urodnUtve oprava Ljubljana. Kopitarjeva t. TeJefon 2. hrvatska pehotna divizija, ki ima nemško osohjo za vežha-nje, pod poveljstvom ucnoralnega poročnika Mickela osvobodila v zadnjih štirih mesecih velik del hrvatsko zemlje. Komunisti so izgubili v teh bojih 3000 mrtvih in 1200 zajetih, 16 lopov, lsj strojnic, številna oskrbovalna skladišča in strelivo pa so bili zaplenjeni ali uničeni. Oddelki nemških torpednih letalcev so zvečer dne U. maja napadli na morskem področju vzhodno od A I i i r a neke sovražne spremljave in potopili "i tovornih parnikov s 49.000 tonami in rušilec, 12 nadaljnjih tovornih parnikov s skupno 86.000 tonami, ena velika pe-trolejska ladja, ena lahka križarka ter dva rušilca so bili poškodovani. Severnoameriški bombniki so včeraj pozno popoldno napadli kraje v južno-i a p a d n i Nemčiji. Posebno v S a a r-briiekcnu jo nastala škoda in izgube med prebivalstvom. 31 sovražnih lelal je bilo uničenih. 16 nadaljnjih letal smo sestrelili pri nočnih napadih nad tase-denimi zapadnimi ozemlji. Predstražni čolni so v noči na It. maj poškodovali pred nizozemsko obalo dva angleška hitra čolna tako težko, da je računali r. njuno potopitvijo. En naš predstražni čoln jo bil potopljen. Anglija se noče vrniti k zlati osnovi Stockholm, 11. maja. V debati o mednarodnem valutnem vprašanju je poudaril finančni minister sir John An-derson v sredo v Spodnji zbornici, da se britanska vlada ne namerava vrniti k zlati osnovi. Anderson je dejal: »Mislim, da nimamo nikakega povoda za trditev, da bi ta načrt vseliovnl kak povratek k zlatemu standardu. Gotovo bi se sedanja vlada temu najostreje uprla.< Načrt je predvideval nujnost trdne paritete med posameznimi valutami. Zahteva ustanovitev posebnega urada, ki bo odrejal devizni tečaj različnih držav v razmerju z njihovo valuto vključno z ameriško valuto, ki sloni na zlati podlagi. Vsled tega predvideva načrt reševanje paritet med raz- nimi valutami s pomočjo zlata. Konservativni poslanec sir Lambcrl War je izvajal v debati: »Bilo bi nesmiselno misliti, da boilo Združene države, ki so si s toliko muko zbrale večino zlata, sedaj naenkrat smatrale vse svoje zlate zaloge /a staro železo « Laburist Shinwell je, dejal, da mu predlog ni simpatičen in da bo v primeru, ako ga IkvIo združili z zaupnico, glasoval proti njemu. Izjavil je: »Ne želiin da bi Velika Britanija izvršila samomor.« Spodnja zbornim je končno sprejela sklep, naj se o tem predlogu še nadalje razpravlja na mednarodnih razgovorih. — II — tvijskega naroda proti boljševizmu. Sleherni, ki si bo to razstavo zgolj površno ogledal, mora priti do prepričanja, da vsi oni, ki verjamejo zlagani agitaciji boljševizma, delajo prostovoljno samomor, samomor s krvniškimi orodji čekistov, ki so si jih s sadistično domišljijo izmislili. Zato bomo to razstavo pokazali tudi državljanom drugih narodov, ki boljševizma še niso doživeli.« Prvi generalni direktor general Dankers je opozoril, da se boljševiške metode tudi danes niso nič spremenile. Zverinska surovost čekistov v Novgorod-Volinsku, kjer so postrelili starčke in otroke, žene sadistično mučili in jih za vse življenje pohabili, množestvena streljanja v Odesi, kriki nesrečnih žrtev v Vzhodni Galiciji, vse to je povišalo de-settisoče židovskih čekistov v »junake Sovjetske zveze«, dočim je drugim ljudem ob teh grozovitostih kar zaledeneia kri v žilah. General Dankers je opozoril na Hungerburg in Merekuelo v Estonski, kjer so boljševiki pri svojem začasnem vdoru pobili vse prebivalstvo in kjer so pri zajetih sovjetskih vojakih našli »povelje« z naslednjo vsebino: »Vse stanovanjske hiše in druga poslopja morate uničiti, estonske prebivalce pa ustreliti. Tudi žene in otroci se smatrajo za nasprotnike, ujetnikov ne vodite s sebojl« Vse to dokazuje, kaj čaka latvijski narod, če bi boljševikom Se enkrat uspelo vdreti v Latvijo. To pa s« na bo nikoli več Zgodilo, kajti poleg drugih evropskih narodov stoji tudi »latvijski narod, da se z mečem v roki bori za svoje življenje in za lepšo in svetlejšo bodočnost«. Sovjetske težave v osvojenih ozemljih Stockholm, 12. maja. Kakor je razvidno iz izjav sovjetskega tiska in radija, doživljajo Sovjeti kaj malo veselja v zopet osvojenih ozemljih. Na šestem zasedanju najvišjega Sovjeta Ukrajine v Kijevu so se bržkone ukvarjali, kako bi zajezili sovjetom sovražne tokove t deželi. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Ukrajine se je v govoru pritoževal, da je ukrajinsko prebivalstvo izgubilo navdušenje za boljševizem. To spremembo v razpoloženju utemeljuje z delovanjem sovražnih agentov. S tem v zvezi je zanimivo, da je moskovska poročevalska služba razširila pred nekaj dnevi izjavo državnega tožilstva v Moskvi, ki opozarja vse državne organe na posebno čuječnost »zaradi vdora številnih sovražnih agentov«. Posebne težkoče pa imajo Sovjeti očividno z izobraženci, za katere zahtevajo posebno »ideološko šolo«. Po vseh teh poročilih lahko sklepamo, da kažejo ljudje, ki so ostali v ozemljih, zopet zasedenih po Sovjetih, kaj malo navdušenja za boljševizem, čim so spoznali boljše življenje pod nemško upravo ter jim je bilo možno delati primerjavo med boljševiškim strahovalnim režimom in narodnosocialističnim načelom reda. 74 članov Čangkajškovega parlamenta v kom. ujetništvu Šanghaj, 11. maja. »Central Press« poroča iz Kantona, da javljajo po neki čungkinžki vesti tamkajšnji »Saotang Pao«, da so komunisti v pokrajini Šan-tung nasilno zajeli 74 članov Kuomin-tanga. Ujetniki se nahajajo v komunističnih rokah že od aprila ter jih bodo v kratkem usmrtili. Boljševizem brez krinke Berlin. Guverner Galicije dr, Wachter je podal pred zastopniki nemškega tiska sliko o razmerah v Galiciji. Prebivalstvo ozemelj, ki so ponovno zasedena po Sovjetih, je imelo priliko, da ie dvakrat v petih letih spoznalo boljševizem brez krinke v njegovi goli brutalnosti. Njegova izvajanja so še bolj podkrepile izpovedi očividcev, ki so po lastnih doživljajih in skušnjah opisovali strahovalni režim boljševizma. Vse te iajave te soglašajo, da namorava bolftavizam t sdst«-matskim krvavim terorjem uničiii prebivalstvo. Njegova bojna sredstva so umor, plenjenje, posiljevanje žena in odgon otrok, Avstralski glas o japonski moči Vigo, 11. maja. Japonske glasove o neuklonljivi volji glede zaključenja te vojne z zmagoslavnim koncem potrjujo sedaj tudi članek »New York Sunday Newsa«. Ta ameriški list navaja govor avstralskega vojnega ministra Forda v Melbournu. Tamkaj je dejal Forde, da 95% japonske armade sploh še niso vrgli v boj in da ima Japonska praktično šo vso mornarico. Forde je izračunal, da je Japonska vrgla doslej proti ameriškim, britanskim in avstralskim silam le Zaključil je, da jo to dejansko zelo majhen del japonsko oborožene sile. Knoxov naslednik Ženeva. Novi severnoameriški mornariški minister James Forrestal je, kakor javljajo iz Washingtona, milijonar in predsednik banke Dillon Rcad v Wal-streetu. Kratka poročila Milan, 11. maja. Na podlagi Duceje-vega dekreta z dne 8. aprila, ki zagotavlja vsem članom tolp, ki se do 25. maja javijo nemškim ali italijanskim poveljstvom, popolno nekaznivost celo v primeru posedovanja orožja, sta so sedaj, kot javljajo iz pokrajine Forli, prijavila voditelja dveh velikih tolovajskih 6kupin, ki sta bili znana pod psevdonimoma »Folgore« in »Vero«. Rim. Angloamerikanci so izvedli ponovno dva zaporedna strahovalna napada na mesto Firence, dasiravno v mestu ni zaradi njegovih nenadomestljivih umetniških vrednot nikakih vojaških a'l vojno važnih naprav. Madrid. Moskovsko potovanje Bado-glijovega ministra Tagliatija, pravi »Ar-riba« v svojem komentarju, znova dokazuje, kako so skušajo komunisti razširiti tudi v Sredozemlju. Stockholm. »Stockholms Tidnlngen« poroča, da bo konferenca dominionskih ministrskih predsednikov, ki bi morala biti prvotno zaključena že ta teden, trajala še 14 dni. To pa vsled tega, ker ieli Churchill razpravljati šo o številnih vprašanjih. Stockholm. Zavezniški picstiž v južni Italiji je zelo padci, ugotavlja severnoameriški obzornik »Time« na podlagi izpovedi severnoameriških častnikov. V mnogih