L^to iv.f fttev. 5* V Celt«, swtoota dbae 14L sanitaria 1922, WtSiSS tf.2?"1??. a i&ifilrifil. Stane letno 48 Din, mesetno 4 Din, zu ino2cmstvo lctno 120 Din. - Oglasi za mm vifcine stolpcn 40 p. Reklame mod tekstom, osmrtnice in zahvaie 50 p. Posamczna številka stane 50 p. Izhsja vsaK lorek, čefriek in soboto. Uredfnistvo Strossmajcrjova ul. St. 1, J. nadsir. Teleion it. 53. llpravniitvo Sirosswajorjeva »). ST. 1 pritHCjp. Tolefort St. 65. RslCun kr. poštnega eekovnecja urada Stcv. 10.066. Kje so krivice? Nemški organi v naši drzayi ne- prestano besedičijo o nekih krivicah, k\ se baje Nemcem pri nas mode. Po- giejmo si iih bliže: Pritožiijeio se, da mso dosiej imeli ¦jo)\\ne pravtce. Pa so imeli opcijsko pravico, da so se lahko izjavili, če ho- če^o med nemSke bratee v Av&ti ijo. Jasno je, da se volilna pravica v naSi državi ne more dati nikomur, ki hoče v kako dnigo državo. Ker pa nihče ni mogel videti v srea naSih Germanov, za kam se bo eno ali drugo odločiio, ?e za enkrat nobenemu Nemcu ni pri- znala volilna pravica. Če so smatraü to za tako krivico, zakaj se niso eno- stavno vsi odločili za Avstrijo, kjer bi jim vendar teke! med pravice in sreče ? Optiralo ji h je le malo, znamenie, da te »krivice« niso tako straSno bridko občutili, kakor to mora v svet bobnati potrpežljivi papir nemSkega časopisja. Opcijski rok je potekel in žc pri pri- hodnjih volitvah se bodo iahko tudi Nemci odejstvovali. Pritožujejo se dalje giedc sol. gle- de dmStev, piireJitev itd. Konštatiramo: povsod, kjer je za- konito Stevilo nemških otrok, so nern- Ske Sole ali pa vsaj nemfike vspored- nice. Vsa «jifiova kultnrna dmstva so ¦üstala, razpuščena so društva z vele- nemfiko poiitifrto tendenco. Celjski Nemci n. pr. pod finno svoiih druStev srsirno prirejafo svoje Sportfeste, Sy»- vestersbende, Jagaballo, koncerte itd. vse, kar 2elijo, edino so jim prepove- dane vsenemSke politi'ne orco'je. Ali to naše Nemce boliV Neovirauo je njihovo kultnrno, gospodarsko in socijalno življenje. In vendar nas neprestano tožarijo pri Ligi narodov in trkajo bahato na mirovne pogodbe. Poglejmo tore] samo malo tja, kjer so sospodarji države njihovi bratje T>o krvi in jeziki». Ozrimo se v korofiki vilajet, v slovenski Korotan. ki so nam ^a Nemci potom svojih heimatsdien- stovcev na naj^nwsn. :..'.xin oropalt. Čuimo, kaj pi?. ¦< koro5k!h Slovencev (»KoroSki SioveneC'-): »SIo- venska molitev je izginila popolnoma iz nagih takoimenovanih utrakvističnih sol. Če 2e moliti tie smejo več naši ma)i v svojem materinskem jcziku, Tiotem pa res lahko trdijo naSi nas- protniki- da vfivamo prav vse pravice«. Ali ne ftovori ta edini stavek celih knjig? All ne pove ne le, da na slovcnskem KoroSkem ni niti ene slo- venske §o!e, ampak tudi, da se je tir | di v utrakvističnih slovcnski jezik po- i polnoma zalrl? Zakaj tega dejstva ne j retfistrirajo nas« nemSki listi? j In Se en slučaj: . j V Globasnici so hoteii Slovenci | prirediti gfedaljško predstavo »Deseti ; brat«. Iz ozirov na mir in red je oblast j prireüitev prepovedala. . , Ne bomo nadaljevali z naStevanjem. ! Dovolj jasno govorita ta dva siucaja, jasno dovolj za vsakogar, ki trezno "misli -¦ tudi za treznega Nemca, ki se ne da omamiti od bleščečih 1'raz nemSkega 8ovlr»Jzma. Avsrrija je isto- tako vezana na določbe mirovne po- godbe. NiliLe pa ne more zahtevati od na«?, da bomo naše Nemce na rokah nosili, doCim njihovi bratje v Avstriji sistematično ubijajo na§ element. Naj ne govore o krivicah oni, ki moiče odobravajo nasilfa svojih bratov po krvi in jeziku ! Strašne posledice kleri- kaine protidržavne gonje. Grozen unior oroznfka. ž?t' opetovaim siiio nrihili. da cwlc has v 'hrefrSkcni političncni okrajn prv oolnoniu ucrnoteno jj;rtla protidr/avnn jjonja. Ka/ali smo na poe-dinc stuca.ie tor klicali nierodaine činitcljc na bras'ik pro- ti necuvenini izrastkom karlisticno- kK-- rikalnih šovenov. Vendar so bil:1 vsc naše besc-Je zanian in prenrosti. neza- vedni narod se ic še v potendrani men ziistrupljai z besedo vsein dobro ziianih propaffatorjev in pisavo obsl\iirnih listov kakor: "Üospodar«, »S.traža«. :>J)onio- ljub«. in kakor sc vsi ti še zovejo, ki so se pod Avstrijo valjali pred cesaijcm iui kolenili, dunes pa scieio nozanpnnk m sovrastvo naprain naši svobodui drzavf in nJLMiim osvobodibeljem. K tenm so i>ri- deio razne brošnrice in knjigc, kakor n. pr. 7. dovoljenjcm neinSkcffn cclovSki-s« škofa izilanc Slov. Vecernicc. ki store (ndi svoje. da so zapeliani riarod skrajno snvražnn vi-cfs.1 in \?'•:."'¦¦ , ¦•;¦.'¦'¦ ,';v- vini. Ko su v lorek ane m, uii- ^'n.i.^ui; v prcr.-nii ^ro'n brcžiskega orozniSkosa n»i- rcdjiika Maurcrja. zapužčaiočcga vclovo 7. dvonia otrfwiiccina. poslavlial se jc od njega prcd vcčtisočKlavo nmožico brc- žiški 7.\)]VdU dr. Zdolšek s krasiniu xovo- rom, v katerem je klical na odgavor one iia v.'irncm sedeče hnjskače. ki so \- prvi vrsti krivi groznejca umorn. Njesove bc- sede, S'L-dai polne sožal.ia in miline, seda.i Ixruzujoce tcžko obsodbo in itci'/.n'cniii /anieevanic. so povzročile ootoke solza ler jiolovo vzbudile v sreih vscb nav- 7o0ih trdwii sklep, da hoce.io odslei biti dobri jugoslovenski državl.inni. Sedaj že v ^robn počivaioči narett- iiik Maurer se je potial niinnlo soboit) ii:s siužbeno pot. Na te.i mu pride v '-oke do- zer'ter Varlec, cloina iz Hlatnevra pri Pi- šecali. Pant .u;a prosi. naj ga spron.ilja Uo n]e:o- \ jetska vlada (svet ljudskih komisarjev). Predsednik >j zopet Ljeuin. komisnv zn vojsko Trocki.i. za ztinnnje zadeve C\- eerin. lrski parlaincut ie / (»d proti -^ <4'la- sovom odklonil ponovno izvolitev He Valere za predsednika irske repnblike ter je izvolii predsednikom Anuna < irii- sitha. Ansrlesko vojaštvo izpriizui Irsko. I -rancoski mliiistrski prejsednik liriaiicl je moral i»odati dvmisiju. Pou uplivom Lloyd lieorgca ie privolil \ nc- katere popuste napram Neinčiji. Teh nje.novih korakov pa ni odobrila ne via- da, ive* senat ne parlament. Predsednik h'rancoskc Millerand ie deinisiio Brian- doyo sprejel in poveril sestavo nove vlade Poincarejii. ki je niandat sprcjtl. Pranco/i hoeejo nadaikvati osu-o politi- l\0 napram Nemeiji v nasprotju . no politiko Angüjc. JDS. Na ubcnciii /horn krakvilc nr^ani- zaeiie JI>S v Mariboru diu \2. on., ki H( bil sijajno obiskaii. sta M'ovorila m po'i- ueneni položaju clr. Kukovcc in dr. Kra- mer. Predsednikom or^anizaeije ie Hl izvolien dr. Lipold. Organizacija šte.ie nad 70') elanov. Fzvolil .sc je nO-elanskl siroki odbor. Po.slala se ie pozdravna brzojavka minisiru dr. Žerjavu. izrokiu zaupjiica vscm demokratskim /.istopni- iiom iz Slovcnije tor zalivala prof. Vojr- livrjn kot dozdajnemu predsednikn /n njegovo trudapohio delo. Zs spomenih flrminu 6padilniku. Pmerjeiiištvo Unije iiifioslovenske- Ka iiL'iteljstva v Ljubljan! ie izdalo sle- deei OKLIC: iMie 2. jauuarja 192J ie, liiiuilo ieto in dan, kar je na Lassnit/hölie prl Orad- MMILE ZOLA: i Smrt OÜviera Begaillea. CPrcveJel E. Simnic.) (DaUe.) | Priiel jo }e na^brže s svuian. irioeul- j in» rokaini, ker .ie daiala od sebe samo j sji «lasove, kakor britkatožba otročička. «Aincsel j0 je. vzUihi so se por/.^ubiH »¦«eilstaviiai Scm si iih. « veh'k in krepak jnož. to k liržal ;ul SV0Jlh prsilj- ona oklenjena z'rokarm krox njegove^ ,7atu ysa objokana If) DOtrta St" mu.je prcpustila da jo .