žensko lepoto tudi v Dewonshireu, kjer rado dežuje, in v Cornwallu, kjer je zelo vetrovno. Irske ženske so znane po svoji mehki, lepo redečkasti koži. Vlažno podnebje varuje kožo tudi prezgodnjih gub, ki Jih dobe zgodaj zlasti prebivalci vročih in suhih krajev. Lepota žensk na jugu Evrope, v Italiji in Španiji, hitro uvene, ker je podnebje v teh deželah pre-suho in vročina prevelika. KAKO SE LJUDJE ŽENIJO POHIŠTVO KATARINE SCHRATT Ženitovanjski običaji so pri raznih narodih silno različni, pa tudi prav zanimivi. O njih je napisal dr. Lenk debelo knjigo, ki je te dni izšla v Lipskem. Iz te knjige posnemamo nekaj ostavkov. V peti Mojzesovi knjigi je omenjen "levitarski zakon": — Če živi več bratov skupaj in če eden od njih umrje in nima nobenega sina, naj se udeva ne omoži s tujim možem; njen svak naj se ji približa in naj jo vzame za ženo in naj o-pravi svojo dolžnost. Potemtakem se je moral svak o-ženiti z udovo po svojem bralu in ta navada je veljala mnogo stoletij. Zakon z udovo pa je veljal le do enega sina, naprej pa ne več. Nadaljevanje zakonskega življenja po prvem sinu je bilo krvoskrun-stvo. Te vrste zakoni so imeli, kakor vse kaže, le ta namen, da se je o-hranilo pokojnikovo ime in imetje; udova se je smela poročiti s kom drugim šele potem, če je to dovolil "levit" «svak>. Podobni običaji vladajo še dandanes v Abesiniji. Druga zanimiva vrsta zakonov so "zakoni pod streho". Ti so bili v navadi zlasti pri pravovernih Židih. Samo prvorojeni sin je nosil rodbinsko (očetovo) ime in samo on je bil dedič in samo on se je smel poročiti. Če so se jpa. hoteli pože-niti tudi mlajši bratje, so se morali poženiti skrivaj in navadno so se skrili kam pod streho — odtod tudi ime teh zakonov. Knezi in vladarji pa so se dostikrat ženili, ne da bi poznali prej svoje bodoče soproge. Grški cesar I Manuel je snubil svojo bodočo po I posebnih poslancih. Ti so si nevesto ogledali (nevesta se je morala pred njimi sleči) in nato so podpisali ženitovanjsko pogodbo. Napoleon avstrijske princezinje Marije Alojzije tudi ni poznal in tudi k poroki ni prišel sam na Dunaj, temveč ga je zastopal nevestin stric. To se je takrat večkrat dogajalo, ker je tedaj odločala in veljala le ,1 V CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Berilo i 3 C # Koledar za L 1932... Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. SVETOVNA MESTA PRED 2000 LETI Pcjm svetovnega mesta se je stve- žnica v Aleksandriji je štela 700 li-ril v zadnjih časih in še naši dedje soč knjižnih zvitkov! premnogo dandanašnjih velemest enostavno zavidati. Orjaški Kolo-sej, center vsega rimskega zabaviščnega življenja, je imel prostora za 80.000 sedežev in 20,000 stojišč! Vc dovodne naprave pod zemljo in ga niso poznali, vendar pa ni sve-, Rim! V Avgustovi dobi je štelo to na orjaških vrstah zidanih lekov so tovno mesto samo na sebi nič no- j mesto poldrug milijon prebilvalcev.t dale toliko vode, da so jo megli vega. Vsaka velika kultura v člo- ki so se stiskali pretežno po veli- [ Rimljani direktno razsipavati. Po veški zgodovini je bila zvezana z i-; kanskih najemniških kasarnah. —' mestu so vsepovsod brbotali vodo-menom kakšnega svetovnega me-j Rim je.tudi v dobi največjega si- J meti in vodnjaki, v kopališčih je bi-sta: Bagdad. Babilon, Aleksandri-j jajo razmeroma majhno mesto, ki lo prostora za tisočglave množice, ki ja, Atene, Rim itd. In ta zveza med: je obsegalo skopih 20 km. Manjka- j so jim bile na razpolago mrzle, kulturo in mestom je bila celo več- | lo mu je tal in ni čuda. da je bila ' mlačne in tople ter parne kepeli, vo-ja nego v naših časih. Saj se je o- [ v njem razvita obsežna špekulacija do si je smel vsakdo bre7plačno na-bičajno začela in končala s tem j z zemljišči, kakršne ne pozna mor-mestom samim. ' aa nobeno moderno velemesto. To ». J je bilo vzrok, da so začeli v Rimu Za primer naj si vzamemo dve j gradm praye ~nebotičnike,.