krajih, tako piše »Time«, Je fašističen vpiiv še vodno »ek> veiik. V večjem delu južne Italije, ki je pod Emanu-elom in Badogliem, sc stvari kaj slabo razvijalo za zaveznike. Štev. 110. j. — Dolenjska v boju proti komunizmu Visok obisk v Novem mestu Novo mesto, 10. maju. Te rini so obiskali Novo mesto zvezni oficir podpolkovnik Balke, poveljnik slovenskih domobrancev podpolkovnik Kre-ner ui načelnik glavnega štaba slov. domobrancev g. pod polk. Peterlin, V družbi poveljnika novomeške bojne skupine so obiskali vse čete v Novem mestu, postojanke v št. Jerneju, Kostanjevici, Tržišču in Trški gori ter posadno vode. Visoki dostojanstveniki so se prepričali o vzorni disciplini, ki vlada v domobranskih vrstah iu se pohvalno izrazili o hrabrosti novomeških domobrancev, proti-komunističnih borcev. Obiskali so tudi ranjence in med nje razdelili cigarete, ki jih jo podaril prezident g. geueral Rupnik. Kočevski domobranci na delu Kočevje, 11. maja. Kočevski domobranci so v zadnjih dneh izvedli več lepo uspelih akcij. Ker sijajno poznajo teren, zasledujejo begajoče komunistične tolpe v vseh širnih kočevskih gozdovih. Ze na prvem pohodu so prišli do velikega skladišča, kjer so imeli komunisti skrito orožje ui strelivo. Skladišče je bilo dobro maskirano, tako da so ga opazili šele na nekaj korakov. Delno je bilo v podzemski janii, delno pa v umetno napravljenem rovu in baraicah. Domobranci so zaplenili orožje, strelivo pa uničili. V Čolnu k domobrancem Žužemberk, 10. maja. Ob priliki domobranskega pohoda skozi Sotesko je ugledal domobranski poročnik tri komuniste na nasprotni strani Krke. Nameril je nanje brzostrelko, jih prisilil, da so 6lopiLi v čoln in 6anii pri-veslali čez Krko domobrancem v roke. Dva 6ta držala roke kvišku, eden pa je veslal. Ko je bil čoln nekako na sredi Krke, se je pojavila nižje ob Krki skupina komunistov. Na klic sloj se niso ustavili, ampak skušali zbežati. Poročni-kova brzostrelka pa je vse podrla. Komunisti umorili mater osmih otrok Korinj, lf. maja. V' Korinju so komunisti zagrešili zopet zločin, ki je razburil vso daljno okolico. Pravkar je izš a zanimiva knjiga: Cpostolstvo molitve «n Zveza Srca Jezusovega ki jo je ?pi;al p. Jakob Zibert D. J. V prvem delu dobimo odgovor na zani-p. iltt|va vprašpma: Zakaj je svet tako po-kvarien in po.remjen v grehe hudobije zmote? Zakaj je ludi med katoličani toliko mlačnih, slabih in hudobnih? — Zakaj je na s»etu tako hudo? — Kdo je kriv? Kdaj bo bolje? — V drugem delu je razložena pape-ka svetovna inolitvena zveza. Aoostolstvo molitve. — Knjigi je dodana lepa in globoka okrožnica Pija XI. o zadoičevanju Jezusovemu Srcu; prevedel jo je prelat dr. Aleš Ušeničnik. Knjiga ima 156 stran'; stane broš. 14 lir, vi za ia 25 lir. — Dobi se pri upravi Glasnika Srca Jezusovega v Ljubljani in po knjigarnah V vas so pridrli 4. maja. S seboj so vlekli dva zvezana komunista, ki sta od njih do-zertirala, pa so ju na poli ujeli. Pripeljali so ju na sredo vasi, kjer so ju strašno pretepali in zahtevali, naj povesta, kdo jima jo povedal, kam naj bežita, če hočeta priti k domobrancem. Eden izmed obeh, ki so ga skoraj do smrli pretepli in je bil ie skoraj v nezavesti, je ve« zmeden pokazal kar na eno izmed bližnjih hiš v Koriuju. Komunisti so planili v hišo, pograbili pri ognjišču gospodinjo — Kantetovo mater. Odvedli so jo na vas i.n še njo pretepali. Za njo je priteklo osem njeni li otrok, najstarejša, 12 letna hčerka, je v rokah nosila najmlajšega, ki je slar žele 6 tednov. Komunisti so otroke surovo pognali domov, mater pa brez zaslišanja ustrelili. Letalo piše po nebu Dne 3. maja ob 10. uri se jo nad Rakekom pojavilo letalo. Ljudje so radovedno opazovali, ko je začelo letalo z velikimi črkami nekaj pisati po nebu. Najprej so vsi lahko brali besedo Smrt. Ljudje so napeto pričakovali, komu želi ietalo smrt. Komunisli so so že radovali, češ, zopet bo nekaj za nas. Toda vsi so dobili dolge nosove, ko je lahko ves Rakek na nebu bral: Smrt OF. Osramočeni so odhajali na svoje domove. Napis pa se jo videl tja do Planine in do Begunj. šolska telovadba na prostem Znane so lepe besede o zdravju duha in zdravju telesa; znano je načelo o harmoniji, ki naj vlada med duhovno iu telesno rastjo mladine; znan je tudi smoter šolske vzgoje: mladina naj bo poučena v vseh potrebnih vedah, navadi naj se umske delavnosti, v vsem dobrem naj bo prizadevna, značajna, podjetna, marljiva, dostojna, razvite naj bodo vso sile, ki tvorijo družini in družbi koristno osebnost; inauj znana pa so vzgojna pota. Na splošno velja prvenstvo dobri knjigi in učenju v ožjem pomenu besede. Starši se navadno zadovoljijo s tem, da prinašajo učenci domov dobra spričevala, pa da so vsaj tako zdravi, da jim ni treba leči v posteljo in klicati zdravnika. Zo pred sto leli so ugotovili v nekateirib državah, da je šola nepopolna, da pospešuje samo učenje, hkrati pa zanemarja zdravje, rast in fiizčno stran človeka, ki je posoda duha. Uvedli so šolske telovadno ure, pri katerih so bili učenci deležni tudi telesno vzgojo. Te ure so bilo učinkovite ali neučinkovite, priljubljene ali nepriljubljene, kar je pač bilo odvisno od sposobnosti in iznajdljivosti učitelja, kateremu je bil zaupan pouk telovadbe. Ko se je v zadnjih desetletjih razmahnilo svetovno športno gibanje, so ga mnogi gledali po strani. Povsem razumljivo: 6ami ga niso doživeli, poznali pa so ga zlasti po razvpitih igriščih in po mnogoterih izrodkih. Šport pa je šel svojo pot in je z neko čudovito silo zajel mladino sveta. Približali so se vzgojniki in zdravniki, ga proučevali in usmerjali. Iz stare telovadbe in prvotno divjega športa se je polagoma razvila nova veda, ki ji pravijo telesna vzgoja. Odkriti so v športu neverjetno privlačnost, v kateri jo podlaga za učinkovito vzgojno prizadevanje. V spoznanju, da bodo prevladovalo senčno strani športa, čc ga bodo gojili učenci izven šole in izven nadzorstva, so uvedli atletiko, plavanje in šport stva, so uvedli atletiko, plavanje in športno igre tudi v šole. Š|>ort je poslal vzgojno sredstvo. Ni bil to listi šport, ki vodi k pretiravanju, senzacijam, rekorderstvu in k napačni zameni vrednot, temveč šport kot telesna vzgoja. Nekdanji ideal atleta ali »aristo-krala bicepsa« se jo moral umaikniti novemu, pa tako staremu vzgojnemu načelu: niens sana in oorporo sano — zdrav duh v zdravem telsul Obisk na stadionu Včeraj popoldne je na ljubljanskem stadionu rekel govornik zbranim višje-šolcem takole: »...odslej boste redno prihajali na zelene trate. Krepili ee boste, da ne boste slabiči; utrjevali se boste, da no boste mehkužmi; tekmovali »iew York Times« o atlantskem zidu maja. Vojaški strokovnjak | katerih so bili nekateri odpeljani^iz Ma-Timesat izjavlja, da so _ ginotove črte, tvorijo skupno s železniškimi lopovi in topništvom posameznih divizij obalno obrambo. Večino pehotnih divizij, ki služijo za obalno obrambo, označuje še nadaljnje navadno protiletalsko in protitankovsko topništvo. Mnogo teh topov je nameščenih v podzemskih postojankah, dočim so za strežno osebje zgradili varna zavetišča. Ob obali se često dvigajo betonski zidovi, ki so več čevljev visoki in široki in preko katerih bo treba za prehod oklepnikov in moštva narediti posebne mosličke. Številni so tudi protitankovski jarki. Poleg tega služijo protitankovski zaščiti šo znameniti »zmajevi zobje«. To so posebni betonski bloki, ki so bili značilni že za večino nemškega zahodnega zidu. V igo. 11. »New York nemške utrdbe v zahodni Evropi .»izredno mogočne: List piše, da je nemška obramba v zahodni Evropi zgrajena na strmi in težavni obali, za katero stoje divizije vojsko z modernimi gibljivimi rezervami. Nadalje v notranjosti je pripravljenih več obrambnih meja. Ob obali tvorijo obrambo težke topniško postojanke, bunkerji, žične ovire, milijoni min, nad-vodne ovire, stoline avtomatskega orožja ter ogromne protitankovske ovire. Skoraj vsako mesto ob obali in tudi številne kmečke hiše so spremenjene v majhne utrdbe. Strojniška gnezda se nahajajo v oknih in vratih hiš. Ponekod ob obali je nemški obrambni sistem globok 10 do 12 milj. Ogromni tokovi, izmed boste, in se borili, da boste imeli več zaupanja v svojo preizkušene moči; v športnem poštenju in viteštvu so boste potrjevati, da se l>oste razvijali v ponosno in dostojne razumnike; ljubezen do dela boste gojili, zaikaj brezdelno tavanjo pomeni za vsakega slovenskega človeka nedovoljen luksus; — in končno, v veseli pesmi in vedri športni igri se boste otresli mračnih misli, in tako vam bo pri-sijal žarek sonca v vašo, zaradi težkih časov zagrenjeno mladost.