}»• no~ Jjal. karnor ie note!. ••Presiieta rcč! Tü jc bUü lrob.( ^ • !. »apora,« je mrmrala scospa dabin '>Sedaj se pa le požnrimo. tla so či.sta.- V Dubosumni iC'il Iti nu; ic kar Do_ besiiela, sc mi ic ?Mo deianie, ki ga je izvršil Simoneau, zelo podlo in nizkot- no. Od vceraj nlsem vc5 vidcl Margare- te, vendar sem io Sc slßal. Scdai Pa 3e bib tudi tegra konec. Prišll bodo >" «m odnesli. Oropal mi jo k mož. ^c prcdnc so me zagrebti. Sam je Wi ?> njo, da io tolaži in morda cek> obj-ema. Vrata so st zopet odprJa in t-ežki koraki so odiiievn- li po hodniku. i'Podvizajtc sc. p-odvizajtc sc!- je ponavljala gospa Oabin. »Ta ifalu «o- spa priü^e lahkp takoj nazai.« Oovorila ie z ncziianimi liudmi, ki so ji odKovarjali samo z .trodmjanjem- »l^azumctc, iaz uisem nobena sorou- nica, jaz sein samo soseda. Pri vsetn n'i- luain prav nobeuega dobička. Prav sa- ino iz ffolc dobrote se ukvarjairi s tcm. Posebno prijctno ni to ... Da. da, pre- eiila sem celo noc. Oorko mi ni büo krog eetrte urc zjiilrai. No da. bila sem vjdno iiircek, ker sem predobra-« V um trenutlcu so pote.vcniii rakcv na sredo sobe. Razumc! sem. i'oraj bil sem obsoien, ker se nisem moKcl pr<;b>i- ciiti. Moic misli so vedno bol.i zgubljaK- na jasnosti, vsc sc ic vrtelo v fJicni ka- kor era dim, občutil sem tiiko utrujenosi, ki je bila nekako olaj^anje. <.ia naj ne Ta- eunam na nie vet'. »Z lesom pač niso štedili.« se je o- sUsii hripav glas. »Zaboj je predolg." «Prava reč! Bo im el še več va Oa- bin, >obljubi!a sem njegovi Jeni. da ntu \ dam pod glavo blazino. < Možakarjem se L inudilo ni ,su /. brutalno silo potisnili biazino pad glavo. ^aIcii od njih jc iskal povsod kladivo. sc pridusal in kiel. Pozabili sü ga spodaj. treba ga je büo itl iskat. Položili so pn- krov, po vseli ndili mi jc zagomazelo. ko je kladivo z dvema udarccvma zabil«» prvi žebelj. Končano. nehal sem živetf. Kiadivo jc zabijalo z odtncva'ocim gla-, som ^ebelj za žebljem. Imcl seir. uüs. du zabijajo zabo] posuseneüa sadja. Ropot ic postajal bolt zamotkcl in oddalien, ka- kor bi se jelova rakev spremeiiila v ve- Iik boben. Zadnja beseUa. ki sem jo ic slišal v kj sobi na nlico Dauphins, 'c biln gospe üabin. *.Pojdit-c polag-oum iui\/.<.i^: -> .»M^- tc uu.stopnice v drugein nadstropjn. nu M) kai prida.' Odncsli su ine. imel scni obeutck, du Ne vrtim iui razburkanem niorju. Od sc- uaj naprej so moji sPOinini neiasni. Pre- mišljal sem. po kateri potl me neso na pokopaiiščc. Nobciie ulicc v celem Pa- rizu nisem poznal, tudi nisem znal.« kie teij veliko upküpaliScc-, ki so ga parkrat omcnili. Vsc to me ni oviralo. Ja ne b' zbral vs<;h svojlih misii in ugibal, če ju krenemo na desno ali na levo Pogrebrri en umrl prszaslužni nadučitelj Armin Gradišnik. Kakor se njegovi svojci niso ustra- šili izredno velike gmotne žrtve, da so dali njegovo truplo prepcliati v cloino- vino in s tern izpoluili njegovo poslednjo željo, tako zadenc seda.i nas častna dolž )iost. da pokojnikn, ki počiva sredi no- \ ega oddelka na celjskcm okoliškem pokopališčn. postavimo urinieren nn- grobui spornenik. Sirji sfisvct je že na binkoštni seji skk-nil tozadevni oklic. ki ga objavlja sedaj ob obletnici pokojnikove smrti. Pokojui Armin žashiži. da prispeva za njegov spomenik vse slovensko nči- teljsivo. Bil je velezaslužen naš organl- zator'in vzuren naš bnditeli. eden izmeü najidualnejših slovenskih ueiteliev. zlata tovariska dii.ša. vzor kremenitega in ncwpogljivega znaeaja, neiistrasen na- rodui prvoboritelj. Predvsem pa gre Cast njegoveinn spoininii spričo dejstva. da je bil poko.mik prvi. ki je v nevaruili casili avstrijskega režima pogninno n\z- vil prapor zdrnžene Slovcnije, »Zaveze sioveiiskih nateljskih dništev«, koje easuiini članoin je bil pozneie imenovan. Posaiuezna neiteljska drnstva pro- siiiK). da /bum pri svoüh članih prispev- ke kt zbirko vposljejo vsai do konca a- !">•"ilii ^iaviiemii blagajniku or^unizad.le. ki jo bo izkazal v Tovarišn. Pokojnik inia tndi izven uOiteljskih krr».ü.-(-v iiL-broj zvestili prijatel.iev in ce- sülcev. Tiidi od teli, od nieuovih hvalež- nüi ueoneev te-r sploli od vseh. ki nosi.io njegov sponiin v sren. ne pozabite zbi- rati prisnevkov. 1'oC'astinio sponiin nasc.^a l.inbliene- :<[*. ikiv'..:;! uepozabiiega Oradisnika! Cßlj^ke noiriee» L.JL'OSKO VSEUČIL1ŠČE V CELJU. Prihodnje predavaiiie (dne K>. janu- arja.J »o hrani« bo irnel zdravnik-primar;j a. dr. Rajsp. Pouazoril bo svoje zaniml- vo predavanje o liranilni vrednosti posa- nieznih eloveSkili zivil z intercsantiiinu labelanii. Oospodinje in mainicc. ne za- nuidite te lepe prilike! Zaroka kralja Aleksandra ie indi v Celjii takoj. ko je dospela vest, postala predmet zivahnegü veselja in rnzprav- Ijanja. Z mnogih his so zapJapolale v y.m\k veselja državne zastave. PLANINSKI PLES. Celiski odsek Sav. podr. SPD prire- cii v soboto 14. jan. 1922 v gornjih pro- storili Narodnega doma običajni veliki planinski ples. ;Posebna vabila sc ne bo- do razpošiljala, ker je na ta ples vabljen vsak. kateri se lioče enkrat dobro zaba- vati v clrnžhi naših brliküi planšaric. To- alcta je promenadna. Na nasem plesi. mistopi prvikrat novozbnjeua Ci'ljska narodna godba. Celjski odsek S. p. SPD. Jugoslovaiiska Matica so najtopleje zalivaijnje veleeenieneniti nčitcljstvii o- snovnih in ineseanskih sol v Celjii za le- po novoletno darilo v zneskn 4140 krön. To je krasen dokaz narodne zavednosti in požrivovalnosti, ki nai slnzi dnifflnt siojein v posneinanja vreden zgled! - Od sedaj naprej pobira članarino, darovc ter vpisnje nove elane za «Maticr," go- si>a Fr. Kovač, trafika.ntin.ia v Aleksan- voz ine je trescl Po tlakn sem in tja. Siišal sem ropot voz in bojo mimoidoeili. Zaeetkom sein se precei iasno sledi! i)o- ti. Potem smo se nstavili in raznmel sem, da snio bili v eerkvj. Ko se ie po- srebni voz zaeel znova pvemikati, sem zjxubil vso razsodnost. Zvonenk zvoiiov nie je opozorilo, da gremo tnüno neke eerkve. Bil sein kakor obsojenec, priea- knjoč odrešitnega ndarea. ki ga ni lioteTo biti. Vstavili so sc in ine potegnüi z vo- za. ki^se je takoj zaprl. Ropot ie prene- hal i'i'cntil sein, da sem na zapnš6enem krain pod drevesi. nad nienoi sc je pa razpenjalo široko nebo. Ootovo so me nekateri spremili, stanovalci hotela. Si- monean in dnigi, kor scni slišal šepeta- nje- Duhoviiik je niolii psalme. 5li so dvc miniiti. Naenkrat se mi k zdelo, da sc potfrezujem. vrvi so se drgntie ob robo- \ e krste, ki je da.iala glas kakor pocen kontrabas. Za ta svet smo že opravili. Strasen snnek. kakor bi s toooni nstrelil. ie zaclonel malo na levo moie glavc, drugi je zabobnel pri noRali. tretji -se močnejši je priletcl na trobnh. niisli! sein, da iv> šla krsta na dvoie in onesvestil sem s: (Halje prihodnjič.) drovi ulici. Na pro denarno ylobo do 2S0 Din ali zaporoin do 48 in-. Prva .iužiioštajierska vinarska zadrujja v Cel.iu, ustuuovljena. 1. 