( po osem 'nadstropij visoke stanovanjske hi-j daljnjega spraviti v še, ki so zavzemale cele četrti in \ 2000 letih! nosile značilno ime ••otoki" . Takšnih najemnikih kasarn i vsaka gos.iobesednost odveč. Zgra-je bilo do 40,000 v Avgustovih ča- i jene so bile kakor za večnost in sih. dočim je bilo bogataških vil v! mnoge so še danes uporabne. Te odličnih četrtih vsega skupaj ko-1 ceste, ki so vodile iz centra teda-maj 2000. j njega sveta na vse štiri vetrove, so V tem pogledu je bil Rim torej» bile prav za prav tisto, kar je"u-na slabem, toda v drugih se ni do- j stvarilo _ "opo". sti razlikoval od modernih svetov- i - nih centrov. Banke, borze, kanali- j vzamemo antični mesti, ki še posebno dobro dovoljujeta paralele z modernimi svetovnimi mesti: Aleksandri jo in Rim. Aleksandrija je nastala v 4. stoletju pred Kristusom in se je razvila tako hitro in v takšen obseg, da je niti Rim ni mogel izpodriniti. Velikanske karavane so prenovile ogromne množine blaga. Iz vseh delov sveta po njenih skrbno negovanih, "ameriških" cestah. Raz- peljati v svoje stanovanje. Komplicirane vodovodne naprave so bile tako sijajno zgrajene, da so jih mogli v izkopanih Pompejih brez na-obrat — po kctšni hoteli so se dvigali vsepovsod, obrtniki, trgovci, špediterji, delci so oili organizirani v svojih zvezah nč manj nego dandanes, ve-. like banke, vsem na čelu aleksan- zacija, vodovodi, igralni klubi, bok- ^^je- saške tekme, zamorski plesi, sploh j zabava — glede tega bi ga moglo ' NOŽA NE SMEMO PODARITI Te dni bodo prodaj ali na Dunaju na javni dražbi opremo vile znane ljubice cesarja Franca Jožefa Ka- ' volja starišev. .. tarine Schratt. Cesarjeva ljubica je' prebivala dolga leta v Pfandlu pri! — Ischlu. Dražba bo -torej za Avstri-' jo, posebno pa za Dunaj kulturno- j » zgodovinska, zadeva. V seznamu je ' navedenih 560 predmetov, ki pride-! jo na dražbo, toda od teh izvira iz' vile Katarine Schratt samo 336, o-stali so pa imeli druge gospodarje. Vila. v Pfandlu pri Ischlu zadnja j leta ni bila več last Katarini Schratt, ker Jo je bila kupila pred' A I Xl I I 7 leti igralka Mirni Koett, ki je v AHgl6SK0"Sl0V6IlSK0 nji do svoje smrti stanovala in jo tudi po svojem okusu opremila. Ko1 se je preselila ▼ vilo, Je odstranila | iz nje pohištvo Katarine Schratt, ki 1 Je bilo spravljeno nekje v Ischlu.! Pohištvo, ki pride na dražbo kot« (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo oprema zgodovinske vile, Je torej, shranjeno nekje v skladišču. Samo Katarina Schratt bi lahko' povedala, katero pohištvo je stalo pred leti v njeni vili. Mirni Koett ie' prevzela prt nakupu vile samo veil- Vkllir ADMf ourg 1. decembra: Paris, lla.\re t 2. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 3. decembra: Saiurnia, Tr*t 4. decembra: Majestic, Cherbourg 5. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen Leviathan, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 11. decembra: lie de France. Havre Beretigaria. Cherbourg 12. decembra: Ruma, Xapoll, Genova 15. decernb'ra: Bremen, Cherbourg, Bremen Xe» i*ork. Cherbourg, Hamburg Xew Amsterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembra: St. L*»uis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Yulcania. Trst 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hum-burg Albert B-ilIin. Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: En ropa, Cherbourg, Bremen 30. decembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg Policijski komisar Bayard je vodja oddelka za mamila na pariški policijski prefekturi in mi je dal prav zanimive podatke o trgovini z mamili v francoski prestolnici. ee upira, toda pozneje mi bo hvaležen. !N'aspametno bi bilo. da bi zavrgel svojo last nad njim, ko vem, kako vroče si ga želi Gabri--vam Pa nu' niar- ' Ali je zopet Stolar ijrral vijo-lino. ne vem. ampak riu*ni se je j celo noč sanjalo, da pleše hotel okoli mene. jt'1n. in tudi njeni je izmed vseh zetov najljubši. Lep. iz stare rodo-vine — kdo kaj ve o kakem madežu v njegovem grbu — tako je premišljeval pri svoji pisalni mizi. 0 Robinzon Crusoe...................