« Gospod prezident jo namreč dal nalogo novo osnovaoemu pokrajinskemu odseku za telesno vzgojo, da posveti svojo delo najprej učencem in učenkam srednjih šol. V razmeroma kratkem času so bila pripravljena in opremljena igrišča pod vodrim nebom, hkrati pa je bil tudi strokovni tečaj za pomožno učitelje, ki delajo po navodilih naših najboljših telovadnih in športnih strokovnjakov. Tako bo prihajala naša mladina enkrat tedensko pod vedro nebo, kjer se bo učila discipline in lepega vedenja, kjer bo krepila mišice in utrjevala značaj, vse to pa po tako prikupnem vzgojnem sredstvu telovadbe in športa na zelenih tratah. Starše bo gotovo zanimalo, kakšne bodo nove ure, ki so bodo vršile na stadionu, v Tivoliju, na Rakovniku, v Mostah in v Šiški. Takole jo bilo včeraj na stadionu. Točno ob določeni uri 60 se odprla stadionska vrata in velikanska arena je sprejela kakih tri 6to višješol-cev. Strokovni učitelji so pričakovali svoje razrede na prostorih, ki so označeni s tablicami in številkami. Tam so odložili odvečno obleko, jo lepo poravnali in zložili, potem pa so nastopili na črnem tekališču »v vrsto zbor!« Delo ee je pričelo, Najprej so tekli okrog arone in izvajali med hojo in tekom ogrevalne vaje. Sledila je gimnastika, pri kateri so krepili mišice, razgibavali sklepo m se učili zdrave drže telesa. Vrste posameznih razredov so so spet strnile — vsak razred ima tudi v areni svojo označeno parcelo — in rezko so padala povelja redovnih vaj po vojaškem vzorcu. Sredi ure so prikorakali razredi pod vodstvom svojih učiteljev na zborno mesto, kjer je bil kratek nagovor o pomenu in namenu razširjenega pouka šolske telesne vzgoje. Taki nagovori bodo tudi v bodoče. Po določenem načrtu bodo obsegali vzgojno teme, kdaj pa kdaj pa bodo tudi recitirali primerno izbrana dela slovenskih pisateljev. Druga polovica 90 minut trajajoče ure je obsegala športne igre, talno telovadbo, preskakovanje čez različne zapreke, vaje s težkimi žogami, štafete in podobno. Vso po načrtu, da bo ustreženo zdravju, razvedrilu in vzgoji. Ze pri prvj tiri so se učenci tako razgibali in vživeli, da je bil človek prepričan v uspeh novega dela, ki ga toplo pozdravljamo. Taiko bodo imeli naši dijaki odslej poleg rednih telovadnih ur v okvirju šole tudi tako imenovano športno popoldne. Okrog 7000 učenk in učencev bo obiskovalo ure na zelenih igriščih, kar pomeni, da bo dobil naš razumniški naraščaj poleg šolske izobrazbe tudi dobro telesno vzgojno podlago. Gospodarstvo Težko, čeprav lepo branje vam večkrat ne more nuditi užitka, ki ga od knjige pričakujete. Tedaj vsak rad seže po vedri in optimistični zgodbi. Ena takih jo Ivan MatičiS: »FANT S KRESIJVJA« ki je izšla v Slovencev! knjižnici. Ko jo boste prebrali boste veseli, da ste jo vzeli v roke. Kupite jot Dvojne mezde delavcem za 1. maj 1944 Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča: Pristojni organi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko Primorje« v Trstu so glede izvedbe naredbe Vrhovnega komisarja z dno 28. aprila 1944 o izplačilu dvojne mezde delavcem za 1. maj 1944 izjavili, da navedena naredba velja tudi za Ljubljansko pokrajino. Istočasno je bilo pojasnjeno, da velja naredba samo za delavce in ne za nameščence. Zvišanje mezd za stroke brez kolektivnih pogodb Pristojni organi Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko Primorje« (Urad za delo) v Trstu so sporazumni s povišanjem mezd v smislu člena 1. točka 1. dodatka z dne 29. marca 1944, za delavce, ki so zaposleni v strokah in podjetjih, kjer delovni pogoji niso urejeni s kolektivnimi pogodbami, in zato delodajalci lahko izplačajo v navedenem členu predvidena zvišanja mezd. Opomba uredništva. Navedeni člen, ki je sedaj odobren, predvideva pri urnih in tedenskih mezdah z veljavnostjo od 3. aprila 1944, pri mesečnih mezdah pa z veljavnostjo od 1. aprila 1944, naslednje povišanje prejemkov: pri urnih mezdah do 3.S0 L od 3.51—5 L od 5.01—6 L od 6.01—7 L od 7.01—8 L od 8.01—9 L nad 9— L Pripomniti je šc, da to povišanje velja torej za stroke, ki nimajo kolektivnih pogodb, in tudi ne za nameščence, o povišanju katerih poročamo na drugem mestu. Povišanje plač zasebnim nameščencem Pokrajinska zveza delodajalcev obvešča: Pristojni organi Vrhovnega komisarja v Trstu (urad za delo) so sporazumni 30% 25% 25% 15% 10% 5% 0.45 L z vsebino čl. 1 mezdnega sporazuma za trgovske pomočnike in za komerdelno ter tehnične nameščence z dno 11. mar. ca 1944 in zato lahko delodajalci izplačajo v navedenem členu predvidena povišanja plač. Op. uredništva. Cl. 1. navedenega sporazuma določa, da znašajo poviški mesečnih plač za zasebno nameščence z ve-1 javnost jo od 1. februarja 1944 dalje 30%, vendar do najvišjega zneska L 500. Izdelovanje sintetične gume ▼ Ameriki. Izdelovanje sintetičnega gumija v Združenih državah daje, kakor poroča »Ncue Zilricher Zeitung«, mesečno od 50.000 do 60.000 ton. Dve tretjini vseh podjetij, ki izdelujejo sintetični gumi, že obratujeta s polnim zamahom. Kakor hitro bodo vsa ostala podjetja delala s polno kapaciteto, bo znašala proizvodnja sintetičnega gumija mesečno 75.000 ton. Izdelava avtomobilskih obročev še ni v polnem teku. Iz Kanade poročajo, da bo tvornica v Samiji (Ontario) mesečno lahko dobavljala 2650 ton sintetičnega gumija. V prihodnjem mesecu bo bržkone ta tvornica dosegla najvišji uspeh ter proizvodila 3000 ton sintetičnega gumija. Stroški izdelave umetnega gumija znašajo, kakor javljajo iz Kanade, 40 centov za funt (pol kilograma) sintetičnega gumija. Pri polni kapaciteti pa bo možno doseči znižanje stroškov lako, da bi stala proizvodnja enega funta sintetičnega gumija le 16 centov. Cena naravnega gumija pa jo sedaj 41 centov. Zvišanje obrokov mesa v ftviel. Izboljšanje v preskrbi Švice z mesorn jo omogočilo, da je zvezna vlada zvišala obroke mesa v Švici. Sedaj bo od meseca maja naprej prejemala vsaka oseba po 800 gramov mesa na mesec. V hranilnicah, ki so priključene nizozemski zvezi hranilnic, so znašale vloge v mesecu marcu 1944 skupno 22,75 milijonov goldinarjev. V prvem četrtletju letošnjega leta so znašale vse vloge 76.75 milijonov goldinarjev. Pri bančnih vlogah znašajo vloge v marcu 1044 2.16 milijonov goldinarjev; v celem četrtletju pa 3.7 milijonov goldinarjev. lz Trsta Gledališče. V soboto, 13. t. m., bo ▼ gledališču Rossetti premiera Verdijeve, opere »Trubadur«. Dirigiral bo Anto-nino Voto, v glavnih vlogah pa bodo Franca Somigli, ki nadomešča Carlo Castellani, Fedora Barbieri, Francesco Merli, Pietro Guelfi namesto obolelega Gina Bechija. Režlral bo Oskar Saksido. Obnovljeni vlaki. Od 10. maja vozita zopet brzovlak, ki odhaja ob 12.13 proti Benetkam, in osebni vlak z odhodom ob 18.53 tudi v smeri proti Benetkam. V nasprotni smeri prihajata zopet brzovlak iz Benetk v Trst ob 19.05 in osebni vlak iz Portegruaro ob 11.52. Prijeta tatova. Ko je trgovec z modnim blagom v ulici Pouchiclli ziu-traj odprl prodajalno, je zasačil dva tatova, ki sta se skušala zmuzniti pri vratih. Trgovcu se je posrečilo, da je enega poštenjakoviča prijel iu pri-držal, drugega so pa pograbili meščani, ki so šli ravno mimo. Oba prijeta zločinca sta stara znanca policije; pri njih so našli mnogo vlomilncga orodja. Izkaznice za kolesarje. Z Reke poročajo: Deželni korporacijski urad je izdal odredbo, v kateri opozarja lastnike koles, da se od 16. t. m. naprej nc bodo več smeli voziti s svojimi železnimi konji, če ne bodo imeli posebnega dovoljenja, ki ga daje imenovani urad. Izkaznica velja samo za v dovoljenju navedeni kraj in okoliš. Z Goriškega Roparski napad na postajno blagajno. Načelnik železniške postaie v Valvasone v bližini Vidma je okrog polnoči zapustil urad in stopil v svoje stanovanje v prvem nadstropju. V pisarni je ostal samo postajenačelnikov sin. Nenadoma sta vdrla v sobo dva neznanca, napadla fanta in zahtevala, da jima izroči denar iz blagajne. Ker je bila blagajna zaprta, sta se lopova zadovoljila s 5000 lirami, ki sta jih našla v mizuici. Preden se je poslaje-načelnik vrnil, sta predrzna tatova izginila v noč. I SP0RT Ljubljana : Mars Menda bo vreme naklonjeno, do bosta naveden« para v nedeljo odigrala prijateljsko nogometno tekmo, kl sta jo morala pretcklu nedeljo odgoditl. Spet vabimo prijatelje okroglega usnja, da al pridejo ogledat mlade Ljubljančane in pa žilave Poljance, ki so ee po dolgem »panju lo prebudili in, bodo začeli tekati za tako vabljivo žogo. Od Ljubljane Selimo, da bo zaigrala vsaj tako kot zadnjiA proti feiškarjem, od ToljanAonov pa pričakujemo večjega odpora, kot pa ga jo nudil Ilermes pri svojoin zadnjem srečanju z Ljubljano. Ce bo tako, potom bodo lahko glodalci priča lepi In napeti igri. Tekma bo v nedeljo ob tl.SI na Igrišča Ljubljane, v predtekmi pa so bosta pomirili rezerva Ljubljane ln moštvo a Zahjcka, Iztok : Vič Klub se za klubom prebuja iz dolgega spanja. Zdaj se jo prebudil tudi Vič. Fantje so uredili svoje vrste in pokazali v srečanju prihodnjo nedelje kaj še znajo od svojega nogometnega znanja. Iztoku je treba priznati, da je eno najdelavnejših nogometnih moštev in ne izpusti nobene priložnosti za odigranje nogometne tekme takšnega nli taksnega kova. Vsak prosti čas izrabi, saiuo da bi iz svojih fantov skoval solidno in močno enajstorico. Tudi to nedeljo ne bo spal in j® za to priliko povabil v goste simpatično moštvo Vičanov. Tekma bo v nedeljo dopoldne na Igrišču Mladike, in sicer z začetkom ob 10.30. Prijatelji obeb nastopajočih bodo gotovo prišli bodrit svoje ljubljence. SK VIS. Vodstvo kluba poziva vse Igralce T. moštva, da se zanesljivo zglase v soboto, IS. t. m., ob 20 v gostilni Oblak, Dlinška 3, zaradi nedeljske tekme. SK Zabjak. V nedeljo, 14. t m.. Igra naše I. moštvo s kombiniranim moštvom SK Ljubljane ob 15 na IgrriSču Ljubljane. Zato ee pozivajo tbI Igralci I. moStva, da so v nedeljo ob 14.30 na Imenovanem igrišču. — Ovscnik, Kurent, Lojze sigurno. — Načelnik. Borovnica V nedeljo vsi na protikomunistično zborovanje v Borovnici! Denar, topovi in kri... Tako rečemo, da je pomenila vrednost teh silnih fužinarskih podjetij, pred prifetkom vojne I. 1939, na>jmanj 100 milijard frankov. Srečni gospodarji tega ogromnega premoženja so bili, nn podlagi seznamov — starih in novejših, vedno eni in isti ljudje, ki so pripadali devetim ali desetim bančnim skupinam. Zveza med fužinarji in bankami je bila tako tesna, da so bili bankirji obenem fužiuarji in obratno. N. ur.: Schneider in de Wendcl, ki sta bilo prvotno bankirja, sta postala pozneje fužinarja; tako tudi Malelt in Mi- i al)eaux, ki sta bila ustanovitelja podjetja Marine ct Ilomčrccut in Lnng-vv j ja. Delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah, ki so bile pod nadzorstvom ( omit6ja, je bilo n ad 1.796.543. To število se je oil I. 1935—1939 zaokrožilo na okroglo 1,600.000. Proizvodnja teh to-varn, v družbi z rudniki v Ixitnringi ji, ki je. bila nemška last, je po vojni uad-krilil« angleško proizvodnjo, z nemško pa dosegla enako stopnjo. Od 3 milijonov 209.000 ton litega železa, ki so ga tovarne vlile 1. t913, je Francija dosegla 1. 1929 10,106.000, v naslednjih lotili pa okroglo 8.500.000. Jekla je bi- lo 4,684.000 ton; od 1913 pa 9,699.000. V 1. 1929 pa se jc produkcija ustalila na 7 milijonov ton. S proizvodnjo te vrste litin je nihal letni obrat Comitoja des Forges med 50—60 milijardami frankov. Izven Gomitejevih delavnic je bilo vlitega kaj malo železa. Omenjeni vsoti moramo prišteti še vrednost proizvodnje avtomobilov, sestavnih delov za gradnjo ladij ter električni tok v lastni železarski industriji in proizvodnjo premoga iz lastnih rudnikov. Na podlagi teh podatkov si lahko mislimo, kako je. tn strahotna gospodarska moč, ki je pomenila predvsem vojno industrijo, in v čigar službi je bilo še nešteto drugih industrij, s svojo silno organizacijo, ustrahovala vsa druga podjetja, in kakšen silen vpliv je imel Gomile des Forges nn politično in gospodarsko udeistvovanje Francije. 1'ruv malo je bilo pomembnejših, lvodisi gospodarskih nli političnih podjetij oz. strank, kjer bi Comite des Forgos ne bil več ali manj udeležen. Kadar je šlo za volitve, za javna dela v kolonijah., zu podelitev kakšnega državnega zakupa, za prodajo ali nakup časopisnega podjetja, je prežal za pregrajo vedfno in povsod Comitč des Forges in je bil pripravljen, da bo s prevaro in s podkupovanjem dosegel svoj namen. Ako je n. pr. tuja država iskala posojila, jc bil (Jomite des Forges že pripravljen, da bo za hrbtom lastne države pretental tujo državo, da bo za to posojilo naročila o/,, podpisala pogodilo za nabavo orožja. Države same so bile večkrat odvisne od Gomitčja des Forges. In Frnest Lavisse se sprašuje v svoji knjigi »Zgodovina Francije«, »ali se. niso pričela pogajanja med carsko Rusijo za posojilo z denarnimi mogotci iu z industrijo v tem smislu, da pomeni posojilo — dobavo orožja?« Pri vsem takem poslovanju, dobavi orožja, priskrbi posojila, pri zakupili itd. je bil Comite des Forges v časopisih zdaj poveličan kot zvest pristaš republike, zdaj zopet oklevetan kot njen sovražnik. Vse te marnje pa so bile odvisne od tega, koliko je Comitč des Forges tu ali tam podkupil. Večkrat se je zgodilo, da je politična stranka oz. njen predstavnik na vse pretege branil Comitč des Forges, potem ko ga je nekaj dni prej hudo napadal. Če je bilo Comitč j ti (fes Forges res mar koristi republike, je te/ko z gotovost jo dognati. To je bilo dvisno od okoliščin, kako je pihal politični veter, in kako je kazalo pred javnostjo opravičiti svoj u dejanja. Gotovo pa je, da se je Comitč des Forges skušal čim bolj okoristiti. Saj sc glasi prva točka njegovih ustavnili pravil, da je treba predvsem proučevati in braniti gospodarske koristi industrije in trgovine železarske družbe. In na kakšen način? Z združenimi močmi! Red in stroga poslušnost, je bilo poglavitno načelo družbe. Nepotrebnega razpravljanja in zborovanj so se ogibali. Nagla odločitev, spretno in Ereprosto poslovanje je veljalo v druž-inem ravnanju kot poglavitno geslo. Comitč des Forges jc sodeloval še z raznimi drugimi kovinarskimi in rudarskimi družbami, kakor: 1'Union des industries metallurgique« minieres et des industries qui s'v rattachent, v kateri je bilo 150 sindikatov. Vsaka teh skupin je imela svoj odmerjen delokrog: rudarstvo, ladjedelnice, tovarne za avtomobile, električne naprave itd. Namen družbe Union je bil: Ustanoviti nekakšno vodstvo za pregled računov in za statistiko. Glede na trgovsko poslovanje je Comite ustanovil in vodil poseben urad 7.a nadziranje prodaje, Cotnptoir do vente. Ta urad se je Davil z določevanjem cen ter s pridobivanjem in osvojitvijo ugodnega svetovnega trga. Za lito železo in jeklo je obstajala še posebna trgovska pisarna Comptoir sidč-rurgique Frangais, ali na kratko rečeno: francoski kartel za ieklo. Namen te piksarne je bil: držati in obdržati cene jeklu na čira večji višini. Uspelo jim jel Z raznim mešetarjenjem s ca- rinarnicami, s podkupovanjem in za-a ran jem blaga je družba dosegla, da je bilo francosko jeklo dolgo vrsto let dvakrat dražje kot nemško, angleško ali belgijsko jeklo. Delovanje Comiteja pa ni bilo lc gospodarsko usmerjeno, temveč ie tudi politično sodelovalo; ni pa bilo na-rodno-zavedno, temveč mednarodno usmerjeno. Poglavitna stvar Comiteja pa je bila: pripraviti in izzvati vojno. Glede nastanka vojne ni vedno res to, kar nas učijo v šoli, kar pišejo knjige in časopisi, in kar odmeva z govorniškega odra, da je namreč vzrok vojne prekršitev pravic kakšnega naroda; da je ogrožena meja med državami; da je prizadeta čast ali vera ter pravice ljudskih množic. Vse drugo je res! Vzroki vojn imajo čisto drugo ozadje, ki za splošne ljudsko koristi nima pomena. Vzroki vojne so trgovske koristi nekaterih trustov ali bolj točno rečeno: železarskih trustov. Kajti vojna se ne vodi samo z denarjem: za vojno je treba vojakov in železa, kakor pravi Macchiavelli v svoji knjigi »Discorsi« — Pogovori.. »Zlato ni poglavitna stvar, poglavitna stvar so vojaki in dobro orožje. Rimljani, ki se se vojskovali z železnim orožjem, se niso pritoževali, da je zlato drago«, pravi daljo Macchiavelli. številke govore o delu slov. Rdečega križa Iz poročila, kl ga je slovenski Rdeti križ izdal o poletni delovni dobi oodo letos opravljali šestne-dcljsko pobožnost v čast sv. Alojziju, naj po možnosti molijo prelepo molitev, s katero so je angelski mladenič izroča! Mariji. Ta posvetitev sv. Alojzija Materi božji jo natisnjena tudi v najbolj razširjenem molilveniku »Večno življenje« 11. izdaja, str. 470). Glasi 6e: »O Gospa moja, sveta Marija, tvoji blagoslovljeni zvestobi, tvojemu posebnemu varstvu in v naročju tvojega usmiljenja tebi dane« in vsak dan in ob uri moje smrti izročim telo in dušo. Vse upanje in vso tolažbo, svoje stiske in težave, svoje življenjo in konec mojega življenja zaupam tebi, da se bo na tvojo priprošnio in po tvojem za«lužen;u vse mojo delo uravnalo po tvoji volji in po volji tvojega Sina. Amen.« Dnevne noviGC Sveta maša zadušnica za Ivanom Pur kartoni bo ob obletnici njegovo smrti v boto, 13. maja. ob 6 v »tolalcl pri oltarju brozjanske Marijo Pomagaj. Kongregaclja goapodlčeu In kongregaclja učiteljic pri *v, Jožofu imata »voj redui thod v pouodoljok, IS. maja. Tridite vso! Itflte »« strojepisja! Noti eno-, dvo- In trimesečni tečaji (dnevni ln večerni) prič«, njajo 15. in 16. maja. Moderna »trojepisnlca. Desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vplso vnnje dnevno. Informacije, prospekti! Tr govsko nčlllšče »Christofov učul zavod,« Po mohranska 15. Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Predstave jutri v nedeljo ob 10, 14.30, 16.45, In 19. uri Blagajna odpita od 9.-12. in od 13. ure dalje Kundmachungen der Ernahrungsanstalt Zuteilung von Eiern In jenen MllehlSden. wo «ie frlache Milch beziehen, bekommen vom 15. — d. M. Kinder bi« zu 3 Jahren Je I Eler auf den Abschnitt »a 2« dor vom 1. Mai giilti. gen Jugendzulagekarte. Kinder von 4—S Jahren Je 1 Eler auf den Abechnltt >a 1« der vom 1. Mai giiltigen Jugendzulagekarte. Kinder von 4 — 9 Jahren Je { Eler auf den Abschnitt »28 b« derselboo Kart« und wor-dende Mutter Je ! Eler auf die Milchkarte fiir sclrvrangere Frauon. Die Milehl&den be-stiitigen die Ahgahe von Etern auf der Riickseite der Milchkarte. Der Eiorpreis betriigt 4.— Lire liir 1 Stilck. HiibnerhUlter w«rden gewahrnt auf Ihre Karten Eier zu beheben. da «1« aon«t naeb dem Art «. d«r Verordnung vom 18. VII. 1941. Amtshlatt No 897/57. der ein« Ansehaf. fung bezngsbesehrankter Bedarfsartlkeln dnreh nleht boreehtlgte rereonen verbietet. bestraft »«in werden. Anweisung von Wein Gaslvlrtaehaften und Weinaehankon, die kelne \Velnvorriite haben und lm Monate April keine Anweisungeu zutn Ankauf von IVeln erhallen haben, bekoratnen sle om Samstag, don 13. d. M. und zwar: Botrlebe mit dem Anfang«buchstahen J b!« N von S bi« 15 Uhr. Ankaufsbftwill1lngungM> ertellt »rrevod«, Novi trg 4/1II. Zimmer II) «. \Vonn die Ankeufsbowilligung der lun-haber do« Betriebo« olgenhlindig hobt, ge-niigt die Vorlegung dor Kennkarte. Fiir den Fall aber. das« die Ankaufshewllllgung elno andore Per«on bobeben wlrd, l«t dl« Vor-Inge de« Mitgliederauawoi«e« der Ga»lwlrte-ir«nossen«chaft oder de« Register« fiir den An««ehank von AlkoholgetrHnken do« betro. fonden Botriebeo notwendig. Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev jajc V tisti mlekarni, kjer prejemajo sveže mleko, bodo dobili od 15. — 20. t m. otroci do 3 let po J jajci na odrezek a 3 mladinske dodatne nakaznice, veljavne od 1. maja 1.1. naprej, otroci od 4 — S let po 2 jajci na odrezek 28 b isto nakaznice, noseče fcene pa po 3 jajoa na mlečno nakaznico za nosečnost. Na hrbtu te nakaznice morajo mlekarne potrditi Oddajo jajc. Cena je 4 liro za jajce. Opozarjamo rejce kokoši, naj na evoje nakaznice ne dvignejo Jajc. eicer bodo kaznovani po čl. S odredbe z dne 16. VII. 1941 Sluib. liet ,197/57, ki prepoveduje pridobitev lacioniranih potrebščin, ki komu ne gredo. Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, katere ee popolnoma br«z vina in v aprilu niso dobile nakupnio za nabavo vina, prejmejo nakupnice v soboto nakar je cesar sklenil mir v Schonhrun-nu. Ta dunajski mir je pomemben za nas zaradi ustanovitve »Ilirskih provinc«. 18. maja. za obrate s začetno irko J do N od 8 do 12. Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4-I1I-. Ako dTlgueig:..nxs3l6u dgejx«lsve.e«4pr eoba 2D a. Ako dvigne na.kupnlco zj» nabavo vin* laatnik obrata san, zadostuje predložitev osebne izkaznice. V primeru, da pride po nakupnieo druga oeeba, mora ta prinesti Izkaznico goslllnič«r«ko zadruge ali register za točenje alkoholnih Pijač dotičnega obrata. Barje Odbor »Sadjarske in vrtnarsko podružnic« na Barju« je prejel 100 kg semenskega krompirja (iz Dolenjske). Vsak član dobi 1 in pol kg. Kdor reflektira na njega, ga dobi v nedeljo in ponedeljek pri podružničnem tajniku Jarcu Jakobu, Ižanska ccsta 32. Kdor ga ne bo dvignil do tega dne, smatra odbor, da krompirja ne bo vzel in ga bo nato odbor razdelil mod ostale člane. — Pripominjamo, da ta krompir nismo dobili od MOL (gospodarski urad), temveč nam ga je izposlovala naša centrala. Frančiškanska dvorana. 14. in 19. meja ob 16 zgodovinska drama »Kraljica vtbodn«. Igrajo gojonke konvlkta Notre dame. Vstopnice v trgovini 8ftllgoj. Otroke U središča mesta bo mestni fl. zlkat brezplačno cepil zoper kozo v ponedeljek, 15. maja, v Mestnoin douiu In tudi t ljudski šoli na 7-olaovl cesti. Opozarjamo, da je eepljenje zoper koze obvezno za vse lansko leto ln v letošnjem januarju In februarju rojene otroke, prav tako pa morajo biti ecpljenl tudi vst oni, kl dnalej sploh (« niso bili cepljeni. Trihodnjl ponedeljek naj lorej »larši zanesljivo pripeljejo svoje necepljen« otroke ob 17 » Mostni dom «11 v ljudsko šolo na Zoisovi cesti, aevada morajo hiti otroci «na)nl In v snalnl obleki. Tja bodo slnrfl prinesli »voje otrok« oh isti url teden dni pozneje, torej 22 maja, ob 17. Siccr j» eepljenje na mestnem fizikatu med uradnimi urotnl tudi v«ok drngl dan, vendar pa tidaj nI brezplačno. Starši onih otrok, kl Jih ho cepil zasebni zdravnik, morajo mestnem« fizikatu takoj prsdlolltl potrdilo o usponetu cepljenju. O opravljenem cepljenju ln pregledu dobe starši pismeno potrdilo, kl nnj ga dobro shranijo. C« bi pa otroka iz kakršnega tehtnega razloga, n. pr. laridt bolezni, n« bilo mogoče cepiti, ga J« treba opravičiti pri Javnem cepljenju aH pa med uradnimi oraml na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Kdor otroka ne prine«e k obveznemu cepljenju ln pregledu ali ga o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Starše Is drugih «tranl mesta bomo redno opozarjali, kam In kdaj naj otrok« prineso k cepljenju ln pregledu. Izgubila se je denarnica z roanjto svoto denarja, 2 ključa in 2 listka na ime Dol ni čar. Pošten najditelj, prosim, naj odda vsaj 2 ključa v upravi Slovenca na ime Š. R. Rdeči križ poroča Ustanovitev podrulnlee Slovenskega Rdečega krlia v Trstu. RK Je ustanovil v Trstu podružnico, kl nudi pomoč vračajočim «e bivšim vojnim ujetnikom, nivllnim intercl-rancem, konflnirancem in kaznjencem na pn-vratku v domovino, poizveduje za pognanimi osebami tor posreduje dopisovanje (25 besed proko Mednarodnega Rdečega križa) « »vojel ▼ aovražnlb državah in z vojnimi ujetniki. Svoj poslovni prostor ima na Plsz-za Umberto 7/11, ob kanalu poleg »rbsk« pravoslavne cerkve, en lokal pa tudi ra glavnem kolodvoru (Trieete centrale) prav na koncu levega perona ▼ smeri prihoda vlakov. Na kolodvoru uraduje samo oh prihodu vlakov iz Italije, da sprejema povratnike lz ujetništva Itd., da jim preskrbi prenočišče. hrano in potno listino ia nadaljnjo potovanje. Uradno ure podružnice se vsak delavnik od 8-U ln od li-17. Oh nedeljah dopoldne J« dežurna služba od 9—12. Pozivi. V poizvedovalnem oddelku pri referentu III., Marijin trg S. naj a« zglase: Klemene Jakob, major Popovlč Stevan. Slo-bodnlk Janez ali njegovi svojci, oseba, k I je pisala plamo Furlan Ivanki r Hrvatak« Moravlce in »vojci Kordil Antonije Ir, B»-govo vasi. — V glavni pisarni. Marijin tre 5. naj se zglase osebe, kl so im zanimal« za internirane« Teropšlča Franca. Jožefa Franca, Ferknja Franea, Morača Millča in 81*-vinarj* Tonlča. Zahvala. O. Ceč Karel, Industrijalec, je daroval RK 500 lir. Prisrčna hvala! KULTURNI OBZORNIK Jan Vrba: »Božji mlini« Prvo knjigo najplodnejšega sodobnega češkega pisatelja Jana Vrbe smo dobili že pred kratkim v Slovenčevi knjižnici pod naslovom »Stari in mladi« (č.eško Vzpouda na vsi) v prevodu dr. Bradača. Tedaj sem pisatelja s par potezami skušal predstaviti tudi slovenskemu občinstvu, ki ga še ni poznalo. Zdaj smo dobili nov prevod tega pisatelja v Naši knjigi in sicer prevod enega najbolj znanih, priljubljenih ter razširjenih njegovih povesti, hodski roman »Božji mlini«, prav tako v prevodu prof. dr. Bradača, ki spada zadnje čase med naše najbolj delavne prevajalce. Toda če smo pri Mladih in starih očitali pisatelju preveliko tendencioznost in naravnost tezo pri obravnavanju vaškega spora med zastarelimi starimi in novotarskimi mladimi, je roman Božji mlini, ki je v izvirniku izšel 1. 1919, prav tako v nekem pogledu teza, toda podana z vse večjo umetniško močjo in veseljem nad polnostjo življenja in njega dramatičnim oblikovanjem. Teza romana je v tem, da ta pisatelj izrazito etičnega poudarka hoče pokazati, kam pripelje kriva prisega, ki uniči še tako velik grunt. Toda zgodbo samo, ki naj ta etični zakon prikaže, pa je napisal s tako polnokrvnostjo da so Božji mlini gotovo v celoti umetnina, ki jo bodo naši bralci z izrednim užitkom prebrali. Preprosta kmečka zgodba, toda močna po dramatični napetosti in efektih ter po psihologiji. Vrba je tudi ta ostal na kmečkih tleh svoje pokrajine med Plznjem in obmejnimi hribi, na Hodskem, kakor se ta pokrajina imenuje, ter notranji propad kmečke družine naslikal kot metafizično posledico krive prisege: zgodba, kakor smo jih že tudi v naši književnosti brali v raznih večer-nicah, toda tu zajeto z resnično poezijo in oblikovalno močjo. Kako krepka postava je kmet Zahor, ki vedoma zataji dolg ter po krivem priseže pred sodnijo z vso notranjo odgovornostjo za posledice, da je denar vrnil! In od tedaj se začenja pri hiši nesreča. Krivoprisež-ništvo pomeni samo nekakšen prolog k družinski drami, ki je zase zgodba. Zato se tudi motiv krivoprisežništva umakne v ozadje, da se pojavi na vrhu zopet v koncu zgodbo kot nekašen epilog. Med obema pa se vrši kmečki boj med bratoma za grunt in za ženo. Tu sta namreč dva Zahorjeva sinova Vondra in Matej, ki sla zaljubljena v isto dekle Drastilovo Nano. Ta pa dajo prednost slabotnejšemu Mateju, kar se pokaže že pri vaškem plesu, pri katerem pride že do poboja med obema. Potem se pobotala in celo z očetom dogovorita, da si bosta delila grunt ter bodo skupaj stanovali. Nato Matej pripelje ženo na dom. Že tu je imel Vondra slab namen, kakor je sploh ves poudarjen kot »hudobifi Mihec«, dočim jc Matej »dobri Janezek«, kar je značilno za Vrbo kot teznega pisatelja. Tu najde Vrba priliko, da nariše v širokih potezah hodske navade pri snubljenju, ženitvi, poroki itd. ter socialno strukturo češke vasi in njenega notranjega življenja z županom, odborniki in župnikom. Prva polovica se razvija zgodba v tem smislu, da postaja vedno bolj negotovo in zagonetno, kdo je gospodar v hiši: ali preužitkar oče Zahor, ali starejši sin Vondra ali mlajši Matej, ki je pripeljal gospodinjo, ali gospodinja Nana sama. Vondra se razvija v izrednega delavca, ki budi zavidanje, Matej, ki naj bi bil gospodar, izgublja vedno bolj vpliv pri vaških veljakih kakor tudi pri ženi, Vondra pa ima šo druge misli zadaj: obvladati hoče Matejevo ženo popolnoma, ne samo notranje s svojo delavnostjo. In to se zgodi nekoč, ko jc bil Matej zdoma. Odslej se veljava dveh mož pri Nani spremeni: pri njej dobiva na veljavi Vondra, dočim je pravi mož vedno manj zaželen in potisnjen vstran. Ko Nana zanosi, prideta še bolj do izraza različna značaja obeh bratov: eden je oblasten, krepak človek, ki je zmožen branili ženo pred vsakim, drugi pa slabolnež, ki ga žena zaničuje. Tako pride do konflikta ter se Matej odloči, da se preseli v Ameriko. Za to priliko izmakne očetu denar. Brat Vondra pa misli, da ga je ukradel njemu ter navali nanj. Pri tem ga zadavi. Oče ne ve še za sinovo smrt in zločin v hiši, zaveda sa pa, da jo ves razdor posledica njegove krive prisege. Zato stori vse, da popravi svoj greh. Hoče poravnati dolg pri upniku, pa ga upnik zavrne na Boga. Obrne se na Boga in išče priliko da bi pridobljeni denar dal vbogajme, pa tista sirota, ki ji ga je namenil, umre prav tedaj, ko gre k nji. Sami očitni znaki za božjo kazen. Razodene se tudi zločin med bratoma v raznih zelo napetih prizorih, kar popolnoma uniči hišo. Ko oče Zahor meče na ogenj s krivo prisego pridobljeni denar, 6e vname streha in zgori hiša in on sam. Vondro pa odpeljejo v ječo. Nana ostano sama s svojim grehom in sramoto. To je zgodba kmočkega doma, ki nima božjega blagoslova. In v tem poudarku je tudi pisateljeva etično vzgojna teza, ki pa jo podpira močno oblikovano realistično življenje. Greh in kazen si sledita v vzročni zvezi ter življenjski nujnosti. Ta Vrbin roman je zgled, kako bi lahko pisali naši slovenski ljudski pisatelji, kakršnih imamo pri nas mnogo njemu sorodnih po zamisli in vodilni ideji, ne pa po izpeljavi in oblikovni moči . Temu romanu so v zbirki dodane šc tri novele. Največja je Gluhec, kjer je izredno zanimivo podana psihologija človeka, ki jo v dijaških letih oglušel, pa se potem spri s svetom in njega miki ter se navezal na službo, na starše in potem na mrtve privide, raste! pa v solranjosli v človeka, ki je dosegel v samožrtvi naravnost svetniško poveličanje v smrti. Tedaj je dobila priznanje tudi njegova ljubezen. Novela, kl bo prišla prav tudi pedagogom in psihologom. Ostali dve črtici Nočna zgodba in Vrtnar sta krajši, toda bolj napeti ter tudi močnejši po občutju pokrajine kakor tudi psihologije. V celoti je knjiga zanimiva, dobro čtivo in močno oblikovano življenje kakor ga gleda pisatelj, ki ima zelo razvit etični čut. Slovenec bo to branje občutil kot zelo domače. Pa tudi prevod je dober ter nismo mdeli v njem na nobene onih napak,, kaffcor smo jih omenili pri prevodu prvo Vrbine povesti. Id. Vrtec št. 9 — ima naslednjo vsebino: Janko Samec: Koncert v gozdu (pesem). Mauser Karel: Skrivalnica (pesem). Julij Slapšak: »En starček je živel...f (zgodba, ki se bo v prihodnji Številki končala, prav tedaj, ko bo izšla celotna v posebni zbirki pri Knjižni tomboli obenem šo z drugimi Slapšakovimi zgodbami). — Legendo ilustrira akad. slikar Fr. Godec. Cvetko Golar: Labodja deklica. Po narodni pravljici. Ilustrirala akad. slikarica Bara Remec. — V rubriki Po pisanem svetu priobčujo Krist. Hafnerjeva mladinsko povestico za najmlajše: Hiša v močvirju (ilustr. Oton Gaspari), Mirko Kunčič pa Božolkovo storijo (ilustr. Fr. Godec). Vrtčeva pošta zaključuje številko, ki je zelo pisana ter bogato ilustrirana. Med novimi mladinskimi knjigami jc ocenjena Gasparijeva Povest o gornem možu Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Slovo vodje krajevne skupine v Spodnjem Dravogradu. Te dna ee je poslovil vodja krajevne skupine v Dravogradu Ioni Dietrich. Na poslovilnem vede.ru se je jasno pokazalo, kako priljubljen je bil pri prebivalcih in sodelavoih. Tatarski fantje in dekleta na Koroškem. V četrtek je prispela na Koroško skupina tatarskih fantov in deklet, ki ai bodo ogledali mladinske naprave na Koroškem. Poleg tega bodo skušali na Koroškem omogočiti, da bi mladina 7. dalj-ne^ja Vzhoda tudi prvič mogla doživeti visoke planine. Ze nad 27.000 obiskovalcev je imela raastava, ki je že dalj časa odprta v Celovcu pod naslovom »Prebivalci gora kot vojaki«. Kaznovan tat. V zaprto skladišče neke eelovške trgovine s eteklcnino so vlomili neznani storilci v zadnjem letu sedemkrat in odnesli dokaj blaga. Toda pr: »ošiljko glavnate solate in nekaj sto kilogramov prvega otročjega graha. O clavuati solati naj omenimo, da so bile živahne obravnave in diskusije, kakšne naj bodo cene. Treba je vpoštevati, da se kakovost glavnate solate zelo razlikuje po kraju, od koder je bila poslana. Razlika je med solatami, tako med goriško in tržaško. Mehka je cenejša kot trda aH po ljubljansko »ajseriea«. Branjevci 90 bali na trgu zaloteni s solato. Mnogi pa 90 prodajali tudi prvi stročji crrata, ki je bil po 22.15 lir kg. Vedno več je na trgu berivke, ki se je zelo po-ronfla, saj je sedaj ie po 10 lir kg. Na trgu ee še vedno dobe matvrohi, ki eo po 15 lir venec. Polarni pesek — zelo koristen Ko so pristojne oblasti v zaščito mesta pred zračnimi napadi zahtevale, da se morajo po hišah napravita tudi primerne rezerve požarnega peska, ko 90 po važnih krajih in ulicah, cestah in trnih napeljali kupe peska s primernim .»poeorrilom, so mnogi ljubljanski nergači zabavljali in kritizirali, čemu naj bi bile kopice peska in čemu vreči ee peska po hodnikih. Prav pri prvem manjšem požar«, kl je bi v četrtek zvečer v Gajevi ulrai, pa se je izkazala velika koristnost takega peska, nabranega v vrečicah in 1 Kjstavljenega po stopnicah. Gasilci 90 8 len peskom hitro pogasili požar v de- lavnici m stanovanju mojstra Alfonza Zadnika. Pri izbruhu požara je pač velikega pomena, da ljudje prisebno in hitro zagrabijo za požarni pesek in ž njim zaduše ogenj, ki se začenja razvija t L Požar ▼ Gajevi nlici Galiska postaja na Krekovem trgu je bila v četrtek 11. t. m. okoli 21.19 telefonično obveščena, da je v Hiši Hranilnega in posojilnega konzorcija št 9 v Gajevi ulici izbruhnil požar. Poklicmi gasilci t motorko 90 bili takoj na mestu. Gorelo je ▼ delavnici odnosno stanovanju čevljarskega mojstra Zadnika Alfonza, kjer so se vnele cunje, bencin in usnje. Domači so sprva skušali ogenj pogasiti z vodo, kar ni uspelo. Poklicni gasilci so pograbili po stopnicah razpostavljene vrečice požarnega peska in ž njim ogenj ndušili. Pri gašenju se je hudo opekel po glavi im rokah čevljarski mojster Alfonz Zadraik, ki je bil z reševalnim avtom na odredbo zdravnika prepeljan v bolnišnico. Radi hitrega posega gasilcev škoda ni prevelika. Ne samo stanovanje, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v primeru alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. Še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. ^ M "-Sl *f <* "'-i M V, Dramsko gledališče Sobota, 13. maja, ob 18: »Azazel«. Red Sobota. Nedelja, 14. maja, ob 18: »Zemlja«. Izvon. Cene od 24 llr navzdol. Operno gledališče Sobota. 13. maja. ob 18: »Manon«. Premiera. Bed Prvi. Nedelja, 14. maja, ob 18: »Melodije area«. Izvon. Oene od 40 llr navidol. Frančiškanski oder Nedelja, 14. maja. ob It: »Kraljica vzhoda«. Zgodovinska drama. Skladatelj A. Borodin 1834—1887 Slavna skupina skladateljev Bimskt-Korsakov, Balakirov, Muaorgskjr, Ljadov, Olazunov in Borodin so stopili v ospredje minulo stoletje in predstavljajo značilno narodno šolo v nasprotju z zapadnjašklml skladatelji, kakor je bil n. pr, Cajkovskjr. Aleksa Porfirjevič Borodin, edon najod-ličnejših te skupino, je bil sin prinoa Ge-danova, potomca plemiške rodbin« is Geor-grije. Borodin je bil po poklicu znanstvenik na polju medicine in kemije. L. 1862 je srečal Bnlakireva, kl Je razvil Borodlnov glaa-bonj genij. Igral je flavto, čelo in klavir ter tudi žo komponiral, toda v tem se nI povzpel daloč, dokler so ni priključil družbi skladateljev narodne šole. Ti so medsebojno predvajali svoje skladbe, jih kritiziral) in drug drugemu popravljali. Podobnega tovarištva med skladatelji zgodovina glasbe sploh ne pozna. Borodinova hiša je bila dan ln noč vsakomur odprta, samovar je gorel vse leto In vsakdo hI je rozal kolače in nalil vodke kadar si je lo poželel. V takem tovarištvu so nastajala dela, ki so skorajda plod vse sodmoriee: edon jo skladal, drugi instru-montiral, trotji Igral na klavirju, vsi pa so s» * vnemo udeleževali debat o nastajajočem delu. Medtem je Borodin praktlciral zdravilstvo, predaval na nniverzah in pisal vpo-števnne razprave 0 kemiji. Kot skladatelj Je zaradi tega pisal dokaj počasi — mod prvo in drngo sinfonija je n. pr. preteklo deset let. Borodin, ki je drugim dokončaval skladbe, je sam zapustil dela, kl ao Jih kasneje komptetirali Bimski-Korsakov in Gla-znnov. Njegova edina opera in obenem naj-bolJRe delo Je »Knez Igor«, is katere bomo slišali na IX. sinfoničnem koncerta finale 3. dejanja, divje »Poloveško plese«. Med vsemi narodnimi baleti sploh so »Poloveški plesi« najslavnejši. V razliko od mnogih opernih baletov »Poloveški plesi« ne služijo ls za razvedrilo ali samo modigro v dejanju opere, nego so njeno pravo srce ln višek. Nahajamo ae v tatarskem taborišča. Bo. jevnlkl so prignali trop« ujetnikov Ii daljnih krajev. Ujetnice pojo uvodoma tožno pesem o toplem dnevu, žarkem soncu, rožah in grozdju svoje domovine ob obalah južnega morja. Od daleč ss bližajo vojn« trum«, k) spremljajo lutna Končaka slavoepevi ln bojnimi krtki. Zagodejo bobni, tamburtnl, dude in piSčall, zahllskaj« noži in meči, možje se zažono v divji ples, drugI pa ga podžigajo s prltleskom. Zbori zabučijo hvalnico: »Pojte pesem slav« kanu: Pooojt« Borodin, sam orlentalec po očetu, nam i velikim sinfontčnim orkestrom ustvari bleščeče pester prizor, kakor s« Je v Džlngia-kanovih časih odigraval sredi arljske stepo. Poleg te očarljive skladbe bomo gliSall ▼ ponedeljek, dne 15. maja, v Unlonu dela skladateljev Beethovna, Berliosa, Suka ln prvo Izvedbo Skerjančeve V. stnfonije. Na vsestransko zanimivi koncert opozarjamo. Z. B. POLA.E 28 fsriraa povest i« {asov Keltov v naših krajih Kmz Galimar dvigne meč, ga pokaže kneževitu Amderotu in ga ogovori takole: -KneževfC Anderot, glej, to je meč, ki ti ga poklanja troj oče, knez Tektosagunt; nosi ga kot jtmak; naj te zaradi tega rrteča ne zadene nikdar sodba starešin im velmož tvojega rodu; naj ti ne bo ta meč nikdar v prekletstvo, ki mu sledi pregnanstvo ii domačega rodu!« Tem cvečanim besedam je sledil kratek molk. »a »Nikdar!« reče kneževič Anderot in dvign« ▼ peet stisnjeno desnico. Navzoč ni vojniki so udarili s kiji trikrat ob svoje ščite <. > Zdaj »topi h kneževiču Anderotu knez Galimar in m« opaše meč. Kv te oglasi rog stražnika Trakunde ln oznani, da je glavni del svečanosti konten, in se začenja pirov&nje in ve-s cl jačenje. In eačelo »e je pirovanje in veseljače-nje, kl mu ni bilo ne kraja ne konca; tra-• •- »- *jj J«! i« «ri nnč! neprenehoma: 00 prenehaH samo teda), ka* Oddajniška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored sa 13. maj: 7 Poročila v nemSSinl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnic«, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 1! Opoldanski koncert — 12.30 Poročili v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki »a premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godba in brata Petrovčič — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Drobni napevi — 18.45 Gospodinjska nra, zaščitna sestra Skrabec: Hi-giona v našem domu — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Športni pregled v nemščini in slovenščini — 20 Poročila v nomščinl — 20.15 Balade v pesmi in bosedi izvajata Truda Kellner in Dušan Pertot — 21.15 Pozdrave Iz domovino izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanea, sodeluje Komorni zbor — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba Ka lahko noč. Poizvedovanje Zgubila som desno damsko usnjeno rokavico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravo »Slovenca, »SLOVENSKI DOM« prinaša v svoji najnovejši številki med drugim: O naši krivdi in o naših dolžnostih. Iz obrambe v napadi (Najnovejši uspehi domobranskega boja proti tolovajem.) Komunistična Osvobodilna fronta, največja sleparija v zgodovini slovenskega Primorja. Grobarji slovenskega naroda v besedi in sliki. (Slike prvakov OF in KPS.) Kako so rdeči pionirji »gradili nov svet« na Grosupljem. Pisma nam in vam. Prvi maj v Tolminu. (Slovesnosti ob razvitju slovenske zastave v Tolminu. S slikami.) Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče! MALI OGLASI MIZAR. POMOČNIKA mlajšo moč, zu boljši, deta — sprejmem. Služba stalna, plača dobra Naslov v ogl, odd. Stov. št. 4043. b SNAŽILKO pridno in pošteno — iščemo za ves dan. Stalna služba. Prcdsta. viti se v Kinu Sloga. KUHARICA samostojna, dobi takoj »talno službo. Plača dobra. - Domobranska cesta 7. b PREPROSTO SOBICO s posebnim vhodom, iščem v centru ali Trnovem. - Naslov v oglas. odd. »Slovenca« pod št. 4000. s ZGUBILA SEM legitimacijo in dovoljenje čez blok na ime Košir Ilozaliia, stanujoča v Rožni dolini c. XV/17, Ljubljana, in to 12. maja od 8—9 od glavne pošte na tramvaj na Vič in do bloka na Tržaški cesti. Najditelja prosim, da odda na moj naslov ali v upravi »Slovenca«. ŽELEZNI ŠTEDILNIK dobro ohranjen, prodam za 600 fir. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. - Košar Anton. Ižanska eesta 32. 1 OTROŠKO KOLO in voziček r.a punčko naprodaj. Ogled pri špediciji Ranzinger — Ulica 800 let Ljubljane. 1 RJUHE, KAPNE, prevleke za blazine, nekaj novega belega damskega perila iz batist - sifona (primernega za birmanke) in siv suknjič za dečka 8 let, ugodno prodam. Ogled v nedeljo popoldne. Naslov v npr. »Slov.« pod štev. 4027. KUPUJEMO prazne cementne in slične papirnate vreče. 1'KinONAFTA, Tyrše-va ccsta 35 a. STARE URE zapestne, žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene knpim. Janko Jazbec, Miklošičeva ccsta 12. (k PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Al HA. krema. DROGERIJA KANC. Židovska ulica I. MRČES IN GOLAZEN uši. atenice, bolhe, ščurke, molje, miii. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončete s »tropom, ki ga dobite v droge, rili Kane, 2idovaka t. POSTREŽNICO iščem za vsak dan od 7 do 14.30. Naslov v upravi Slov. St. 3970. SLUŽKINJO za vsa hišna dela takoj sprejmem. Jože Mnsar, Sv. Petra cesta št. il. (b HLAPCA sprejmem takoj. Jože Mnsar, Sv. Petra cesta 61. (b Gospod. POMOCNICO vajeno vseh domačih del sprejmeta takoj dva starejša zakonca. Povšetova ul. 72-1. ŠIVALNI STROJ »Singer«, orig. ameri-kanski, pogrezljiv, naprodaj. Simandl, Dvor-žakova nI. 3. RAČUNSKI STROJ seštevalni, tovarniško nov, prodam, Simandl, Dvoržakova nt. 3. 1 PORCELAN KOBALT za 6 oseb ugodno naprodaj. Ogled v nedeljo popoldne. Naslov v upr. »Slov.« št. 4028. Dotrpel je naš srčno ljubljeni mož in oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Primož Pustotnik železnifarski kurjač v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v so. boto, dne 13. maja ob pol treh popoldne z Zal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. maja 1944. Žalujoča žena in hčere ter ostalo sorodstvo jaiofe tri s£H dar so zaplesali vojniki svoj bojni ples, ki je bil zaradi plesa po udarcih na ščite in urnih kretenj ob uporabi meča in ščita divje lep in strašen; naličil je docela bojevanju v vojni. Poleg bojnih plesov so plesali vojniki tudi druge plese; v ta namen so si okrasili kučme z zelenjem, se zgrabili za roke, naredili krog, in se vrteli zdaj na levo, zdaj na desno, in korakali zdaj nazaj, zdaj naprej, brcali z nogami na vse strani in vriskali tako na glas, da so glasovi odmevali od bližnjih hribov in gozdov in se valili daleč doli v doline, kjer so se porazgubljali v rahlo ihtenje . s. Prizori iz teh plesov so bili še posebno slikoviti ob nočeh pri svitu lune in neštetih bakelj; in bilo je v njih nekaj demonskega; posebno takrat, ko se je vriskanju vojnikov odzivalo zavijanje volkov, lajanje lisjakov in skovikanje sko-virjev; toda kdo se je ob takih prilikah menil za volkove, lisjake in skovirje; pozabili so vsi in na vse; vdajali so se veseliti. cetiu, plesu, vriskanju, pijači ln jedaSi." -inrw Četrtega jutra po tej slovesnosti pa so se začeli knezi pripravljati na odhod; ob odhodu je brnelo vsem po glavah kot v ulnjaku; in grla, ki so jih namakali tri dni in tri noči, so bila zopet suha kot izsušene gobe; še govoriti se ni ljubilo nikomur; zakaj vsem so uhajale misli na dom, kjer se bodo spet naspali in odpočili in si pogasili žejo vsaj z vodo, če že ne s kakšno bolj žlahtno pijačo. Žalostne so se vračale čete na svoje domove; in vsako četo je bilo videti kot bi se vračala domov po izgubljeni bitki Tudi knez Galimar je bil tih; jezdil je na čelu svoje čete sam; misli so mu uhajale na dvor kneza Tektosagunta in k njegovi lepi hčeri, princezi Albasvinti... »Ta, ali nobena!« In kar je sklenil knez Galimar, to je mogla preprečiti samo sirrt. IX. Na dvoru kneza Tektosagunta je ostal samo knez Trokmar in nekoliko velmož iz niegovega spremstva; zakaj po praznovanju polnoletnosti kneževiča Anderota so nameravali praznovati tudi zaroko princeze Albasvinte s knezom Trokma-rom; a to svečanost so želeli praznovati v najožjem rodbinskem krogu; in zato niso ob slovesu zadrževali nobenega kneza in nobenega izmed velmož, ki so se udeležili svečanosti, ko je bil kneževič Anderot sprejet med vojnike. Zaroka naj bi se izvršila ob luninem avitu. 161 lilNO »U\IOX« Zabavna ljubezenska zgodba znamenitega pevca, ki ga oblelavajo stare in mlade »Njegova najboljša vloga« Poje odličen baritonist monakovske držain,' opere Ilans Hotter, v ostalih vlogah mlada Marina von Ditmar. Cainilla Ilorn, Paul Dahlke itd. Pisdstave ob dalavnlklh ob H In 1MI Ko so se na dvoru kneza Tektosagunta gostje poslovili, sta odšla knez Trokmar in princeza Albasvinta v bližnji gozd; pot ju je vodila med visokimi in košatimi bukvami. 2ir je obrodil tistega leta izredno dobro; zato je bilo v drevju vse polno živahnih veveric; lovile so se po vejah raz drevo na drevo; res je, da so bile pri tej igri zelo spretne, toda tej ali oni veverici je izpodrsnilo in padla je raz drevo na tla; a že med padanjem je za-krmarila s košatim repom tako, da se je obrnila na noge, jih pomolila od sebe in priletela kot žoga na tla, se odbila, in že je z bliskovito naglico splezala na drugo drevo. Nekje v gozdu se je oglasil zaspani skovir... Knez Trokmar in princeza Albasvinta sta pogledala drug drugega. »Trokmar, kaj pomeni to?« vpraša princeza kneza. »Da se imava rada!« jo tolaži knez in jo objame z desnico krog pasa. »Pa vendar!« ugiba princeza. »To so samo vraže!« trdi knez, čeprav tudi njemu ni bilo všeč, da se je oglasil skovir čez dan; zakaj Kelti so verjeli, da pomeni skovikanje skovirja čez dan nesrečo. Knez in princeza sta se kmalu pomirila in knez je nadaljeval njun prejšnji razgovor. »Albasvinta,« ogovori knez princezo iznova. ust ,eL KINO »SLOGA« SAMO SE NEKAJ DNI! Najlepše muzikaluo delo — film valčkovr opojnosti » Opereta« \Villy Forst, Maria Holst, Dora Komar, l.eo Slezak, Paul Horbiger, Dunajska lil-harmonija. Zbor dunajske državne opere. Predstave v soboto ob 16 in 19. V nedeljo ob 10, 14.3«, 16.45 in 1». ,tL KINO »MATICA« Velefilm indijske mistik« tn ekaotike . .. Slo-viti MENAKA balet . Izvirna glasba. »Ešnapurski tiger« V glavnih vlogab: nesmrtno La Jana, Gu-Itav Diessl. Fritz van Dongen. Hans StOwe. Predstava ob delavnikih ob «S. 17 In 19 »Kaj lepega mi boš povedal, moj dragi Trokmar?« vpraša princeza kneza, mu seže z roko pod pazduho in ga radovedno pogleda. »Knez Galimar mi je prišel na misel,« reče knez. »Zakaj?« sc začudi princeza. »Ali nisi opazila, kako te je ogledoval?« vpraša knez princezo. »Sem,« pritrdi princeza fn zardl. ,»To pomeni nesrečo,« meni knez. »Zakaj?« je začudi princeza. ^ »Zdi se mi, da si mu zelo všeč,« razlaga knez. »Kaj zato!« reče princeza in zamahne z desnico. »Ce ponudi kupnino zate?« vpraša knez in jo pogleda. »Ali je nisi že ti?« odklanja princeza. »Sem,« pritrdi knez, sc malo zamisli in doda: »Kaj pa, če ponudi on več?« »Ali ne stopiva danes v krog?« meni princeza. »Res je,« pritrdi knez. »Ali ne bova dala že danes v krogu drug drugemu prvi poljub, dragi Trokmar moj?« vprašuje princeza dalje. »Tudi to jc res,« meni knez. »Trokmar moj, in kaj to še skrbi?« sili princeza v kneza, ko vidi, da sc knez nc more umiriti. »Knez Galimar je nasilen,« razlaga knez dalje, »dobro ga poznam; in za kar se on odloči, izvede izlepa, ali pa izvede izgrda!« m »Ljudska tiskarna« ~ Za Ljudsko tiskarno: Jože KnunariJ - Harausgeber, fe^jatol]: UA Joio SodJa - Schrlftleltei. ar ednini Janko Hafner.