1909 je hnela due 15. cK'c- 1921 v.Celjii svoi obeni zboi, kateri je sklenil zvišan.ie zadružrie de- ležne glavnice na 800.000 K na ta način. (ja niorajo dosedanji zadrnžniki dopla- cati na svoje deleže toiiko. da bode zna- sal en delež 4000 K z enkrainim jam- stvoni, povabijo pa se k pristopu tndi drugi pridelovalci vina, ki doslej se nlso bili zadnižniki. Za-druga si ie s skrbnim in varenim gospodarstvom tekoin dva- najstlctnega obstanka nabryla lepo iniet- je, da ie njen obstoj zasiKiiran. I'iia pa prenizko deležno glavnico in se \'sled tc- ga v današnjih težkih razmerah ne more in.ko razviti kakor' to žcte zadnižniki in obče koristi naše vinoreje. Zato se je storil gori navedeivi sklen in zadnižno vodstvo npa. da se bode niegovenin va- biln odzvalo vcliko vinskili nrodncentov iz bivše Stajerske osobito pa iz celjske- ga in brežiškega političnega okraja. -- ]Jriglasiti je treba pristop do 15. iebr. 1922 pri zadTiigi v Celjn, sprejeinajo pa pristopne izjave tndi g.ir. Ivan Belle, ra- vnatelj kmeHjske šok1 v ^t. Juriu, Franio hciiinc. veleposestnik v Šinai;.in pri .lel- šali, Franc Kene. vel'eposestnik v Olo- bokcrn pri Brežicali. .losin Janežič, vele- posestnik na Bizcljskem. Anton Cvetko, trgovee in žiipan v Podčctrtkn. Franc Stajnko. veleposestnik v Ljntomern In Anton Pnklavec vinarski ravnateli v Mariborn. V močnih zadrnžnih napra- vali je najboijše jamstvo za gospodarski napredek nailega kni'etijstva. Prosveta. Predavanja »Ljudskega vseučilišča v Celju« po novem letu. Prvo predavanje po novem letn 1e imel g. prof. Reich, (iovoril ie zelo lepo o »ilirskeni pokretn«. Kakor se je prcda- vanjn p-oznalo. da je pokret nredavateljn silno simpatieen, vendar treba reei, da je-bil lema podan objektivno — kar inn je kot Slovencn seveda lažje, nego bi to bilo n. pr. Srbohrvatu. V celem je poda! pravzaprav sliko upliva takratne politi- ke na knltnrni razvoj srbohrvatske lite- rature. Pokazal je na žalostno točko \ eclein pokretn ilirskem. namreč: na ne- mogočnost nvedbe sknpncga. enotneg« jngoslovanskega pisma t. i. cirilice — vkljnb ponovneinu poskusn »pokreta- šev«. Ker se je ponesre-cil ta poskn> Lj. Qaja, zato imamo danesvobraviti s hrvat- skim problemoin. ki ima svo.i izvor y piemenitaški, deloma tndi avstrijsko- hrvatski nrentaliteti iji koncepciji njih današnje politike. — Kratko. tenia je bir silno zanimiv in bi človek pričakoval, da se bo tega aktnelnega predavanja nde- ležila vsai oficijelna gospoda, ki repre- /entira in zastopa razna narodna dru- stva. Ali smo Celjani politieno in knltnr- no Jugoshivani le na iezikn in na vese- licah? Zdi sv. kakor da so innogi izmed nai. le »Hur-r-r-a-a-a patriotie« pristne avstrijske sortc! Ali se ne moremo otre- sti starih avstriikih razvad? Zopej so začeli plesi. Ali bodo te tradicijonelne organizirane »razvade« in to organi/.ira- no pitje tndi tako slabo posečnne. kakor prvo predavanje našc pomeinbne knltur- :ie inštitucije? — Drnge vzroke slabega obiska omeniino še pozneje. Drngo predavanje ie im-el seknnda- rij g. dr. Rak. Oosp. dr. Rakn proroku- jemo. da se bo s čestim i>redavanjem napravi] v izbornega govornika in prc- davatelja. Cilas ima mocan, simpatieen izgovor razločen. nastop lep. iSvoj tema je obdelal premisljeno in temeljilo. Pobi- jajoč Ualenove nazore. ki žal še danes vladajo med Ijiidstvoni. namreč »o sla- bili telesnih sokovih. ki povzročajo bo- lezni« — je podal pregled začctkov zdravništva \- splošnem. Nato s-e je ba- vil z zgodovino spccijelne bolezni — s «srabom«. Pokazal je dalje vzroenika bolezni, katerega ve prav lepo narisal na tablo tajnik ljnd. vseučilišča g. nadne. Bizjak. Razložil je nato na.stanek in po- tek bolezni. H koncn iiain jc povedal. kako se bolezni obvarnjemo. a na.izai.T- nje, kako jo zdravimo. — Slnšatel.iev !e bilo mnogo, povečini stalen formn. Kakšni so torej vzroki. da je včasiii ]jri predavanjih Ijndskcga vsenčilišča ta- ko malo ljndi? (jovoriti hocemo po pre- pričanjn. brez ozira na levo in desiio! Kriv je vsemn temn nered in netoenost. Kar se enkrat reee ali napiše, to treba tndi izvršiti. Preklicevati in napovetla- na predavanja prestavljati je slabo in napravlja zbrko. iPrva zbrka ie bila za- radi predavanj »Jngoslov. Matice-'. Da- turni predavanj lj. vsenč. so bili že od poeetku sezonc objavljeni v »N. D.<- K temu je bilo prihodnje predavanje že r;t- zglašeno. Naknadno .ie prišla odpovecl. In delavci n. pr. iz §tor so zastonj can- Jjali v Cclje in nazaj. — Nato ie člankar »N. D.« pokvaril. da se predavan.ie ti »Cankarjn« ni vršilo pod okriljcin ljnd. vseučilišea, ampak se jc zato vrsil, sko- ro bi rekel, »političen« shod soeijalistie- ne strankt1. — Upamo, da konslatacijc ne morejo razžaliti. Treba pa ,k\ da se odborn lj. vsene, pravoeasno naznanijo slicni slneaji, kakor sta omeiiiena d\a. Saj so s' odborn zastopniki skoro vscH knltnrnili eeljskili drnštev in bi se v vi- šenin knltiirnega dela v malern Ccljn prav lahko sporazunieli. ee bi slu/.il oo- bor lj. vsenc. v Celju kot najvisji razso- jevalni in odloeevalni sonnn in pniieto kiiltiiniejia dela. iiosebno nje.y;a ra/dc- litvc. A še nekaj je. Medtem ko listi •>.Jiiiro« in »Jngoslavija« stalno beie/.ijo delo ljndskega vscučilišča v Celju, v »Naprciu«.ne najdemo ničesar. Ni dovoli. da se tnintain napiše navdušujoč članek o Ijud. vseuc., temvci: ie tti treba stalne- ga dela. sistematičnega poročanja in ob- vesčanja razredno - zavednega delav- stva. Kaiti has delavstvu so v prvi vrstl nameniena ta pnedavania! Knltnra in izo- brazenost se nc pridobi v eni noci ali y. enim predavanjem. ampak s trainim in težkini delom. Brez zanivre in naprei do popol- nosti! Prosvetui teden v Novem jiiesfu, Akademski ferijalni klub »Xrka« v No- vem incstu je prircdil od 9. do 13. tin. »Prosvetni ted'en«. vrsto poljndno znan- stvcnih predavanj. Na ustanovnem občnem zboru -Zve- ze slovenskih pevskih zborov« dne (•>. 1m. je bil izvoljen predsednikom g. Mat. Hn- bad. Imenovan je obeiicm eastnim ela- nom Zveze. Knilževni dar Sloveiiske Šolske Mati- ce za 1921 bo obsegal siodoCili troje knji.tr: Pedagoški zbornik (164 str.), iiro- dil dr. K. Ozvald. .-- Tclovadba. If. del (s 47 slikami in mnogimi načrti - - IT? str.). spisala dr. Pivko in nrof. Schanp. Posebno nkosiovjo nonka v rlemcntm- nem razredn osnovnih sol (76 vtr.), spi- sal Fr. Fink. Kcr bo to vsega skunaj 3?2 strani ali maionc 2? tiskanih onl dobrc- ga pedag.-didakt. beriva za naročnitio celih 's dinarjev. zato pač lcrošniini pu- blikacijam S§M ni treba še iiosebnega priporocila. Knjige bodo vsak čas dotis- kane ter se začno kmaln razpošiljati. Koncert na 15 klavirjih so priredili v Newyorkn v korist bolnemu poljskenvu komponism Moszkowskemn. ki sc zdra- vi v I^arizn in je v največji bedi. Pri tern koncertn so sodelovali na.iboljsi amer^ kanski pianisti. Koncert ie prinesel Mo- szkowskemu precej lepo število dolar- jev. ki jili imajo v časti tndi v Parizn nc samo pri nas. France Bevk: Pesmi. (iorica 1921. S slikami opremil Fran Krali. Dobiva se v knjigarnali. Alojz Kraigher: Unietnikova trilosiia. Ivaim Cankarjn v sponiin. V Ljiibljani 1921. Samozaložba. Natisnila UOiteljska tiskarna. Cena broširanega izvoda 15 dinarjev. . .--- >., Ivan Cankar: Uresiiik Letiait. Zalo- žil L. Schweutner v Ljiibljani. Cen;« bro- sirani knjigi 28 K (po Pošti 34 K), vezani 40 K (po pošti 46 K)- O tern Cankarje- vem deln se ie vsa kritika izrckla izied- no povoljno. Henri Barbusse, Ogeni. (Dnevnik desetnije.) Poslovenil Anton Debeljak. V Ljublja;ii 1921. Založila Tiskovna zadru- ga. Strani 340. Cena broš. 18 Din. po po- Sti 2 Din več. — Izšlo ie pravkar kot s knjjga »Prevodne knjiznice'< goronje de- lo slovečega francoskega pisatelja, ki jc živel kot prostak poldnitfo leto v sve- tovni vojni. V romanu rise avtor /. nedo- sežnimi. živimi iiotezanii življenie v strelnih iarkih in preel niimi. V'saka stran diha strašno resnieo in dokaznie osebno uoživetje. Kdor je sain sodeloval v sve- lovni borbi. inn bo delo osvcžilo lastne spomine; kdor s'e je tišeal med zaledni- ki. iitegue tiidi spoznati .liorosiasnost ljndskega klanja. Ti preprosti vojak' pri- povedujejo. sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvi. Za dolgiini realisticniml odstavki ,y;roze in gorja prisije svetkt na- da, vera v napredek Ciovestva. — L'spen Barbussovega nmotvora se raz\idi iz i.gromne naklade: v dveh letih se je raz- prodalo nad 230 tisoe izvodov. F.dinl Zola j'c doscgel v francoskem slovstvu podobcii rekorcl, a šcle po 30. IctHi! Delo ie prevedeiio skoro \- vsc i'\T(jpske Je- >:ike. Spričo redkih viiin Barbussovega sloga je upati, da bo tndi naše obeinstvo pridno segalo j)o novi knjigi. kateri je |)ridejaiia ertiea o aviorjuvcin delovnnjn in za katero je oskrbel S. Mantel dobro uspelo naslovno sliko. Knji.ü'ci se lr.iroea pri Tiskoviii zadrngi \- Ljiibljani nasproti .niavni pošti. Sokolstvo. Celjski Sokol opozaria svoje člaii- sivo na sokolsko razstavo. ki se bo pri- ledila na I. jngoslov. vsesokolskem zletn v Ljnbljani in v kateri naiiKii ie pri Sa- vczu izvoljen posebni razstavni odsek. Da se delo olajša. osnovali so se raz- stavni odseki tndi v znpah. Xupn.iin nt7;- stavnim odsekuin nioraio prispevati drnstva do 15. februarja vc^ razstavni materiial. Da more tej milo^i ustreei, v'iibi Celjski Sokol svoje elanstvo, da prispeva k temn deln. Poznamo nied na- šim elaiistvoin brate in scstre. ki daljso vrsto let delujejo v sokolskih drnštvih. Prav gotovo bodo imeli kak nredmei, ki bi izborno sluzil razstavi. Prosimo jih nujno, naj ga oddajo društvu ali nam pa naznanijo. da pride drnštveni tajnik ali kak drug funkcijonar sum ponj. Bratjo in sestre prejmejo o oddanih nredmetih poirdilo dnisiva. Po koneaiii razstavi se jim oddano seveda vrne. Kot razstav- ni predineti pridejo v postev diplomc, znaki. slike, darila tekem. vabila. plakati iid. (Natanenejc Klei Sletski Vest.nik St. 2.) Drnstvo jc nekaj tell predmctov, ko- likor jih Je samo imelo, že zbralo. Radi bi pa videli, da bi bilo Celie na razsiavi odlieno zastopano. Ker moranio. kakor že omenjeno. zbrani uuitcrii«! oddati najkasneie do 15. februaria Celjski so- kolski župi, prosimo sestre in brate se enkrat. da nam pravoeasno nomoreio. Laško. Dve srečni prireditvi imel je nas Sokol v zadnjili 14 dnevih. Silve- strov vcčer se je kljub raznim konkn- renčnhn prireditvam obnesel nad priča- kovanjc sijajno. Udeležba od strani do- mačih antohtonih Slovencev je bila se- veda minimalna, keT gmotnega dobička Sokol posameznikom res ne donaša, za- to so se pa >novo«-Laščani vrlo izkazali. Blagajna ie izkazala čistega dobiCka naa Siev. .s. -NOVA DO 8 A. &i'y». ¦ >>000 K, pri Cemur gre v l>rvi vrsti sia- hvala požrtvovalnin» gospem Dergnnovi in Osolinovi, Id so z yeliko vnenio iiprs- vljalo šotor. Od br. Kri/nika arartfirana- alcRorija Jadransko morie ie oW.instvo fascinirala in od brata Slavca uprizorle- i«a btirka »Srečno novo leto« .ie sploSno zadovoljila. — Due 7. tm. ie podal br. Ko- pač izbran koncert s svojim orkc-strom. Z izrerino eksaktnostjo izvajali so točko zA točko in vsy.ki je sledilo burno plo- skanie in ilvahno vzklikanic to lahko rc-Cemo, da so bill godbenlki in občinstvo drug 7, druphu y&dovoljni. Malo nas J2 bilo, tcda vkljub terrm sme biti orkester s svojim uspdiom zadovoljeu. Zdravo! OhvJnl srbor »Sukola« Dravograä- Me-Ia sc- if weloiij ifi-r se vr*l i istirn diievrnm Tedom-v torek 17. tin. ob S. u«1 rvečer pri Oriso^onu Turistika in sport. Občnl 7bw Sportneun klnha Celje se vrSi v torek dru- 17. tm. ob S. uri v u,o- stUniškem prosioru N'ar. doma. Ako bi ne bil ob dojočenem času sklapčen, se- vrši pol nre pozneje izvanredni občm zbor, ki je sklep&cn pri vsakoni äuvllu navyocih. Ysi Clani in piijatcl.li Sporta so vablknl, da sc zbora udeleiijo. Odbor. sahoväki klub v Celju priredi za svaje Ola no 1 urni r, Ici so nricne 16. tm. ob 8. uri 7,večer v k.lubo\rl sobi. Vsi, kl se Želijo tumirja udele-iiU. nai to i/.iavijo tm okrožnioi, ki leži pri blajjainicarki ka- varn-i Evropa in naj prkicjo tik prea Pričetkoin f.imirja v ißralno sobo. Vse poi!rc>iiiosri se doloc"i]o prod poeeakorn i;.i"raiija. Udelcžba naj bi bila splo^ia. (ia fcn.krat prelzkuslmo svoje moči. Sloveusko lovsKo dništvo iavlja svo- iim elauom, t'a je >Lovec< dotiska.!i In da ga začnc tc dni razposlljati. Dobc sra i-a sanio tisli, kl so f.e p'aCuli elanarmo (25 Din) z;i. 1. 1922. Da ne bo nepoircbnüi rcKIn.rTj.ncii ?-ti mi z:\rruuliiikt oožiuijo s članariuo. Kedaj tw> poroJoa kreJJa Ateksandr«? 0 torn sc dttajo soda] ngibania po vseh lisiih. Do 16. tcbr. ie traja dvorno td\o- vanje ?.a ikral'jem Peironi Osvobodiio- lj(un. Od 5. marca do 1^. aprila ifaja vc- H'ki post, v katerem času sc poroke iu-, sniejo vrSlti. Ci t-ednj za 26 mHijard kron. i/.voz "jib je pa bil minimal«!. A!i ni 5o dovolj teorrtl/iranja, aii ni/namo Se 'dovolj vz- trlcdov v Rusiji, AnuTiki. Svu?i, Norvc- 5ki, Svt-d'jki, An&lijj ltd.? K»x1ai ho priSia močita roka. }vi bo vse znbtevo yn^ncvili Kltrj.e nU-:oholi7mn !rve<*i,i tudi v Jugo- slavlti, kakor se j-e to zjcodilu zo th n- Kod? Driavni Cißllelü, zgranUc .se in k*- Site Jutfoslovjme prcd ciejjeTi«rirr.niem, n Ju)?osktviio propada! 175 odvetfilkov mia-mo v .'llovoniii. Od teh 18 v Ctiju. 25 v Martfy-.ni, .^ \- l-itibliani itd. OrAavna posre^üvalnkA za (U;io, ixxlmznlca Marlbor sporoCa, da ;su >c tc- koin leta 192] poshiiilo zavodn 12.090 stranlv in sicer 546Ti df.lociajalcev n\, 602-1 dclojemaloev. Tekom Icra .ie bilo posre- dovaniii 2477 sluib in sicer moSklin: 126-3, zenskam: 1214. Dr/.avna posredo- valnica posreduic delo in slu^be vsake vrstc brezplačno v vse kraje naüe ür- zave. Vsk'd poman.ikanja uradniSivni jj urad za strankc odprt dnevno samo oo Pol 9. do pol 13., kar izvoliio i»no5tbv:iti vsi Intcresenti. Ktfo vzanic otroka za svi.jegn? Na >oIUeju k l>orod-ila v Coljc pristojna, dnc U| '.jV- l8gs rai- Mar1^1 Zdoiic, sanrska siuAKinja, olro,ta ženskosa spola Marjc- to (hie i«;llov 192L Kcr sv(>jeH.a lastiu._ ga prenio'/enja n;ma. bode morala iti zo- pet za svojim zassiuzkorn. kar H pa nc oi brio moKocc, ako bi imda otroka soboj. Zaradi velutc svoje bode ie Dripravijcna atroka oddati dobrin» lindem, ki bi ga hoteli vzeti za svoje«a. Kdor bi bil pri- pravljen otroka vzeti za svotejja, se naj oglasi pri ped'pisanem uradu- Mestni ma- gistrat celfeki, 9, jail. 1922. Med Ziirichom iu Prago se je otvo- rila te dni telefoitska zvcza. 13.176 jugoslov. akademikov Stucll- ra seda.i na raznib visokih žolah v tu- in )Tio2.emstvu. Na inoz^mskih fakultctan jib je I446. Vcjnik. Dnc 8. tm. uprizorieua igra »Mlinar in njegova hii« dramati&ue.Rit odseka Sokolskcsa drnStva v Voiuiku je iwd vse pričakovank1 dobro uspela. )^- Tstici bi delali cast tudi vcčjemn odrn. -- l^cžlia jc v najbolj.sih rokah p. Via do Hrczovnika in pripravlja /a nadalic lone igre kakor *Gospod senators »Rokcv- njači"-, iVeriga«» itd. Sccncriia. jo moi- ster&ko delo jjlikarja ncltolJa ä. \'inka JJo2arja. Katcri se ne ustra^i ogiomne«?* dela. Vsa iasi in livala tudi tukajinji »Posojilnici«, fcatera pripomaRfl dragc volje za materiielne poirebs, da se iiio- rejo nabaviti kulise itd. Tndl pevski ?bor eitahiice jje precej dobro za»el pod sprct- nlm vödütvoin inMtelja g. Julijana 5irji- goja in uciteljice sospe Mire Jankovi^e- ve I'.eka.i uc pielahkih P^srni. Le vztraino naprej --- nailioliia zahvala in pU^ilo ;ie skoro \^^.no polna dvorana prlprostou^ Umist va. Vohilk. Ob priliki ßodövanja učiuii.i v;. Julijana SinU'oJa se ie nubraio ia iii- goslovenskc) MatUo 100 K. katerl ?nüsek se je i^ro^il tnk:Aist\;ii podruiuk-i. Da !)'. b:Jo mnogo p-!>j;m'»novalcv'\"! i? Yi>fri&ct uam fxjro^io: Ooy^is ;) i.-oÄiJi.ih r.;UiiXrr;di v zridaii ^ev. ><.- trot a v toliko 3>oipravk-i. da -se sototu/j r-o^ta paC takoj <.li>s.tavlja in 31c i^ Je v porj- tlejje-k popok'iie; paC: pa ni v nej-ciij no- b*MK; zvez* s Ct^iojn in do-bhn^ vsle.1 Ic^a nedüü•:!¦¦-¦ ^-»v'.o <¦•¦ .->];¦ v «><¦..•¦•7-.¦;;,-:. popoldnc. DobruiL L.'iMti jw l-'O-icSiiiik i'r. Jyv- niSek, Id je biJ prvi tidvajinji .slov. /?uj?aa- I« Žetrti. Tu süüo man.ika lunu: z;\ živino; v silnem stralui snio. kaj bo % ŽI- vino, ako jo s.xiaj pod iii\J prot'uino, o. tim- v.-'. iii:. piirciii tukaj*njo gasiino druStvo v fo- siilüi I:d. Siurove^koK'a prosto /.ab;tvo /(.Intžčuo s sr'Ccolovvwn. lara doinaca ft'odba. Zr^cick (J) 2ii. ml. K o!j;juJ na«-- !cžb! v?.bt odrxir. Slr»v«iJKi«tkH.v Fcvsko druätvo In .salf>stski ovkester iniredila v nedeljo, dne 15. Jan. \\. \ (IcUa"! dvm-nni konceiini \xcqy. Piamo puS^avnlka na Babul gon Oproatite, g, ureünüf, da Vas zopet nadlegusem z mojimi novicami. Ker imam prijsteliske zvezo z Vaml, me ijotovo tudi na3 župnik ima za nepri- jatelja. Ker pa svoje nsprijatelje hoče dati pokopavati kakor kakšno žival, si skoraj želim, da bi me smrt doletela kje drugje izven naše fare» k|er bi irhel saj pofiten pogreb in bi se duhovniku ki bi me moral dati pokopati, ne to- Žilo tistih par kapliic vode in očenaška, kakor je to pokazal na5 župnik pri nekem naprednjaku. Skoro težko mi je, ver.dar Vam hočem v tern svojem pismu popisati sanje, katere sem imel v noči 9, dec. Sanje se navadno raz- lagajo !j;id«ui. kateri hočejo iz nj»h napraviti iVeviike za loterijo, A in oje sanje so vtlikega pomena za ljucii in Aupnika, ki so pri klerikalni stranki udinjeni. Sanialo se mi je, da sem oriSel po velikih, s trniem potroäenih -itopnjicah p'ed velika zlata vrata. Po- rrkani. Pride mi sam sv. Peter odpirat. Ko vidi, da sem k:itar, me hočc i:^-red v.at p'ahniti, ßli jaz mn pornolirci svojo vizitko, n?.t kar me povabi, naj slopim t njim v noTi-?(nje pro store. Odkažo mi prostor, kam Lo nnj vsüdem in pofa- kam, da bom ad pravicnoga soclnika zasl-San. Pred sodnikom klcči neki na- prcdnjvik ponosno zravnane glave. So ctnlk na bliSCečem prestolu pokliče angclia, ki m» jc bil za varuha o.1- brsn. Angeij pr^e smohljaj'^ega cbra zn in poda sodnlku knjigO; v kateri je bi!o popisano življvnie pred sodnikom Ulečečega naprednjaka. Sodnik prc-gleda popis in ko konča, zadovoljno pokima poda klečečemii obe roki in pravi: »Ker si bi! na zemlji pnu'iCeu, hočem ti biti tudi jaz milofttcn in praviCen sodnik. Blagor ti, ki si po mojih na- nkih in po božjin zapovedih se ravna!, zalo mu otlkažite sedež, kütirri je na- inenjen tistim, katere jaz liuhim«. Od zunaj se siiS« mučnu trkanjo. M slil »em, da pnde kak razbojnik. K • pa Sv, Pcier odpre, stopi v raj svetoSte- fanski 2upnik m pnsiopi bahato pred ncbeSkfga soünika. Soünik gride5 do morebitne zmage ! Amen ! Socijalna politika. ODOOJA TN ZASClTA OBRTNO- INDUSTRIJSKEOA NARASCAJA. (t'laborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nnm jfa je dal na razpolago min. n. r. s. dr. V. Knkovec-) (Dalje.) Naclaljua bistvena razlika mod va- jcuceni in mladoletnim delavccin je po- godbeno razmerjo nu*ü niojstrom in _ya- jencem. Mojster se poKodbeno zaveže, da bo izučil vajenca v Rotovi dobi v o- brti in ga vsposobil k samostoinemu cielu; valence je pa z isto poKOdbo vc- zan, da se bo točno držal moisirovih na- vodil, tofno izpolnjeval vsa nalož^n-i d-t'la, poscčal predpisane slrokovr«! So- le itd. Pogx3dba veže oba medsebojno — a razinerie ie boli roditeljsko. Mlnclolef- nagR deiiu en pa tie vezc nobena sj>eci- jalna pogodba, uego k splošni delavni red ki ie obvezeit za vse delavstvo do- ticnega obrata- -Razmerjo ie le mexdno- poKodlK?iio, \'ajence sprejemajo pretežno le t,- hrina podjetja, mladoletne delavcc prc iežno industriialiia podletja. kjer ie I/ vedeno točno cleljenic dela. Vajeuci vs- topalo k obrii oblčajno takoj po dovrs'eni ljndsko - žolski izobvazbl, kakör hitr» dosežojo zakonsko dopnslno starost, mladoletui deiavci po 14 ali 16-letui sta- rosti, po koneanem 'Ijudsko-Soiskem po- ulai, po uedovriencm ali celo dovr?.'' iiem u^enju v kaki obrtL obidino st?.- ißiSi in luočneiSi ko vaienci. Vajenec jb v največ slučajih v popolnl oskrbi delo- dp.jalia, mladoletni delavec mora skrb«- ii w.m za svojo oskrbo. Pok% teli ftiavmh kriu-ri.ii: vtč inan.iših, man] va/.nlli. kaiori so im brezpomembnl, da bi se jih posebej nu- v.i.jalo. Z navajanjem teh razlik sem ho- tel le poka^au, da sc strokovna irobra*- ba vajonca od m-ladoletnega delavca bi- stve-no razllkuja. da ie soeijälni pölozaj obeli /.ölo raz-llčeii, da so nalogo, dol.-- n-istl in pravioe1 zelo raznovrstn?, te-'Ce- sai sledi, da niora. biti tudi izvcn-clelav- lii^ko i/obraJlevanje in sotanje Vajenca drugo od mladolcinega delavoa. Po- poj.nojna naravno je teda.i strr>rnfjenieF da se to siplošno izobrazovaiije prilafföflJ strokovnemti, specilalno zn vajenc<* in sp«?ci]alno vx tnladolctne iklavce. Nc Rlv'de na pomuniJtanJf praviiii:- ii.i spccijalnega pönka ob?^i razliönüj \ist iK'lavstva jö pa ludi sploSni polo/ai vajeneev in mladoletJiih ddavce\- v na- ü Jr^avi uezadovo!ji\', splo.'Sno soUüije zs?lo poiiiaujkljivo, socijalna preskrba-Li ^.ušcita popoluonia pofire5eua, ako sploii morenio o nil govoriti. Pri Iztwranjn obrti lmv-adno ne odlo^uje sposobnost deik,i all deklioe, nego vkoro vedno ie .gmotn.- raimei-f slarišcv odiiosno roditeljev dV. Miiuovoljnoiti znnunjih okoliSÖin- Radi vbdalo^c güspodavske krize in -wiik. vtiagiuj-.; nista vajenee ali niladostni ü- l.ivcc (5elc2un sis'.-ematl^neÄa in vsc- Airan.sk.ega pouka, nista delcžna zadosi- ne življciiske iu duäcvnc preskrbe, tor ütn prepu^ena saina sebl. uajveOkrat ceiii. Da iz takega »naierijala n« bosltj uaia obri in Industrlja crpale prvovrst- Ti^ga delavstva -- katero nanj je nco-b- lioduo potiebno —- je popolnoma jastio, , A naie iurodno gospodarstvo /ahtc- va v najbliiji-.bodocnosti ravno od obnl in indiisiiijc najek.onomičnejšo izrabo cWlnvstva -• to se pravi: pri najbolftem dtlu najinten/iviicj^i nspeh. najcenej?«-- Produkte.....da bo moglo konkurirail t inosiranskinii izdelki, Na5e narodno - gospodarske bilauce ne bomo dvijjuili % razlicnimi visokimi caiinami na uvox otnunli in industvijalnUi izdelkov. nego cdino z naiavno konkurenviio vrlino, a trcnutkorn, ko bomo vsaj tako dobro in vsf'.j tako eeno, kakor inostranstvo pro- ducirali. Za to je pa potrebno prvovrst- no delavstvo, je potrebno. da dvignemn «ocijalno in kvalitativno jiivo našega delavca na najvišjo stopinjo. To je edino niC'k'oCe, ako se loliino dela pri temelju, ako sistematski izSolamo obrtni in jndu- slrijalcji podmladek, ako zaKotovimo va- jeiicLjii in mladoletnim delavccin mo- KOcJiost. za temeljiio izobraževauj.1, ? >cdno besedo, ;tko sistevnatski organizi- Tamo varstvo in pouk icga podmladka. V življenju vajenca odnosno nila- doletne^a delavea razločnjemo tri izra- zite doln-, katere zahteva.io razliCno nt- ^ovanje iu različno !>resojanje. Tc U\ dol>e so: 1. deUtvna doba prcd vsiopom \" delo; 2. strokovni pouk v delaynici in" •i prtskrba in poitk izven delavnlc. Ako ho5emo pravilno prgani'/irati skrbstvo obrtncjra in industrijaljiega na- raičaja. moranio tudi po tern sisfenm ra- zdcliii de!o v tri odgovarjajoče faze, ka- iere se i/Jivajo v naravnem skladu jeci- na v driitco in fcatere v ecloti strnjeiu' bodo fielo zagotovile dobro ižšolan in tl- zično in duSevno irden delavni lnaterijal naši obrti in imtustri.ii. sDalje prills Vos^nik vinižarjcv VliitiSarske place in poinanikanSe v vim. čarsklh rodblnah. Na nekem zanpnem sestanku v Ma- lozah se je razpvavljalo tudi o plačah. kakrsno viniOarji siirejemaio nd svo.lih ^Tospounrlcv. Stran 4. • ft O % A U ü ß A Stev. 5. Viničarjev imamo 5 vrst in sicer: 1. Viničarji, kateri dobivajo letno plačo 2 deputatom. 2. Viničarji z mesečno plačo. 3. Viničarji, kateri imajo za svojo uporabo celo k vinogradom spadajoče polje in si smejo tudi svojo živino redill. 4. So tudi viničarji, kateri imajo ne- kaj zemlje in zcav^ii dnevno plačo. 5. Viničarji z dnevno plačo. Od vseh teh vrst viničarjev ste na najslabšem v tej dragiuji zadnvi dve vrsti vlnicarK'v. Viničar pod točko 4. si ob- deJa zcrnljo, katero mora odslužiti; pn tern ima upanje, da bo nekaj pridclal in tako vsaj za zimo in spomlad se pre- skvbel s potrebnimi vsakdan.iimi živill. A letos n. pr. so ravno te vrste viničar- Ji na najslabšem, kcr jim jc suša uniOila več kot tri četrtine pridclkov. Pri točki 5. se bomo pa nckoliko več poiuudili. Tovariš Urbančič ic predlagal, na.i bi vsi tovariši na spomlad začcli s Straj- kom, in tako prisilili gospodarje, da zbo- ijSajo inczdo, ki jc taka, da so še berač! na boljšem pri svoji beničlii. Tovaitis Malgaj je predlagal, da bl so na) rnirnlm potom sporazumeli z gospodarji. ker kdor nirna kamenitega srea. se bo vest- nega delavca v svojem vinogradu usmi- lil in mu radevolje zboljšal njegovo l«J- no stanje. Primerjal ]e dosedanjc place in draginjo, katero naš stan najbolj ob- čuti. Pred vojno se ie navadnemn vino- gradskemu delavcu plačcvalo dnevno pri hrani po 50 vln-, brcz hrane po 1 K, boljšlm viničarjem in drngim izvežbanirn delavcem pri hrani po 2 K. brez hrane po 4 do 5 K dnevno. če ie šel s tern de- narjem v trgovino, ie vendar nekaj dobil tako da je s plačo 1 dneva preskrbel svojo druiino skoraj za celi tedeu. In da- nes? Moras delati celi teden, da zaslužlš toliko, da — če bi hotel svoio družino dovolj nahraniti — komaj za en dan zu- dostuje kajti danes plačujeio pri hrani po 10 K brez hrane 20—30 K dnevno. Potrebščlnam, katere moramo kupovati in ki so pred vojno stale 2 v. stancjo da- nes 1 K in še več. Tore] če smo zasluzYi pred vojno 40—60 v. bi morall danes za- služiti pri hrani po 20-30 K dnevno, brez hrane pa 50—70 K dnevno. Da je ta zahreva upravičena, ie potreba samo inalo pogledati. kako so ti l.iudje oprav- ljcni in kako živijo. S Straikom pa bi ve- liko ncmnnost napravili, ker prvtč nismo organizirani, drngič nimaino zato prT- hranfenega kapital», s katerlm bi se za časa štrajka pre-hranjevall, trctjSč bi se navadili lenohe in četrtič bi lias zuail gospodarji tako umetno držati. ker veto dobro, da nimamo potrebnih prihrankov. Mi delamo pošteno. gospodarji pa nas naj pošteno plačajo, da bodemo tudi iffi žlveli po človeško. ne pa kot hostna iU vina. Zrawn pa glejnio, da bodojo naSe roke čiste; ravno na$ stan zahteva, da 2ivimo in se trudimo v potu svojega ob- raza, ker Ie pošten delavec sine zviSanje place zahtevati. Ce bodenio tako d-iUtli. snienio upati na bolj&o bodočnost, katc- ra gre nam po pravici, kakor druglm sta- novom. Predlog govornika MaJgaja sc Jc vzel z odobravanjem in pohvalno na znanje. Tovariši organiziraimo se. ker Ic v skupni organizaciji bomo imcli moč*. Po- .samezni ne bomo nkS dpsegll. Narodno ^ospodarstvo. IZ KONPERENCE DRŽAVNIH VINARSKIH STROKOVNJAKOV. (Konec.) j) Da oentralua vlada pospešuje u- stanovitev in okrepitev »Saveza Jugo- slavenskih Vinogradara«. kot velevažne institucije za medseboj'no spoznanje In napredek vinogradarstva. za obveščanle vinogradnikov o stanjti svetovne vinslre Irgovinc itd. k) Da se vinski trgovci, kateri usta- nove vinska skladiSča v inozemstvu, na- grade od strani dr2ave.<* IX. točka: »Pregkd in poskušuja vin, prinešenih od raznih delegatov v svrho •spoznavanja tipov vina iz raznih po- krajin.« Spoznalo se Je: a) Da so vina iz vinograda vinarske in sadiarske sole v Bukovem in iz okoll- ških krajinskih vinogradov, kakor beia tako 1 črna, dabro vzgojena, čistega in harmoničnega okusa. b) Vojvodinska vina, no večini b^la, so enoličnega značaja, kot namizna, lah- ka vina (z malo ekstrakta, lepo ohranje- na in dobro negovana). c) Hrvatskfl vina so bila manje za- stopana. V značaju se približujejo ona Iz juga vojvodinskim, a ona iz severa s!o- vensklm vinom. d) Slovenska vina so blla odlično odgojena in vrlo dobre kvalitete, z po najve^ fino, nežno cvetlico. Navadna na- inizna vina imajo lip vin iz severnih kr.v jev z uekollko več kisline. e) Dalmatinska vina se niorajo dcüii v tri karakterislicne sknpine: nainizua, dezertna in vina za rez z drugiini vinl. Dobro vzgojena in nüiuio 16. Vso pozornost pa zaslužijo rupeslris 5f. 9 (Goeihe), potem pa selekclonirane hi- btidc od riparija berlandieri Teleki In v eot'-vih slučajih tudi chasselas berlan- dit-ri «11 B. Vitis sclonls s-e moramo cisio cdkrj^nti, a rupestris montikola zahteva tudi proc-ej previdnosti pri uporabi. Po dosedaujlh izkuSnjah se v splošnem mo- rc ta najholi priporo^atl za naif num-eiv rupestris st 9 (O.oethc) in riparija ber- landieri Teleki. Vprašanje podlog zahte- va toOnega razjaSnjtnja Pred zapefnlm ¦obnavlianiern vlnogradov. ki \e, ki ic za nas sevenii vino- rodnl pas tako velike važnosii. Misliti ie tudi na večletno »poč!sranie<- vuiograd- skc «c'nilk, ko stare trtj izsckamo, preciJio jo zasadimo viiovi.. kar se !a- likoTTiischio prezira. Lotos so bili ugmlni poicfoii za dobcr pjtdv k'.penja mošta; grozdje ie bilo zdravo, n-.iravne Jvvasnic-c (kvasne ^1'-vi- ce) na njem dovolj krepkio. da bi bilo v veliki praksi od\reč uporabi!atl umetno vzgojeue člste kvasnLv (droži); te-iipo- ratura je pa bila prei previsoka nego prcnizka, da pač ni bilo potrebno v no- bu-nem slučaju moštov umetno segrova» ti odnosno vrelnih prostorov kuriti, rav- nu nasprorno. Ob vrocih popoWineh br.t- no grozdj^ll jc Itr.elo deloma coin prcvl- soko ternperaturo. da je kaznio trgati Ie s'b hladnc-jih prcdpoldanskih urah. Pre- visoka temperature v moštu ovira kl- TienJe odnosno ga pi crano usta.vi, kar ni dobro; zato je vsega obsoianja vre*.?- no, ako s'e- prfdčasno preklnienjj klpenj^ sku.-ia dosed n.. pr. z močnlm zažvepla- njem, če§ da ostane vino bolj dolgo sladko. Y¦?.} (akega nal bi bilo kaznivo. (Dnlk* prihodrili?.) Tvöfiitcü »Clnal« v Celju. 8. glmn. razred si je te dni oglj;dai tuknj^njo tovarno *Cinsl'i. Tovarni.ški obrat je sV Ie v povojih (funkciloulr:» Se Ie pal !eta), vendar je že iako prakiično urejen in pred vsem vekzanimiv. Obrat je v bistvu razdetjen v tri skupine: 1. v' ll'-zanio jevlihi'jga in drugega orodja, 2. eisceiije in svetlenje istega in 3. galva- nlz.icijo. — V livarni se iz zlitinc clna. bakra in aluininija zlivajo razni predmeti, kakor žlice, vilice, obeSalniki etc., ki K'Qöo potem skozi deset rok. da üube P^trebno ghidino in primeren sijaj. Nato pridejo predmeti (izvzemši oniii, ki.so iz čisk-ga aluminija) v galvan'zacijo, kjcr se prevlcčejo z bakrom in nato -i ulkloni. Zaiiiinivo jo videtl. kako sc pre-1- iriet, n. pr. stiira sabla z grdirn. ri'iavim in temnlm povrSjem v »galvanskl kopi-- IU iiiomentano pomladi. V par trenutktn ¦Jk'bi v kopeli bliščečo, svetlo plust Iz n'kla. Razume se. da tovarna obratr.jc v vseh panogah obrata z dektriškim to- ko m. Namen teh vrstic ie lastniku tovar- no, g. Kirbišu, vernemu prliatelju illja- kov, za dovoljenje poseta tovarue i/ra- zlti zahvalo in opozoriti širše merodajne kroge mi to važno podjetje. kl na.i Igra enkrat §c važno ulogo v iugoslovuiisrvi industriji. R. Sefa Vbiarskcga In ^adlarskega od- wka Maribof, slov. kmeHlske družbc v LJubljani, se vrSl v prostorih Vinr-rske in sadjarskc sole v Mariboru dne 21. jan. 1922 ob 11. uri dop. Dnevni red: 1. Po- ročilo prtdsednika o poteku in uspeliu vinskega seima, ki ga je priredil odsek v I-Jubljani povodom trgovsko - obrtne- ga ve4esejma. 2. Obračun o vinskein sej- •nu In gmotni lzidek. 3 Posvetovanje o ustanovltvl posredovalnlce za prodajo :n nakup vina, sarija in vsali iz'deli'ov vi- nnrstva In sadjarstva.v4. Poročiio v za devi ujakonitve novega viniCarskepa reda in o sodelovanju odseka pri teui. .K. Slučajnosti. Ncvo notrsioje požo-Jh\ Rezultat sub- skripcije 7.-O(.1siotnega inv^stlcijskoga >>osojila je ugoden. Podpisanih je okrog 334 milijonoy Din- Vsoto U'ti miliionov Din prevzame sindikat bank, ki Je snb- skripcijo ffarantiral. Ce upo'Stevamo. Jn so se v sindlkatu bank našli nesirnisti, ki so račuiKtli, da se bo podpisalo komaj 100 iniiijonov, se je'7-odstotno iuvestl- cijsko posojilo nad vse nade posrečllo. Ta uspeh k gotovo uplival na viaclo ni I parlament, Id sin v osiiovi novega ii- • nanOnega zakona za 1. 1922 pr.cdvideli\ novo notranje 6-odstotno posojilo, kl bi se porabilo za zmaniSanje dolga pri Nar. banki SMS. Novo posojilo bl se razpisalo v vjšinl 1 miiijaiu'e dinailev. lispth balkuiiske prom&ino konie. reuce. Na konierenci, ki se Je vrSila v Beogradu radi vpostavitv« železniskega l>roTi!'fta med Jugoslavljo. Bolgarijo in GrSko, se je dosegel popoln sporazuui. Sklepi dogovora bodo velJali ad 1. junlja il. dalje. Za sedaj se vpostavi direktni proinet ttrionteksprcsa fw progi Ate-nc- Beograd - Duna.i - Pariz. PrxMSuja avtornobllov. Komanda ('iiav. div. oblasti y Ljnbljani naznanja rrg. in oo.t. zbornici v Ljubliani, da ss bo vršila v -pisarni uprave dravske arti- ierijske radionice v Ljubliani dne 25. ]a. fiuarju tl. počenši ob 8. uri ponovna Jav*- na ustnicrjui dražba za prodalo 12 avto-- mobllov. Predmetni oglas ic v pisarm trg. in obrt. zbornice, pogoji pa pri uprri- \i dia.vsk'c artil-erijske radionice v Ljub- liani intcrc-sentoni na vpogled. B e o Lr .id, va! u t c : dolarji 69, mrkc 90, loji 53.50, devize: London 300, Parlz 59-J, Zi-i-.cva 1375, PragaliO, Dunaj 1.08, Berlin 40.25. Milan 300, HudimpeSta I?.. Curih, devjKp: Berlin 2.80, N'ewyo.'k ^.1i. London 21 79, Pariz 4\60, Milan 2220, Pra«a 6.^"», Bndimpt-šta 0.82, Zagreb 1.65, VarSstva 0.!8'/j, Dujnj 0,i0',>, ftvstrijskv f.\g. krone 0.00. Razne vesti. Vesölo iznenadenJe. V Humsunu je živela siromaSna družina. ki si je s trdim ilelnrn služila svoj vsakdanii la*uh. Dob- iih iasov niso poznali. Te dni Da ;e došlo porocilo, da jim je zapustil nek oddaljeni sorndnik v Ameriiii 36 miliionov mark. Stari očc je o4 samega vesclia uinrl, drugi pa slavjjo svojega dobrotljivega Zaimščina berača za reveže. V neki newyorzki boliiici je umrl berač William Smith ter bil pokopan na državne stro- ?lke. Pozneje pa so našli njegovo oporo- ko, poiiT'-^no z njegovim pravini imc- noiu Riuily Jardhiee. s kaiero zapušča siriiinakom — 1 miljon dolarjev (^0 mi- lijonov uaSih krou). V svoji onoroki pra- vi: »Mnogokrat s-i-m imel v življenjiu sre- čo In nesrečo. .laz, ki scm se tribal v svo- .i'h srečnih dueh v najboljSi nevvyorSki diužbi, sem bil končno prisiljen, beračlti p.; ulicah. Neznami del denarja sü-in si prilrrnnil in lahko bi bil udobno živel. Toda od te svote nisem hotel vzeti niti centima ter sem raje Se dalje pros.iačil. To je ir.oja osebna zapušciua, ki so uaj razdeii med siromake in pojtibi v dobro- üvhie namene«. Tudi Rüiüuiil prlznavajo poJHlCn! po- ir.en zoroko kralja AlokSiindi'nz ruinun- sko kneglnio Marlio. Bukardita, \2. jan. ¦ Avarescov list »Lupta« sodi, da ima zaroka kralja AIc'k- siuidra politični značaj. Dovrodek pome- ni za Rumunijo č-rn, ki bo ojačil narodnr, polltiko novc Kuinuniie. Bukarešta,- 12. Jan. »Universul< [>i^: Zuroka napoln.Hijc rumunski nnrod z ra- dostjo. Zvoza bo imela za nosledico li- st varitev srečnc zveze med obema na- rodonia, ki bodeta igrala vodilno nlogo v južnc/.-zhodni Evror>l. Pks-ccsariea Zlta v Ztlrlcbu. Zürich, 12. jan. Ekscesarica Ziia je dune's dopoklne dospela v Zürich in v.t- ropila v zasebno boluico, kjer leži njen sin. Operacija jc določena za soboto. Sj>remoislba v isaiiccäki vladl. Biiantov od^top dt-flnltlven. parii, 12. iaii: Briand ie v današnji ^eji zborn'oe cbŠiino utemcljeval svojc pastcparrie v Canncsu, Vprašanje repa. racij k pepdnoma loč-eno od vpraSanja zdtuž-iive Francije z drugiml narodl. Za- hieval jo za Franco jamstvo popoliie varncsti. Zavrača trditve onih, ki pravi. io, da bi angleSko-francoska zveza pt>- 'Ticujaia za Francijo h]ap>-. C t * i) 0 B A« ?lran! ' 03t3!1Qtli!?flB 18Si Hranilnica mestne občine Celje V lastri kolodvoru, Ustanouijcna 186*. «5 ET D rz Ul V Stanje hranilnih - vlog jC 35fO0O.CS0&. Vfedttost rezervnega zaklada K 8,000,000. HRANiLiflE vioge, ki se sprejemajo od usako- gar, otiuajo najjjopolnejšo uarnosi in ucjodno obrestouanje. Etošine poloinice strankain brez- platno m razpolago. Rentnino plačuje zauod Iz suojeaa. SPREJEMA Iticli u uarno shrambo od slrank in sodteč razne urednostne papirje, uložne knji- iicc i. I. d. Dtjjt1 u najem PREDALE v svojiii .safeblag-ajnah, lako. da obdržt ključ stranka sama OSKRBÖJE suojim ulolnikom prodajo in na- kup useh ursf urednostnih papirjeu iid. lzur- šuje za nje fudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulanlneje. IZPLAČILA v inozcmsiuu izredno uyodno in promptno. Posojsla viseh vrsf pod najugodnejšimi pogoji Brezplačna pojaercifa in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjiii. >-»»«.Än^-.o»'v (ui IE ^ >ij»fSfj|MI Mirü.lÜF A Jk^iA JwF^w^JLFA odsto, iifotiodpowedi (5°/o)pe*odsto. Slanje re'^rwe K ISO.CO«- Račuii čekovnega urada fit. 10.316. Stanje hranilnih viogi ft 4,000.000. maiidat /a sestavo vlade, sporoči jutrl. kako sc odloči. Brtandova brzojavka Lloyd (icorgeu. Pariz, 1-J. Jan. Briand je poslal Lloyd •¦¦- 1------ Suppan Iva«i. . !—•-•:-¦ 1; —; — -- -: Zavodnik Andrejj;— 1j-| 2 2!—------ SetiiC Franc . .:;--: 2!-'-'-----------; I PavSinc Pranc. . 11 - —-------: I Potskal Liidv. . ' Pungeršek Ivan 1 — J . — . - 1 Voisk Adolf. . .¦ ||-------U 1!—I--------¦-! Esih Matlja. . . |j- —J- žj- J - ------' | Lapornik Ivan.-. j~-! 2 — j—---------- I Lesko.šek Ivan . !—!-! 1|—|--------------1 • Urbančič Adolf. ; 1 —j 3 t\- -- - -| ; Zany Viktor. . . |i-i-; 6 -j--------------- F'-i---:«ncli Ivan . ': ' —: 7 ;------¦- Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odj?ovorni urednik: Vekoslav SpindJer. Tiska: Zvezna tlskama v Celju. fvmkn bflin dobrö o!ira"Jeno se i^l'OliU nillU kupf. Nasiovvupravi. ¦n*.öderen, rudeči, voineni dam ski Itiašč dobro ohranjen. Kralja Petra W) c. 31. 1. nadst. desro. 1—1 Nazinanilo. I Nazr.anjam cenj. občinstvu, da sem se prcseiil s svo;o deiavnico, dosedaj obstojefo v Liscah St. 4b, v mesto Ceije, Kovaska ul. St. 1 in se zdtti- žil z K- Stefan StraSekom v skupno ! deiavnico. Wan LaVtar, čevljarski mojster. Podpisani poučuje licence doma latinščino, rnatonntiko, slüvnico /.a I. in II. razred re- alne gimnazije, kakor tudi učence meščan- ?ke in osnovne sole kot priprava za ginma- 7.IJ0, Jruge pa slovenščitio, nemščino in ci- riiico. Pioda tudi razne siovenske, neniške, lalinske knjige tei Leksikon Brockhaus. Ivan ADAMIČ, nadučitelj v p. Aleksandrova ul. 7. Gosporiična, !^,«S!o in ima večletno trgovsko piakso, želi "*" primerne službe v kaki pisarni. Vstopi ^ tvent. tudi kot prodajalka v trgovino. Ivanka Dolgati, Celje,.Vndnikova ul. 6. Koiitoristlmjo ". dobrinii spričevali, lepo pisavo in veščo neinške stenografijc, se /. dobrimi pogoji tukoj sprejtne v veletrgovini in razpo- Siljalnici R. Stermeskli Ccije. :'O 2-1 Izfguhljeiio! Od gostilne Radej do Narodne k'avarne je izgubljena zl?:ta zapestnica z mo- nogramom J. ü., D. O., pošten najditelj se prosi, da jo izroüt proti dobri nagradi Ga- berje Stev. 91. 57 1 fse sprefme taHoU kj ie je uptiijan [»oscbno V Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji, za veliku zagrebško tvrdko tekstilnega blaga na debelo iz tovarniške zaloge prvili inozemskih i'abri- katov. Oferte pod »Potnik II —109/a« na Interreklam d. d., Zagreb. Jurjevska ulica St. 31. Vsem, ki so v bolezni in ob smrti naše predra^e matee, oziroma stare matere in tašče, ^ospe Vilhßlmine Mm izka/ali iskrene izraze sočutja, bodisi s prekrasnimi venci, cvetjem in za vsa. v blagi namen mesto vencev ranjki da- rovana darila kakor t idi za častno in mnogobroino spremstvo na zadnji poti, izrekamo vsem, tudi posameznikom, društvom in korporacijam najsr^nejSo zahvalo. Rodbine lellenz, Kischner, HMser, fflicheljah. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja PetrJ cssta CELJE Kr^lja Petra cesta izvršuje via ctela točno in solidno. S S S Cene zmerne. 53 ^fVoračuni nn mxpolaQO, 52-1 ] Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim ] blagom ter kranjskimi izdeiki po najnižjih cenah | j v Celju, üs* ICi^Älja Petr>a eesti. . I Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. J Najjeftinija izv&zna i uv&xna tirrtka za delikatese i južria woce Hmelaft i drug, Maribor Tražite odmah cijenik! I' Oglelfe si ^ manufakiurne irgovino a. KUDISZ a Celje - Gaberje št. 16, nasproti ?o]asnici prestoJonaslednika AlsRsandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobnc in debelo» ' Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. |4oV opalograf v8vem(os,i ^HJ.^ Pap,,,. se pro/ Fr. Rasch, knjigarna v Celju. ¦nm n nil- - -- 11 nf ¦nm»»^'« W»O«wvi, /tl . Na Ljubljanski cesti, stara vojna bolnica se proda gnoj Iicitaciiskim potom dne 16. januarja ob 14, uri. Reflektant* se vabijo, da se licitacije udeieže. 56 Kornanda mesta Celje. 5 Otolsačilnica za Slovenijo z». z. z o. z. v LJUBLJANI j j priporoca ogled svoje zaloge manufacture. | j Jzključno česki izdeiki I! « ! i Ravnokar prispeva biago od Gi. sktadišče v «Kresiji«, I. ( ) mnogih čeških tovarn. Pri- C^IIMfiMll Ö CmUImmimmmm nadstr-Poseben vhod iz Lin- 1 J spe.'a ie tudi izbrana zaloga |1| IflrliSlill si lirillRSinnRr garjeve ul h DetaJJna Pro- | ^ od znane brnske tvrdke UllllOUllJ U UUlIlLJllllJUl dajalna v Stritarjevi ul. 5. Strand- »NOVA DOB A« g •,-¦¦;. \ POSOJILNICA U CELJU mm iM mm mm Mi iM ¦« i» ¦¦ ^m Mt ^ ^ Mi ¦¦ ¦¦¦ ¦• ^ M ^ as ¦* ¦¦ ¦¦ ^ ^ ¦¦ n h ^ ¦• _ •• ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^_ ^k —• ^ •» ^a ^ ^ ^ ^a ^ ^ ^ ^ ^ _ _ ^_ a_ _ _ __ ^. _• _ ^ _ ^ ^ _^ ^ _. ^ a_ _^ _ __ _ __ _ _ ^ _ _ __ __ __ — __ .^ _. ______________ __ __ __ .________ __ __ __ __ __ _ Ustanovljena leta 188O. v lastni p a I a č i NARODNI DOM Rezervni fandi in wrednost laatrtih his čez K 7,000.000. Eden najstarejsib slovenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižjce in ~) tekoči račun ter jih obrestuje najugocfneje. &! Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- iDhQhQjOiDi ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. öHQiOiiGjiOb Stanje hranilnih viog čez K 45,000.000. ' JBkjnL*t>. Lečnik —¦« ux>ai> 1m juvelir ———-i CELJE Glavn! trg 4, 55 -51 (prej Pacchiaffo). Fižol| krompir, suhe yobe in deželne ppidelke kupuje po najvi&jih cenah ipecerijska trgowina Celje * PETEK & DRUG * Celje Frostovoljna razpradojs- pohiitva in drugih hišnih reči so vrši v soboto, dne 14. januarja v hiši Kralja Petra rcsta St..28, I. nadstropje, nasproti gostilne ' ^Branibor«. 38 \ Ob), konc. posredovalnica za prumet } ?. realitetami 148 50-49 r Anton P. Arzenšek \ Celje, Kralja Petra ceata št. 22. \ posrcdujc pri prodaji kakor tudi pri \ nakupu hlif vll, graftöin, zem- I l|l*öv Industrlj. podjetij itd. ve- ( [ stno in pod ugodnimi pogoji. ; CENE ZMERNE! Dlffliofoftliinia i niodno TRGOVIliA Klü FÜ3H CeOje, Kralja Petra o, ^ - se prlporoča za - ^ mnogobrolnl oblsk r V zalogt vse nove so- ^ Rolske polrebftčine! - !POSTREŽBA TOČNAI fflLfllHE ^b Prve vpste J|novo blago Hjjj^ Povsem zrela! I seldobiva povsol m femtskf Auriiu mUb[ Im. fHQhomc sipi I d.d. I U69 Petrlnja 30-18 [GlRvno zastopätvo iaSlovenljo: IR. Bunc ifi drug | cetie Ljubljana HarMr I Martin Tacek-a tia$l< ] i «?.Är Ivan Tacek-.GoPpÄ! Priporočam momentno ^brzoj odstranjenje madežev \i moških in ženskih oblek, kakor kern ično snaženje in barvanje gotovih oblek in posameznih komadov. 16 Barva se v vseh barvah in tudi po vzorcu 2-2 k ^^^^^^^^v H^^^^^hSB BSbs^B^ b^b^^^^b^^D B^affl^^^^ ^^^^^^Baa» BH^B^^aaa^^'aaaH Baa^r^BTflBi afaaaaai ^^^^^TaVflaV Baa^^^TaBB^^^aaaK da iniamo v veliki innožini na zaioui: Med istrd) doinačoga cehelarja K 80- kg Slivovka. doraača od K 76- do 96- liter Rum nai|finejši za ea;j, steklenice od K 32- do 160- Likerji pristni hohmdski in domačih tvornic Sampanjec Imperial/Elite, Diaoiant ^ Specijaliteta Vino Corinth Ookolada \»e holjne vrgte Kakao holandski. odprt in v zavojekih Oaj najflnejši, orange peeco Velika zaloga kave, riža, olja, testenln, moke, mila, masti itd. po najnižjih cenah. Za obiien obisk se priporočata: JlkksaftdroVa «. 7 CcllC ÄWjsw««*» «. 7 Jadranska banka I Opatija, Sarajewo, Split, Sibenik, I Zadar, Zagreb, Trat, Wien. Beogirad, Dubrovnifc» Kotor, Krani, Ljubljana, MarSbor, Metkovič, ¦ PrtTiema vse bantne posle ¦ pod nalngodikelilnil pogoft Spreiema vloge na hranilne knjiiice, ta^o in drugc vloge pod najugodnejftimi pogojL Poslovne zveze x vseml veöjl- tnt Kraft v tw- In lno*em*JtvU.