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in beta vrtnica, povest _____....30 Rde^a megla .........................................TO Rdeča kokarda..................................1.25 Slovenski šaljivee ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez. .............75 Sueški invalid___________________________________.35 Sveta Genovefa....................................50 Solnce in senre ...................................65 Skrivnost najdenke _____________________________33 Skozi širno Indijo _________________________..50 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljea, 1914—1918 ........................1.25 Sredozimei, trd. vez. .........................60 broš................................................40 Strahote vojne ..................................50 Štiri smrti, 4. atv..................:..............35 Smrt pred hiš« .................................65 Stanley v Afriki ................................50, Spomin znanega potovalca ............1.50 Stritarjeva Anthologija, broš _________80 Sisto Šesto, povest iz Abrueev .........30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman .................................................30 Študent naj bo, V. zv..................„35 Sveta Notburga ................................JJ5 Spisje, male povesti.............................35 Stezosledce...........................................30 Šopek Samotarke ..........................-35 Sveta noč ........................................30 Svetlobe in sence .................. ..........1.20 Slike (Meško) ..................................60 Seriant Diavoto, vez. 1.60 Spake, humoreska, trda ves. ___________JDQ SHAKESPEAREYA DELA: Maehbet, trdo vez. .............................30 bronirano __________________________________-70 Othelo__________________________ Sen Kresne noči ________ nih stanovanjih kupcev. i 2 V teku zadnjega leta smo v Parizu prijeli 490 tajnih prodajalcev in tihotapcev mamil, 1. 1928. jih je pa ^ bilo manj nego polovico toliko, namreč 227. Prodajalci so po večini moški, natakarji, obubožani artisti in agenti. Zato pa je med kupci mnogo žensk. Trg z mamili je dobro organiziran in glavni agenti- delujejo' z velikimi zalogami. V preteklem! letu je padlo pariški policiji 6 kg J kokaina v roke. Ta količina pred-1 sta vi j a v normalni prodaji vrednost 20,000 frankov. V tajni prodaji pa 1 so cene seveda dosti višje. j — Menim, da mora biti kontrola zvezana s prav posebnimi težavami,' — sem dejal jaz. — Kako pride policija na sled neznatnim kroglicam po 1 g ali 2 g, ki jih prodajalec skrivaj in morda v zasebnem 'stanovanju izroča kupovalcu? Mislim si, da se kupovalci varujejo izdati policiji vire, iz katerih dobivajo strup, in to tem bolj, ker zakon kaznuje z vso strogostjo tudi porabnika, konzumenta.... — Na "paciente" same, to se pravi na kupovalce, se ne zanašamo dosti, — je odgovoril komisar Bayard z nasmehom. — Nadziranje in izsleditev pri trgovini z mamili sta dejansko neznansko težka. Najučinkoviteje delujemo seveda iz izvabljajoč imi agent, ki se pomešajo Posebni direktni vlaki iz Bremerhaven preko Prage ali Dunaja, f? IZBORNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE PREKO CHERBOURGA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE £ Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali — Vfe NORIH GERMAN LLOYD I 57 BROADWAY NEW YORK ______________.70; med prodajalce ali pa se izdajajo _____jjtj za tihotapce kokaina. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne citi iino fiit članstvo, pač pa vsi Slovenci ▼ vtši okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNI