in K NA TSKI LIST verwaitung and Schrtftleltung * Oprava lo arednlfitvo: fuccinljeva a — TeL 31-22—31-26 — Erschelnt w5chentllcb • Izhaja vsafc teden t estbezugsprels jahrlicb . Naročnina letno L.1I 24 — Elnzelverkaufspreis • Posamezna Številka Cent. 80. Krik mučencev Iz Jelendola 0 Vedno nanovo se odpirajo rane, kl jih je komunistična roka zadala slovenskemu ljudstvu na Dolenjskem lani po badoljevskem razsulo. Posebno velika in skeleča rana se je odprla pretekli teden, ko so vpričo posebne komisije iz Ljubljane izkopali v gozdovih v Jelendolu nedaleč od Ribnice trupla 119 Slovencev in Slovenk, ki so jih lam komunisti umorili lani v nočeh 15. in 22, oktobra. že sama dejstva, ki jih stvarno navaja zapisnik komisije, so pretresljiva in grozotna. Naravnost v srca pa so rezali prizori, ki so se .vrstili ob izkopu in svečanem pogrebu teh nesrečnih žrtev. Kot vzrok smrti vseli žrtev, tako pravi uradni zapisnik, sta zdravnika ugotovila ustrelitev po pretežni večini v glavo. Trupla so bila razpoznana po oblekah, odnosno po perilu, po predmetih, nadenlh v oblekah, ali po zobovju. Zanesljivo spoznanih je biio 47 trupel. Storjeno pa je biio vsi, da se po fotografijah, ostankih obleke ln drugih znakih še naknadno ugotovi, kdo ln kaj so bile nepoznane žrtve. Tam okrog Jelendola ln še mar-: ;kod po dolenjskih in kočevskih gozdovih je zemlja kar posejana z grobovi nesrečnih, žrtev komunizma. Le redki so ušli strašni usodi. Eden izmed njih, ki je preživel te strahote in krvaveč ušel lz V roba sa"iega, pripoveduje: »Zvezane so nas pri-■ si jali s -tovornimi avtomobili v skupinah po devetero skupaj. Ko so nas razložili, je vsakega j—■ jel poseben stražar z brzostrelko. Pregledali •) nam zvezane roke in nas. odgnali do groba, u, pred grobom, so vsakega posebej še tesno zvezali s tanko žico preko gležnjev, nakar so -akega posebej ustrelili, da je padal sam v grob. I/, tega, da so nam tik pred grobom še povezali !' legi in neredu se je videlo, da so to žrtve str -nega početja. Trupla so bila preko gležnjev po -zana s telefonsko žico. Bilo je očitno, da so žr i strahotno trpele v smrtni grozi. Pri drugem grobu že zmanjkuje krst Medtem ko so polagali trupla iz prvega gre t. v krste, so že pričeli tudi odkopavati vrhnjo p drugega grobišča nedaleč od tam. Tu so spoz i več ljudi kakor so pričakovali. Srca so pretre ti žalostni vzkliki svojcev, kl so razpoznavali oče-može, brate in sinove po najrazličnejših zna' 1. po svetinjicah, molitvenikih, oblačilu ali po zot ju. V prvem grobu je bilo 38 moških, od katc i so jih precejšnje število spoznali. Vsi ti so pa i v noči na 23. oktobra lanskega leta. Streljali > jih od 8. zvečer do 3. zjutraj. Tretji grob so hoteli morilci zakriti DrugI grob je bil blizu poldneva tudi že < -kopan in se je takoj videlo,"da bo žrtev več kal r so pričakovali. Bati se je bilo, da bo zmanjk; > krst, zato so začeli kmalu popoldne deVkti po d 1 neznanca v skupno krsto. Sorodniki so, polagal- v krste nabožne podobice in kropili trupla z blag slovljeno vodo, ki so jo prinesli s seboj. Pra posebno'je bil ganljiv pogled na mater, kl je pi nesla blazinico, da bi sin vsaj v grobu imel pr< -streljeno glavo na mehkem. Tudi v drugem gr. bišču so bila trupla povezana, nekatera celo po dvoje ali troje skupaj. Ob 3. popoldne je bilo izkopavanje iz drugega grobišča končano. Skupno je bilo izkopanih 35 moških trupel ln 2 ženski. Le nekatere Izmed njih so spoznali. Takoj nato so pričeli odkopavati tretje grobišče, ki je bilo posajeno s smrečicami, očividno zato, da bi grob zakrile. Toda smrečje se je osušilo in tako je bilo grobišče še posebno vidno. 'JSSSZ EiiSSBSa Pogled na mogočni mrtvaški oder pred ribniško cerkvijo Kmalu so priDesli lz jame prvo trupla Ko so nadalje kopali, so našli trupla v tej jami zelo razoadla, da se nl dalo ugotoviti, ali so bila zvezana ali ne. Bila so oblečena delno civilno, delno voju^av/. v aplošnem pa so itak bila brez vrhnje obleke. Poslednje truplo so izkopali okrog 15. ure in kmalu nato je bila žalostna naloga zaključena. Iz tretjega groba so izkopali 25 trupel, med njimi neko žensko. V vseh teh najdenih grobiščih je bilo torej izkopanih 119 trupel, ki so jih položili v 104 krste. Zmagoslavna pot mrtvih v Ribnieo Vse krste so naložili na vozove in jih odpeljali v Rakitnico. Odtod se je jel počasi premikati veličasten pogreb proti Ribnici. Kamen bi moral imeti v pran, kogar ne bi bil ganil ta žalni sprevod. Kdor ga je videl, kako je ljudstvo prihitelo k pogrebu, kako so vsi od odraslih do komaj eho-dlvših otrok prinašali iz hiš vence in cvetje ter se uvrščali v sprevod, ta je nabral mnogo nove vere. da plemenito čuvstvovanje med našim dolenjskim ljudstvom še ni umrlo. Množice žena, dekiec in otrok so prinesle nešteto vencev in šopkov v Dolenjo vas, ki je pripravila padlim žrtvam mogočen sprejem. Vsepovsod so zvonili zvonovi, ko se je sprevod pomikal dalje. 2e je nastopal mrak, a ob krstah je počasi rasla vrsta nosilcev plamenic. Po vaseh so na oknih gorele sveče, ljudje so svetili z baklami in se venomer pridruževali sprevodu, ki je v vsej svoji tragični veličini postajal zmagovit. V Ribnico je prišel šele po 18. uri, ko je bila že trda tema. _ Pri znamenju pred Ribnico so čakali tržanl .z venci in šopki, štirje duhovniki so opravili molitve. Izpregovoril je župan Škrabec, zahvalil se mu je nadporočnik Lenščak. Vse vozove so hato prepeljali h cerkvi, da bodo žrtve tu pričakale naslednjega dne. ki je bil priča pretresljivega in veličastnega pogreba, kakršnega Ribnica še ni doživela. i * J V skupnem grobu na ribniškem pokopališča Veličastno počaščenje mučenlštva Na velikem mrtvaškem odru so počivale krste v štirih vrstah. Ob 8. zjutraj, ko je bilo zbrana množica s predstavniki, je ribniški dekan Demšar opravil v farni cerkvi slovesni requiem. Ves ta čas so prihajala še odposlanstva dolenjskega ljudstva, ki so prinašala vence. Na obeh straneh odra so visele zastave, pod križem pa je stal krasen venec g. prezidenta Rupnika. Poleg mladine z zastavo, častnega domobranskega voda z zastavo ln častne domobranske straže se je kmalu pridružil počaščenju še častni vod nemške oborožene sile. Pogled na svečano prizorišče je bil v resnici osvajajoč. Ljubljanski kanonik dr. Kraljič je kot škofov odposlanec opravil z 11 duhovniki pogrebne molitve. Njegov pretresljivi nagovor je globoko ganil množico in je našel posebno globok odmev, ko je govornik zaključil: »Najbolj boli, da so bile te nesrečne, žrtve pobite od ljudi, ki trdijo o sebi, da so tudi Slovenci. Trupla teh mučencev nam morajo biti luč v nadaljnje življenje!« Nato se je mučencem poklonil načelnik dr. Ludovik Puš v imenu Pokrajinske uprave. »Junaki! Padli ste, a boj še ni dobojevan!« je vzkliknil'govornik. »Pri Očetu v nebesih ste prejeli krono zmage, ovito S palmo mučeništva. Prosite za svoj narod, za katerega ste dali svojo srčno kri, da bo enoten v borbi zoper satana, ki se je odel v plašč komunizma. Pomagajte nam v boju zoper temo in zlo, da vaše začeto delo dovršimo do" konca! Pri vaši mučeniški krvi prisegamo, da bo to delo opravljeno!« — Do solz je vse prisotrie ganila pesem »Vigred se povrne«. Razvil se je žalni sprevod na pokopališče v Hrovači. Na 12 vozeh so peljali 77 krst, v katerih je bilo 92 mučencev. Ostale krste so počakale na katafalku, ker so jih svojci želeli prepeljali v domače vasi. Na pokopališču so bili ob grobu žrtev iz Grčaric pripravljeni trije novi dolgi grobovi. Voz za vozom je prihajal do grobov, domobranci so jemali krste z voz in jih spuščali v globino. Polagali so jih v dve vrsti drugo nad drugo, neznance posebej, ostale po občinah, da jih bodo domači kdaj pozneje laže prepeljali domov. PO žalnih molitvah je spregovoril zastopnik ribniške mladine Andoljšek, ki se je spominjal križevega pota žrtev s Turjaka, Kočevja, Grčaric, Jelendola, Travfle gore ln drugod. Nadporočnik Dušan Lenščak je položil krasen, venec kot zadnji pozdrav prezidenta generala Rupnika. Poročnik Nidas je položil velik venec v imenu nemške vojske z besedami, da so ti mrtvi v izpodbudo za nadaljevanje borbe, dokler njih smrt ne bo maščevana. Okoli poldne so bile pogrebne slovesnosti končane. še dolgo so ostali sorodniki ob grobovih in se dušili v tihem joku. Vrnitev v domače kraje 2e takoj popoldne so začeli še preostale krste v Ribnici nalagati na vozove. Sami težki dvo-vprežnl lestvaki so potem krenili iz Ribnice na več strani. 2e v četrtek so mnogi srečno prepeljali krste na domača pokopališča. Nekaj pogrebov je bilo še v petek ln soboto. Na Igu, v Škofljici, na Grosupljem, v Dobrem polju, v Velikih Poljanah, v'Velikih Laščah ln v škrlavici so našli svoj večni pokoj mučenci lz Jelendola. V soboto popoldne pa je tudi Ljubljana Izkazala zadnjo čast trem jelendolskim žrtvam, ki so našle počitek pri Sv. Križu, da bodo njih grobovi v osrčju slovenske zemlje trajen spomin in opomin na muče-ništvo v sedanji vojni. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Fuhrerjev glavni stan, 9. olj t. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Sovražnikovi napadi na zapadnem bojišču so se včeraj razširili na nadaljnje odseke. Pri nadaljevanju krajevnih spopadov ob belgijsko-nizozern-ski meji in v srednji Nizozemski se nadaljuje bitka na področju Geilenkirchen-Stolberg z naraščajočo ogorčenostjo. 2ilav odpor in siloviti protinapadi naših divizij so po najtežjih bojih ustavili sovražnikove oklopniške oddelke, ki so hoteli ob obeh straneh obkoliti Aachen. Za Izboklino bojne črte severnovzhodno od Nancyja, ki ga sovražnik od včeraj močno napada, so se razvneli siloviti boji, ki se nadaljujejo nelzpremenjeno tudi ob obeh straneh Remi-remonta z ameriškimi in francoskimi pehotnimi ter oklopnlškiml silami. Dunkerque je bil zopet pod močnim sovražnikovim ognjem. Izjalovili so se sovražnikovi napadi pred St. Nazairom, Lorientom in v prednjih črtah La Rochelle. Varovalna vozila vojne mornarice so potopila pred nizozemsko obalo britanski brzi čoln. Pri nadaljnjih borbah smo izgubili eno lastno vozilo. Motilni ogenj » VI« na London se nadaljuje. V srednji Italiji so dosegle naše čete, ki se bi-jejo že več dni južno od Bologne v najtežjih bojih, znova velik obrambni uspeh. Sovražniku se je sicer posrečilo, da je ponekod z velikimi izgubami vdrl v naše prednje črte, vendar smo ga s takojšnjimi protinapadi vrgli nazaj ali ustavili. Tudi ob jadranski obali se težki boji nadaljujejo ter se premeščajo bolj v gorovje zapadno od obale. V Banatu ln Srbiji južno od Dunava so žilav odpor naših čet in protinapadusvežih rezerv ustavili sovražnikovo napredovanje. Na bojišču zapadno od Zaječarja so uničili planinski lovci dva sovjetska bataljona, ki sta vdrla v njihove postojanke. Pred sovražnikom, ki napada na južnem Madžarskem na široki črti, se branijo nemške in madžarske čete v predmostjih ob Tisi. Pri napadih proti severu so prodrle sovjetske čete preko Hitrega Korosa vse do debre-czenskega področja. Lastni protinapadi dobro napredujejo. Doslej smo uničili 25 oklopnikov. Nemška bojna letala so z dobrim uspehom napadala sovražnikove napadalne konice in boljše-viški oskrbovalni promet. Na cestah preko prelazov na Gozdnatih Karpatih so nemške in madžarske čete deloma s protinapadom odbile boljševiške napade. Boljševiki so brezuspešno napadli s svojih pred-mostij ob Visll južnozapadno od Varke in severno od Seroca. V bitki med Memlom in Vento se naše čete žilavo bore z močnim sovražnikom. V brezuspešnih napadih proti predmostju pr' Rigi severno od Dvine je Izgubil sovražnik 25 oklopnikov. Na Oeslu smo kljub močnemu sovražnikovemu pritisku držali polotok Sworbe. Na Finskem so se odmaknile naše čete s področja pri Torniju proti severu. Na črti oporišč ob finsko-sovjetski meji južnozapadno od Murman-ska smo ustavilf močne sovražnikove napade, o katerih smo javili včeraj. Bojna letala so kljub slabemu vremenu posegla v boje na zemlji. Spremljajoči lovci so sestrelili brez last n h izgub 14 sovjetskih letal. Angloameričani so z nizkimi napadi nadaljevali svoj teror proti civilnemu prebivalstvu zapadne-ga in južnozapadnega nemškega prostora. Z bombami in krovnim orožjem so napadali predvsem kraje in osebne vlake. Zbili smo 12 lovskih bombnikov. Kadar Churchill napoveduj^... Ne samo pri nas, tudi drugod ugibajo ljudje marsikaj o koncu vojne. Marsikdo se je zresnil, kajti še vse dosedanje napovedi so se razblinile v nič. Posebno zanimivo je, da so se s svojinrl napovedmi urezali taki vodilni državniki, kakršen je ministrski predsednik Churchill. 2e lani je napovedal velike in usodne dogodke, ko bo »listje odpadlo«. Letos je kmalu po pričetku invazije napovedal, da bodo angleški vojaki za Božič že do-' ma. Ko pa se je nedavno vrnil iz Quebeca, kjer sta z ameriškim prezldentom Rooseveltom temeljito pretresla svetovni položaj, je moral v angleškem parlamentu priznati, da stvari nikakor ne stoje tako rožnato, da bi lahko že v kratkem upali na mir. To, kar je angleški premier moral šele zdaj priznati, vedo v Nemčiji že dolgo. Vojska se je resda približala nemškim mejam. Toda sovražniki so tu trčili na odpor, kakršnega niso pričakovali. Vsako ped zemlje si morajo priboriti z velikimi žrtvami krvi ln materijala. Totalna mobilizacija nemških sli je že pokazala moč nemškega naroda, ki pa se ho v nada'-'njem razvoju dogodkov še stopnjevala. Vsepovso- se kaže šlro-kopoteznost ln železna odpornost Frf.zt.fi ln doživljali Nemški dopisnik Edwin Konnerth, ki se mO je posrečilo, da se je na pustolovski način prebil iz Bukarešte v Nemčijo, je podal v listu »Donau Zeitung« izčrpno poročilo o razmerah v Bukarešti in posebno v mestu Sibinju. Konnerth je zapustil Bukarešto dva dni po vkorakanju sovjetskih čet ter je doživel nato tudi v Sibinju prehod sovjetskih oklopnikov in motoriziranih kolon. Kot očividec poroča o dogodkih v Rumuniji naslednje: Ko so 23. avgusta ponoči demonstranti na cestah razbijali okna, brezmiselno streljali v zrak ln ko sem slišal, da me išče rumunska policija, sem šel v nemško poslaništvo. Devet dni po kraljevem puču sem zbežal, potem ko sem podkupil s 120.000 lejl nadperočnika rumunske straže. V teh dneh sem videl, kako so oborožili bukare-štanske Žide kot pomožno policijo s pištolami in puškami. Videl sem tudi oborožene otroke, ki so brezmiselno streljali okrog sebe. Ko sem se vozil s svojim avtom skozi Bukarešto, sem videl ople-njene trgovine. Ko sem bil na poslaništvu, so vkorakale sovjetske čete. že na dan vkorakanja sovjetskih čet se je dvignila v Bukarešti cena za kruh od 38 na 2000 lejev. Večina prebivalstva se je v brezmejnem strahu skrivala. Mnogi so zbežali iz mesta, da bi se izognili nemirom. Na cestah, kl vodijo iz Bukarešte proti severu, sem srečal na begu številne Bukareštance, večinoma na vozovih, ki so bili natovorjeni z najnujnejšo opremo. Gostilne v Bukarešti so bile prenapolnjene s sovjetskimi vojaki, ki so pillt ne da bi plačali. Okrog poldneva nI bilo videti na bukareštanskih cestah razen Sovjetov skoraj nobenega človeka. S svojim avtomobilom sem se peljal lz Bukarešte v Slbinj. Razen 120.000 lejev, s katerimi sem podkupil poveljnika straže, sem potrošil še velike vsote za podkupovanje rumunskih straž. V Sibinju je bilo še mirno. Rumunska oblasti so se zadržale dostojno nasproti Nemcem. Ko pa so 7. septembra vozile skozi Sibinj ves dan sovjetske motorizirane edinice in kjer je ostala tudi majhna posadka, se je slika popolnoma izpreme-nila. Rumunska drhal se je pojavila na cestah. Po mestu so hodili zločinci, ki so jih bili izpustili iz ječ. Ti zločinci v popolnoma raztrganih oblekah in z gladko obritimi glavami so vodili z rdečo zastavo prvi pohod demonstrantov, ki so korakali skozi mesto, medtem ko se je večina prebiva'.-.i. v a skrivala v svojih hišah. Sovjeti so ustavljali na cestah vsako rumunsko vozilo ter ga takoj brez odškodnine zaplenili. Vojaki so v Sibinju prvi pričeli ropati trgovine z. zlatnino. Na ure so posebno divji. Vsak vojak, ki se mu je zdelo, je odvzel mimoidočemu uro. Videl sem vojaka, ki je imel na roki tri zape3tne ure. Zvečer so hodili po ipestu okrog pijani vojaki. V trgovinah so jemali, kar so hoteli. Nihče ni vprašal za ceno. če je bil ravno pri volji, je položil tja kakršen koli bankovec. tb zlomu v Enmiisilji - Sovjetske kontrole na cestah izven mesta so zahtevale od vsakega dokumente. Kdor je pokazal rumunske vojaške papirje, so mu jih takoj raztrgali. Očividno so imele sovjetske čete nalog uničiti vse rumunske vojaške dokumente. Sovjetski vojaki so tudi v rumunskih vojašnicah uničili vse uradne listine. *** " Strašen nauk Varšave Poljsko glavno mesto Varšava je bilo zadnje tedne prizorišče velike žaloigre. Od »zaveznikov« nahujskani so se nekateri oddelki Poljakov pod vodstvom Bora-Komarovskega dvignili k vstaji. Nemška vojska je najodločneje nastopila. Boji so se pričeli v torek 1. avgusta ob 17. popoldne. Razvili so se izredno krvavi poulični spopadi. Vrstile so se borbe od hiše do hiše in nazadnje po podzemskih kanalih. Poljaki so imeli grozne izgube. Venomer so upali na angleško in sovjetsko pomoč, a ostali so neprestano na cedilu. Tako so nesmiselno krvaveli in žrtvovali svojo prestolnico. Kajti Nemci so štrli trdovraten poljski odpor z uporabo najmodernejših sredstev za poulične boje, z Izbranimi oddelki vojske ln policije, z letali ln s težkimi topovi. Preostanki ln ruševine Varšave so od 5. oktobra popolnoma v rokah nemških bataljonov.'Oddelki poljskih upornikov so prešli v nemško vojno ujetništvo. Za varšavske begunce je bilo takoj poskrbljeno. 350.000 poljskih mož, žena in otrok iz Varšave je po celih tednih pregnanstva v temnih kleteh, kanalih, bunkerjih in razvalinah hiš našlo varno zavetje v svetlih dvoranah nekega velikega nemškega podjetja. Poskrbljeno je tudi za zdravniško pomoč poljskih beguncev. V »Domovini« smo že pred tedni opozorili na strašni varšavski zgled, ki je najpomembnejše svarilo vsakomur, kdor računa na oborožen upor proti nemški oblasti. Varšava je v razvalinah, propadlo je četrt milijona prebivalcev, ostalo prebivalstvo pa se je znašlo v bed! in je navezano zgolj na nemško pomoč. O stanju na bojiščih in v domovini je minister dr. Goebbels objavil pretekli teden pregledno poročilo. Količine vojakov, ki jih je zahtevala nemška vojska za nove divizije, je točno dobila ter jih bo istotako dobivala v naslednjih mesecih. Delovnih sil je ogromno na razpolago. Sovražniki bi radi izsilili hitro zmago, Nemci pa hočejo z vsemi sredstvi takšno zmago preprečiti in jim sploh odvzeti izglede v zmago. To je mogoče, ker se borijo na mejah Nemč'je in često v mnogo ugodnejših pogojih kakor prej, ko je bilo bojišče daleč stran v sovražni deželi ter je bila oskrba izpostavljena neprestanim napadom. Uporaba novega nemškega orožja je velika, čeprav ne edina nada. Kar je bilo med zavezništvom šibkega, je odpadlo. Nemški narod se zdaj bor! str- Franoe Ločnar: 2 V §®fisl plašile Ljudska povest iz Bohinja »Kar primiva ga, nekako ga bova že spravila v sobo,« je dejal krčmar in se pripravil *Odločno sta ga prijela vsak na eni strani pod pazduho in potegnila izza mize. že so se vsi trije opotekali in je kazalo, da bodo padli, kajti tujec je bil orjak, Urša pa bolj majhna, debela ženica. Naposled se je tujec le obdržal na nogah in kar podzavestno stopal med njima. Ko sta ga posadila na posteljo, je za trenutek odprl oči in pogledal po postelji: nato se je kar sam zleknll po nji in trdno zaspal. »Zakaj si mu odprl?« je možu očitala žena in si popravljala razmršene lase. Mož ji je šepetaje odvrnil: »Daj lačnim jesti, pomoči potrebnim pa pomoči, vodo lahko vsak sam dobi. Tako mi je dejala moja pokojna mati,« je odgovoril z nasmehom ln se takoj zopet zresnil. »Rekla sem ti že, da si še vedno vse prav odredil.« Nagnila se je k možu in mu pošepetala v uho: »Jože, kakor sodim, ima tujec dosti denarja — dobro pazi nanj ... « »Urša, morda mi še ti ne zaupaš?« se je ujezil mož »No, saj ne mislim nič slabega; ne smeš me n&pak razumeti,« se je opravičila. »Kolikokrat eem ti že dejal, da malce\ manj govoriči!« jo je zavrnil mož. »No, Jože, saj je vse v redu. Ti pojdi na mojo posteljo ln še malo podremaj, jaz pa bom ostala pri tem gospodu, če bi si kaj poželel,« je rekla in sedla na stol. »Ne, Urša, ti kar pojdi dremat! Jaz ostanem . pri njem!« »Prav tako,« je pristala žena, ker je le predobro poznala moževo odločnost. »Pa bodi ti po- -am. —I mi leg tega nesrečnega moža, jaz pa pojdem v hlev. Čim prej postorim svoje delo, tem bolje bo. Preden vzide sonce, bo nemara že mrtev; potem bi bilo z mojim delom pri kraju. Ako bi se mu stanje poslabšalo, me pa takoj pokliči! Si razumel? Da pojdem po župnika.« Krčmar ji ni odgovoril. Stal je ob postelji in se zamislil v tujčevo usodo. Urša je šla v hlev in položila živini še sveže trave. Tudi v konjski hlev je šla pogledat tujčevega konja. Takoj ko je precenila konjiča, je šla k oknu in opazovala moža, kaj poč.enja poleg tujca. Dokaj časa je opazovala. A ko je. videla, da se mož ne premakne s svojega sedeža in da je zamišljen, je šla nazaj v hlev in pričela molzti. 2. Tujec je spal dve uri in pol. Grlo mu je postalo suho; žejalo ga je. Sanjalo se mu je, da se je nekje sklanjal pteko ruše v žuboreč studenček, a vode ni mogel doseči. Za seboj je zaslišal tiho šumenje. Ozrl se je in zagledal poleg sebe Koščeni obraz starke. »Vstani sinko, ne muči se! Tu imaš vode, pij!« mu je dejala. »Kako ste dobri, mamica! ... Pil sem po mestih vse vrste pijač, toda čutfm, da mi še nobena nI tako blažilno teknila kakor mi bo ta iz vaših rok...« ji je odvrnil in mislil prijeti za glinasti vrč, katerega mu je prož!la starka. Tisti trenutek se je predramil, namesto vrča je prijel za krčmarjevo roko. Krčmar pa ni vedel, da se tujcu sanja, ko je opazoval njegove gibe in pridušeno, nerazločno ihtenje. Zaskrbelo ga je, .ker je bilo videti na bledem tujčevem obrazu, da trpi- »Kako mu neki utripi je srce?« je pomislil in mu otipal žilo na roki. Ko ga je tujec prijel za roko in odprl oči, je bil krčmar presenečen nad tako naglim prebujenjem. »Oprostite, kje pa sem?« je vprašal tujec pri polni zavesti, a z blodnim pogledom. njeno in ne bo za nobeno ceno podlegel boljševizmu. Danes nI razlike, ali se narodi predajajo Sovjetom ali Angloameričanom. Kdor položi orožje, zapade naposled boljševizmu. Nemški narod predstavlja novo revolucionarno državo. Sovražniki se bore za zmedo, on pa za nov stvarni red. Zato ne dvomi, da bo zmagal. Pesa — izredno koristna Skoraj soglasno so priporočali in še priporočajo kmetijski strokovnjaki, naj pese ne obiramo in tudi pesnega listja ne uporabljajmo za krmljenja svinj. Uspehi te propagande so pa vendarle malenkostni. Naže gospodinje obirajo peso z nezmanjšano vnemo, nekatere bolj, druge manj. Res je, da se s kuhanjem redilnost in tečnost pesnega listja zelo, zelo zmanjša. Tudi je res, da svinje prav velike množine svežega pesnega listja ne prenesejo brez škode. Z druge strani pa je zopet resnica, da je surovo pesno listje re-dilno in vsebuje polovico več beljakovin ko pesa, to je korenina sama. Dočim vsebuje pesa povprečno le 0.7% beljakovin, je v pesnem listju 1.2%. Posebni redilnost i bo torej med drugim pripisovati, da se naše gospodinje držijo stare šega in obirajo peso. Tudi »novejši ananstveni in primerjalni poizkusi so pokazali, da dobimo z njive, posejane s peso, več redilnih snovi, če peso v dobi dozorevanja ali 1 do 2 tedna pred dozorevanjem zmerno obiramo, kakor pa, če se listja sploh ne dotaknemo in pese ne obiramo. Redilna vrednost pesnega listja je danes v naprednejših pokrajinah že tako upoštevana, da presojajo uporabnost kake pesne vrste tudi po tem, kolikšen je njen pridelek listja. Gre pri tem seveda le za listje, ki ga dobimo ob spravljanju pese, kajti niočnejše obiranje pred dozoritvijo celotnemu pridelku pese naravnost škoduje. Marsikateri živinorejec je že preizkusil, da dajejo jeseni krave, čim zmanjka deteljnih in gra-šlčnih krmskih mešanic, nezmanjšano količino mleka, ko začne pokladati surovo pesno listje, žal, da pri pokladanju tega krmila čestokrat ne poznajo meje in mere ter silijo živini preveč in preobilo pesnega listja, ki je vrhu tega še morebiti onesnaženo s prstjo ali'blatom. Ob obilici pridelka hočemo čestekrat listje izrabiti na ta način, da ves pridelek skušamo v najkrajšem času pokrmiti. Posledica krmljenja s preveliko množino s prstjo onesnaženega pesnega listja je potem driska in napihovanje, če že ne kaj hujšega. Odvišni pridelek pesnega listja skušajmo zaradi tega shraniti v polni sočni redilnosti za zimo na ta način, da sveže listje okisamo v silosu Sreča je skopa lepotica, kl nič ne podari, ampak samo posodi. »Pri dobrih ljudeh,« je odvrnil; a ko je opazil, da se tujec nezaupljivo ozira po sobi, je pripomnil: »Pod mojim varstvom ste! Jaz vam za vss odgovarjam!« »Hvala vam — zdaj se že malo spominjam.« je dejal tujec ln zopet zatisnll oči, ker ga je slepila luč. Krčmar se je globoko oddahnil, ker se je tujec zopet zavedel. Hitro je šel v kuhinjo in podnetil ogenj. Pristavil je mleko in ga dokaj kmalu prinesel gostu. »Gospod, tu je vaše gorko mleko!« »Ali ga nisem — kako bi dejal — davi popil?« je vprašal tujec, ker se je pač dobro spominjal, da je naročil mleko. »Ne,« je odvrnil krčmar. »Tedaj, ko sem vam ga prinesel, ste bili — ne vem, kako bi dejal,.. « »No, naj bo že tako ali tako, zdaj ga bom pil,« mu je segel v besedo in hlastno prijel za lonček. čeprav je bilo mleko zelo vroče, ga je popil v du§ku. »Tako, dobri krčmar, zdaj pa bo!« Vrnil mu je lonček in vprašal: »Kaj pa moj Rabi, kako se počuti?« Krčmar je takoj pogodil, da misli na konja. »Prav dobro se počuti vaš konjiček, malo se je že oddahnil.« »Skrben gospodar ste!« »Ne preveč,« se je nasmehnil gostilničar. »Krčmar, ne znajdem se — v tej sob! še nisem bil. Kako sem prišel sem?« je vprašal gost, ker se mu je v sobi zdelo vse tako tuje. »V moji sobi ste; na moji postelji. Niste bili zmožni, da bi šli po stopnicah. Z mojo ženo sva vas domala prinesla sem.« »Tako; zdaj šele se spominjam slehrne podrobnosti — vem, da vam je žal, ker ste ml odprli. Toliko sitnosti Imate z menoj... « •— kjer je ta na razpolago — ali pa v primerni podsipnici. Podsipnico za pesno listje pripravimo enostavno takole: Na dva metra široki ploskvi njive, v bližini doma, denemo čevelj na visoko slame. Nato razprostremo v plasteh dva do tri metre visoko in enakomerno listje, ki ga sproti tlačimo. Nato denemo nekoliko razrezane slame, na vrh še nekoliko" nerazrezane dolge slame in nazadnje še čevelj visoko zemlje. Podsipnico potem obtežimo Če s kamenjem. Po preteku 6 tednov je listje okisano in uporabno za krmljenje. Vsekakor bomo okisano listje pokrmili prej kakor pa peso samo, ki se v podsipnici nepokvarjena drži lahko delj časa. Na Gorenjskem shranijo marsikje pesno listje tudi na ta način, da ga posuše v kozolcih ali na kakih plotovih in stenah ob hlevih. Ker pa nalože listje včasih v predebelih plasteh, se rado pokvari. Posušeno OOOOooooaooooooooocxxxxx>oooooocxxxxx>oaooooo^^ SLOVENCI - BERITE ftziftenta. 22. SEPTEMBER 1943—1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH listje potem razrežejo ln skuhajo. To pa ni dobro. Boljše ko sušenje je vsekakor kisanje. Ako že pesno listje sušimo, pokrmimo presnega, to je nekuhanega. Redilna vrednost nekuhanega posušenega pesnega listja je polovico večja. S pokla-danjem v surovem stanju štedimo tudi na stroških za delo in drva. Važno je tudi, da navajamo živali na uživanje pesnega listja le polagoma ter da pesnega listja ne krmimo samega, marveč le poleg druge suhe zimske krme. Ob obilnejšem pokladanju listja damo živini tudi klajnega apna ali stolčene krede. Vsekakor pa glejmo, da bomo dobili z njive čim snažnejše pesno listje in da bomo pokladali le listje, ki ne bo niti najmanj onesnaženo s prstjo. Zlasti če je jesen deževna, je treba pesno listje dostikrat močno onesnaženo. Takšno listje je treba pred krmljenjem ali pred okisanjem oprati, da s tem preprečimo pri živini razne neljube nevšečnosti v prebavilih in s tem tudi slabšo gospodarsko izrabo in prebavo sicer redilnega pesnega listja. D omaCe novice * Med vodilnimi organizatorji Slovenskih narodnih straž na Primorskem je major Julij Cesar. 6. t. m. je praznoval 60 letnico in je bil deležen mnogih čestitk. Svetovno vojno je prebil večji del na gališkem bojišču. Pozneje v Jugoslaviji je bil povišan v jnajorja, vendar je stopil v pokoj zaradi posledic težke rane, ki jo je dobil v vojni. Ko se je pri nas začelo komunistično uničevanje, se je priglasil k domobranstvu in odšel na Primorsko, kjer je pokazal velike organizator-ske sposobnosti. * Smrt uglednega gospodarja. V Borovnici je umrl zadet od kapi gostilničar in posestnik g. Anton Drašler. Učakal je 76 let. Bil je na glasu dobrega gospodarja, ki je pridno sodeloval tudi v javnem življenju na korist vse borovniške občine. Preteklo soboto so ga položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Ugledni družini sporočamo tudi naše sožalje. * Brezplačne gozdne sadike bodo oddajali konec oktobra v pokrajinski gozdni drevesnici v Novem mestu gozdnim posestnikom, ki so morali svoje gozdove v letih 1942-43 prisilno posekati. Na razpolago bodo smrekove, jesenove in javo-rove sadike. Vse so velike in že dobro razvite. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom za štiri lire in predložene na okrajno glavarstvo v Novem mestu najpozneje do 20. t. m. * Smrt znanega odvetnika. Pretekli mesec je umrl v starosti 53 let dr. Emil Stefanovič, bivši odvetnik na Prevaljah. Ko je aprila 1941 odrinil v vojno, je bil pri šabcu ujet in odveden v ujetništvo, odkoder se je močno bolan po 10 mesecih vrnil domov v Novo mesto. Po dveh mesecih bivanja doma si je malo opomogel, pa je že zopet moral za 7 mesecev v Italijansko internacijo. Spričo novih taboriščnih muk je zelo obolel in se vrnil domov strt na telesu in duši. Do konca življenja je vdano prenašal svojo trnjevo pot. Vdovi je zapustil sinčka in hčerko. * Smrt dr. Mateja Pretnarja. Pretekli petek je na ljubljanskem pokopališču legel k večnemu pokoju splošno znani odvetnik dr. Matej Pretnar. Bil Je kranjskega rodu, a odvetniško pisarno je odprl v Trstu že leta 1892 kot prvi ondotni slovenski advokat. Izven odvetniškega poklica se je. pridno trudil tudi za gospodarski razvoj tržaških Slovencev. Ustanovil je vrsto gospodarskih ustanov .in narodnih društev. Napisal je tudi mnogo gospodarskih in pravniških člankov. Tako si je v zgodovini našega odvetništva zagotovil trajen spomin. * Ziato poroko sta praznovala v Ljubljani upokojeni tiskarniški faktor Zdenko Valašek in soproga Marija. Po rodu je jubilant Čeh, a že dolga desetletja biva v Ljubljani, kjer si je poleg ugleda v tiskarski stroki pridobil tudi mnogo prijateljev. * Podel komunistični zločin v Kranju. V večernih urah 21. septembra se je na kolesu pripeljal v Kranj Janez Dorfer z Okroglega, ki je bil tri dni prej odšel k tolovajem v gozdove, kjer je že delj časa njegova hči. Ko je privozil do »Stare pošte«, je v njegovem naročju eksplodiral zavoj v aktovki. Eksplozija je bila tolikšna, da so v bližnjih hišah popokale vse šipe. Dorferja je raznesla terrfpirana angleška bomba, ki je eksplodirala prej, preden je dospel na določeno mesto. Najbrž je bila namenjena za kak nemški službeni prostor v Kranju. Kakor pa se to često prigodi, tokrat ne bi bili žrtev v Kranju živeči Nemci, marveč domačini, ki bi se prav lahko tedaj nahajali v bližini dogodka samega. Dogodek je vzbudil veliko ogorčenje nad komunisti, ki segajo po takih sredstvih terorja in brezobzirnega pobijanja. * Pralne praške in vžigalice je skrival neki ljubljanski trgovec. Protidraginjska kontrola je pri njem našla 200 kg pralnega praška, po katerem najbolj povprašujejo perice ln gospodinje, ter 1800 škatlic Italijanskih vžigalic. Trgovec se je izgovarjal, da je imel prašek ln vžigalice v zalogi za primer večje stiske. Oblast Je zalogo zaplenila, trgovec pa je obsojen na mesec dni zapora in na 5000 lir denarne kazni. * Za jesenski čas sta posebno primerni dve knjigi. Odrasli navdušeno čitajo napeti veliki roman »Divjina cvete«, za doraščajoči rod pa Je nadvse primerna mladinska knjiga »Brzonožec in Puščica«, ki jo jemljejo v roke tudi odrasli. Obe knjigi dobite v knjigarnah, po pošti pa ju naročite v upravi »Domovine«, Ljubljana, Narodna tiskarna Zatesasmtev od 18.3o do 5,30 »Da, tujec sem, a obenem domačin — Srednje-yaščan.« »Gospod, to me malce preseneča — že petinšestdeset let štejem in domačine vse poznam,« je odvrnil krčmar in ga nezaupljivo pogledal. »No, točnega pač še nič ne vem,« se Je nasmehnil tujec. »Torej imate kako skrivnost?« je radovedno vprašal krčmar. »Prav velike skrivnosti menda ne bo. Jutri — ah, kako se mi blede ... « »Vem, gospod, počitka še potrebujete,« ga je prekinil krčmar, ker Je spoznal, da tujec še ni prišel na red s svojim umom. »No, prav. Saj se bova še lahko pomen'la — samo to vas prosim, da bi lahko ležal vsaj dve url nemoteno, ker zdaj. bom šele zaspal, kakor je prav.« »Le brez skrbi zaspite, nihče vas ne bo motil,« je zagotovil krčmar in hotel oditi. »še za mojega konjiča poskrbite!« je dejal tujec in se obrnil. »Vse uredim, vse,« je odvrnil krčmar in se poslovil. ■ Urša je stala za vrati in prisluškovala. Razumela je komaj vsako deseto besedo, zato se je ujezila: »Kaj ne bi tujec še z menoj malo govoril?« Vstopil je, a mož jo je takoj prijel za roko in dejal: »Najin gosti želi, da ti nakrmiš konja, jaz pa da mu ga očistim — čez dve uri odpotuje!« »Na,« je zazijala žena in šla krmit konja. Rabi je postal po šesti uri na moč nestrpen. Pričel je grizti jasli in nihče se mu nI smel približati. Sicer ga je krčmar skušal s palico ukrotiti, toda nI mu uspelo. Dal rnu je svoje koruze, a konjiček se niti zmenil ni zanjo Vzpel se je na zadnje noge In pričel rezgetatl. Povodec, za katerega je bil privezan, ga je potegnil nazaj. Rabi je pričel zopet grizti in kopitatl ob leseno ograjo. Medtem ko je krčmar premišljeval, kako bi ukrotil konja, je Urša že stekla po gospodarja. Tujec je spal, ko ga je Urša prebudila: »Gospod, vašemu konju se — ne vem, kaj mu je. Bije, grize, in nihče mu ne sme blizu, tudi Jaz ne smem do njega, pa še naše koruze ne je.« Tujec je pač vedel, zakaj Rabi bije in grize, ker je to često počel. Toda samo dotlej, da ga je poklical po imenu Nasmehnil se je in dejal: »No, le pojdite k mojemu konjiču in mu uka-žite: Rabi, miruj! — saj rad uboga.« Brez besede je zapustila sobo, da ne bi pozabila, kako ji je naročil tujec. »Rabi, miruj! Rabi, miruj!« si je ponavljala, ko je hitela čez dvorišče. Vzravnala se je in izbočila prsi, ko je stopila v hlev. Jože je še vedno krotil konja, da bi mu ne zgrizel in ne razbil vseh desk. žena se mu je porogljivo nasmehnila: »Ej, Jože, Jože, pozna se ti, da greš v leta — niti ta konjiček te ne uboga! Ti bom jaz dala moje krilo, ti pa pojdi v kuhinjo in pripravi zajtrk! Konja bom pa že jaz ukrotila« Krčmar se je že itak jezil, ker ni mogel umiriti konja, zdaj ga je pa še žena zasmehovala, »čakaj, klepetulja, se bom pa nad teboj znosil,« si je mislil in pljunil k njej. »Prijel jo je za roko in pričel vleči proti izhodu: »Ti vražja baba, tvoje mesto je v kuhinji ali .pa pri kravah; tu nimaš nič iskati!« je hropel, kajti petdesetletna debeluška se mu je z vso silo upirala, a možu ni bila kos. »O, sveta nebesa, ti si pa pol divjaka,« je domala jokala. Ko sta se prignetla do vrat, je pa Urša zavrla. Z nogami vin s prosto roko se je oklenila vrat. »Jože, pusti me, pa ti nekaj povem!« je prosila. Krčmar je. popustil in obstal pred ženo. »Kolikokrat sem te že prosil, da me ne Izzivaj ob , vsaki priliki.« Urša, kakor da se ni nič zgodilo, je šla h konju in velela: »Rabi, miruj!« Kakor da ga je začarala, se je konjiček umiril. Ponosno je Urša pogledala moža. čeprav je bil še razburjen, se je moral nasmehniti. »če bi mi ti ne bil mož, bi tudi tebe ukrotila! Videl si, česa sem zmožna!« Tedaj je vstopil tujec: »Nu, gospodinja, kako je s konjičem? Ali se je umiril na vaše povelje?« »Kaj se ne bi!« je zadovoljno odvrnila »Ta moj konjiček, samo da sliši svoje ime, pa že ve, da je vse v redu,« je rekel tujec in stopil h konju. Krčmar je pogledal ženo, češ, zdaj pa že vem, v čem. tiči tvoja moč. Urša je položila prst na usta. »Tu nikar ne posnemaj svetnikov! Pojdi in pripravi mleko!« je velel krčmar. Urša je kar zapihala. Ni ji bilo všeč, da se je mož obnašal tako gospodovalno ob navzočnosti tujca. »Kaj mleko, mleko je vedno na razpolago,« je ostro zavrnila moža, in prav prijazno vprašala tujca: »Gospod, kaj pa boste vi jedli? Koruzne žgance in zelje, to je naša domača jed — ali pa morda jajčka?« »Pa mi pripravite jajčka — mehko kuhana,« Je hitro odvrnil, da bi se je čim prej iznebil. Kajti hotel je biti sam s krčmarjem, da bi ga začel lzpraševati o svoji zadevi. Zdaj je bil naspan in spočit. Takoj, ko je odšla gospodinja, je nestrpno stopil h krčmarju, mu položil roko na ramo in dejal: »Krčmar, ako vam čas dopušča, sediva tu na klop in se malo pomeniva. Že v sobi bi bU rad z vami govoril, pa sem bil preveč zaspan.« »Na razpolago sem vam,« je pristal krčmar in pobral na tleh ležečo metlo, da je očistil klop. Ko sta sedla, je povzel tujec: »Še cigaro si pri-žgiva, da se nama osveži spomin!« Krčmar je rade volje vzel cigaro, rekoč, da jo bo hranil do nedelje. »S cigarami ne štedite, sem dobro založen z njimi!« Ko sta prižgala, je dejal tujec: »Zdaj mi pa povejte, ali so katera ženska v tej vasi piše za Magdaleno Rutarjevo?« »Da. V zadnji hišici stanuje, konec vasi na levo roko!« je pokazal smer. Tujec je pobledel. »Da bi vsaj ne bila tista Vsak otrok se mora igrati že pri dojenčku opažamo lahko, da se hoče Igrati z ročicami in kasneje tudi z nogicami. To so prvi poizkusi igre. Pozneje slede ropotuljice, živalice, punčke... Starši povečini ne vidijo v igri drugega, kakor dejstvo, da otroka zaposli in mu krajša čas, kvečjemu še, da ga pripravlja in vodi za življenjsko delo. V resnici pa nudi igra globok vpogled v svet otroka in mora biti vzgojitelju tako rekoč ključ do njegove duše. Igra je otroku delo. Zanimivo je, kako živo deluje pri igri otrokova, domišljija. Vsak predmet zna prilagoditi sebi v korist in v službo. Zajaše palico, ki mu je Konj; sestavlja iz deščic ali kamenčkov vlak, iz škatljice si napravi voz ali avtomobil, iz peska peče kolače. A v vsakem položaju se vede dosledno igri primerno. Treba ga samo prikrito opazovati kako se povsem pravilno ponaša kot namišljeni jezdec, šofer, sprevodnik, kuhar. Tako predan je svojemu delu v igri, da ga često smatra kot resnico. Najrajši ima otrok priproste igrače, ki se dado sestavljati in zopet razdirati ter nudijo njegovemu duhu dovolj zaposlitve. Iz kock, palčic, klinč-kov gradi hiše, stolpe, reke, trdnjave. Pri tem se razvija njegovo opažanje, njegov razum se bistri; primerja igro z dogajanjem okoli sebe in na ulici, popravlja nedostatke v svojem delu, razdira ln gradi iznova. Treba ga je samo pustiti, da samostojno in po lastnih predstavah ustvarja, ga pohvaliti, ako je dobro napravil in ga dobrohotno opozoriti na napake. To mu je vzpodbuda za nadaljevanje. Malo zabave in otroškega veselja uživa otrok, ki so mu roditelji celo pri igri vedno v Drobiti nasveti Za konzerviranje paradižnikov poznajo gospodinje mnogo r«3eptov. Najstarejši in najbolj preizkušen način je vlaganje celih paradižnikov v kisu. Tega recepta ni treba posebej navajati. Dovolj znan je tudi recept, kako je treba kuhati sok ali mezgo iz paradižnikov. Vendar gospodinje še vedno premalo kuhajo iz paradižnikov mezgo. Kuhanje mezge ni težavno. Kuhamo zrele ln zdrave paradižnike. Ta način konzerviranja je priporočljiv predvsem zaradi tega, ker se tako najlaže dobro založimo s paradižnikovim sokom za dalje časa. Vlaganje celih paradižnikov je dražje in zanj moramo Imeti posebne kozarce, medtem ko sok lahko natočimo v navadne steklenice, ki pa morajo biti seveda razkužene in treba jih je dobro zapreti. Paradižnike, ki jim dodamo malo popra, morda tudi lovorjev list in materine dušice, kuhamo tako dolgo, da se povsem zmehčajo. Med kuhanjem jih večkrat dobro premešamo. Sok precedimo skozi sito. Ko izku-hamo iz paradižnikov ves sok, ga končno še prekuhamo, da izgubi čim več vode ter se zgosti. Ko se mezga ohladi, jo natočimo v steklenice.- pomoč, ga navajajo ali celo komandirajo; s tem mu zamorč lastno voljo, svojskost in ga dolgočasijo. Novodobna vzgoja stremi za tem, da daje otrokom igrače, ki jim niso samo v zabavo, marveč jim nudijo tudi čim več prilike, da razmišljajo in se sami trudijo. Ljubša je otroku igrača, ki si jo je napravil sam. kakor najdražja iz trgovine. Zato je umestno, da dobe že majhni otroci, dečki in deklice razno orodje in pripravo za uporabo orodja. Naj tolčejo, režejo, žagajo, vrtajo in potem sestavljajo. Prevelika bojazen, da se bodo poškodovali, ni na mestu. Otrok kmalu spozna, da je sebi in drugim sam odgovoren za svoja dejanja; naučil se bo pazljivosti in previdnosti, a postal bo pri tem tudi ročen in pripraven. Otrokom je treba dati priliko in možnost, da se vžive v igro in se igrajo, dokler je čas za to« Deca, ki je vedno v družbi odraslih, ne pozna pra« ve mladosti. Ko stopi v samostojno življenje, se težko znajde, ker je nesamostojna in odvisna od pomoči in nasvetov odraslih. Poglejmo samo na kmete! Dečki na paši si sestavljajo sami svoje igrače: piščalke, lesene konjičke, vozičke. Deklice doma pa so že cele mamice: poleg punčk lz cunj, ki so jim v igračo, ko so še prav majhne, jim je pozneje naložena skrb za najmlajše bratce ln sestrice in često tudi za delo v kuhinji in v hlevu, že zgodaj se v njih razvije čut dolžnosti in odgovornosti. Navajajmo zato tudi mestne otroke k samostojnosti v igri ln delu! Steklenice ne smemo napolniti do roba Morarflo jih zelo dobro začepiti z razkuženim zamaškorru Priporočljivo je, da stekelnice s sokom shranimo v prostorih, kjer se toplota mnogo ne spreminja tn kjer ni prevroče. Lese za shranjevanje Izbranih jabolk in hrušlt so prirejene tako, da se dajo nakladati druga vrh druge v poljubni višini. Iz primernih remeljcev si jih vsakdo lahko zbije sam. Tudi obliko si lahko določimo sami po potrebi ln prostoru. Ta« ka posoda je pa le za prvovrstno zbrano namlž« no (kabinetno) sadje. Za shranjevanje velikiH množin so pa najprikladnejši znani holandski zaboji, ki so obenem tudi izvrstna posoda za prevažanje jabolk. Te lese so uporabne tudi za razna druge namene, kakor n. pr. kalenje krompirja, za sušenje raznih pridelkov Itd. Parketi pokajo zlasti ponoči, ako so bili vlažni ln so se nato posušili. Pokanje neha, ako parket pridno mažemo s parketnim mazilom. Snežke, ki so potemnele, lahko obnovimo z gumijevim lakom, če ga dobimo v drogerlji. Snežkai najprej s pomočjo gobe umijemo z boraksovo vodo in ko so popolnoma suhe, jih s čopičem tanko lakiramo. Ko se pr#iše. so kakor nove. __ aR® Ženski vestnik Za kuhinja Paradižnikova juha. Opraži na masti narezane' čebule, pol gomolja zelene, korenček, vsž zrezano na listke. Ko se zarumeni, popraš z moko in zalij z vodo; dodaj 6 do 8 lepih, velikih paradižnikov, katere si prej potaknila v krop in olupila. Ko nekaj časa vre, pretlači skozi sito, po potrebi še zalij z juho ali z mlekom, osoli pičlo, po okusu tudi nekoliko osladl in zakuhaj na juhi riž. ' Bosanski rižot z ohrovtom. Kadar imamo košček sesekljanega svežega svinjskega meša, pripravimo to jed takole: čebulo, Česen, mast in na rezine narezani ohrovt dušimo v pokriti posodi in prav malo zarumenimo, pridenemo riž, nekajkrat premešamo, zalijemo s poldrugim listom vode in kuhamo pol ure. Po možnosti potrosimo z nastrganim parmezanom in postavimo na mizo. Slani keksi, iz 28 dkg moke, maloe masla in mleka in 3 g sode napravimo testo ln ga damo počivati. Nato testo tanko izvaljamo, pritisnemo nanj strgalo in lzrežemo male oblike, kl jih spe-čemo na namaščenem, z moko potrošenem pekaču. Zelenjadna moka Iz vsega suhega zelenega listja si lahko napravimo izvrstno zelenjadno moko. Liste smo posušili v sušilnici. Zelenjadno moko uporabljamo kot dodatek juhi, kot pirč, posebno primerna pa Je kot dodatek h kruhu. Iz posušenih zelenjadnih listov si pripravimo moko tako, da jih zmanemo najprej kar z rokami, nato pa pretlačimo in presejemo skozi sito. Grahove luščine, peteršiljeve korenine, korenček, kolerabne lupine, štrclje najprej zmanemo z roko, nato pa zmeljemo v kavnem mlinčku. V skrajnem primeru je za pripravo zelenjavne moke uporabna tudi dobro posušena mlada detelja, lucerna, črna detelja, ki se pretlači skozi sito. V Isti namen Je dobra tudi jesenska otava. Pripravljanje kruha iz zelenjavne moke ni težka. Na primer: pol kg zelenjavne moke (zmešamo vsake vrste: čebulno moko, peteršiljčkovo moko, moko lz suhih sadnih lupin itd.) zmešamo S pol kg krušne moke in nato pripravimo testo kakor za drugi kruh. Vzhaja dobro. Kruh Je izvrsten za vsakogar, zlasti priporočljiv je sladkorno bolnim. Strokovnjaki so ugotovili, da Je prvorazredni diabetični kruh. Pri pripravljanju mešanice zelenjadne moke je najprimernejše, če zmes napravimo iz 50% listnate moke in 50% koreninčne moke. uboga ženica — koščenega obraza,« si je mislil ln vprašal: »Tista stara žena?« »Da, da — pa ne da bi jo vi poznali? Ste jo že videli?« je vprašal presenečeni krčmar. »Seveda. Ko sem prispel v vas davi ob dveh, sem prav njo poklical in vprašal, če Je tu Srednja vas in kje je krčma.« »Tako, njo ste vprašali — ln zakaj sprašujete po nji ?« »To boste že še Izvedeli. Najprvo ml povejte, ali ne živi v bedi?« »Da, reva je zapuščena; nihče.se ne zmeni zanjo. Pri meni dobi toliko, da se skromno preživi — krpa nam, kar. je starega.« »Ali nima več polja?« »Imela Je polje, toda Rutar, brat njenega rajnega moža ga ji je na prav spreten način odvzel. Lansko leto smo ga pokopali. Zdaj gospodari njegov sin.« »Da, tudi moža nima več,« je vzdihnil tujec. »On je že dolga leta pod rušo, — da vam natančneje povem: trideset let je že v grobu!« »Kaj?« se je začudil tujec, »že toliko let Je vdova — ali je to mogoče?« »Da, je. Pljuča so mu odpovedala — na Magda-lenino'srečo. Dosti 1e pretočila solz& « »Morda jo 1e celo pretepal?« »O, gospod, domala sleherni dan; če se spomnim nazaj, se čudim, da sploh še živi. Njeno življenje bi lahko Imenovali krlžev pot.« »To zveni, kakor da Je Magdalena živela pošteno?« »O, pošteno; le on je bil surov človek, da mu ne pomnim enakega.« Tujec je odvrgel cigaro, se uprl s komolcem na staro košaro ter se zamislil v Magdalenino trpljenje. Debele solze so mu pričele polzeti po licu. Krčmar je molče opazoval tujca ln je bil v za-, dregl, ker se je tujec solzil. Neprestano Je otre-sal pepel in slinil cigaro. Od strani je jel ogledovati tujca. Njegova črna obleka, svilena srajca in vse, kar je bilo na njem, je kazalo, da je me- ščan boljšega rodu. Mislil si je, kaj neki veže tega premožnega človeka na Magdaleno. Ali.veljajo solze njej? Po njegovi stasiti postavi in glasu mu Je bil znan; toda kje bi ga bil videl, tega se krčmar nI mogel domisliti. »Zakaj nisem tega prej izvedel — o nesrečna usoda!« je polglasno vzdihnil tujec. »Nemara ste z njo v sorodu?« je vprašal na moč radovedni krčmar. »Da, v sorodu sva si, in še prav blizu, v najbližjem sorodstvu,« je počasi in zamišljeno odvrnil tujec. »Ne zamerite ml, gospod, Če vam povem, da se ml je ta ženska vseskozi zdela nekam skrivnostna — preveč molčeča. Tudi jaz sem že v letih in jo poznam od mladosti; toda kadar koli sem jo srečal, ali pa da Je prišla k nam v šta-cuno, vedno je bila močno zamišljena.« »Krčmar, to vam pa iz srca rad verjamem. Da bi bili vi na njenem mestu...» »Gospod, skrivnostno je vaše govorjenje — kakor Jernejevo!« Tujec se je pri Imenu Jernej zdrznil: »Katerega Jerneja mislite — ali še živi?« »Da, še živi Jernej. To je naš srednjevaški pastir, kl nam pase krave že nad šestdeset let.« »Srednjevaški pastir, Jernej,« je ponovil tujec. »Jernej mi vedno pravi,« Je nadaljeval krčmar, »ako nanese pogovor na Magdaleno, da bi ml lahko marsikaj o njej povedal, '""•sto sem mu dejal, da mu dam frakelj ali dva, če mi pove, zakaj se drži Magdalena v taki zamaknjenosti. Toda ko mu zastavim to vprašanje, vedno takoj vstane In zapusti krčmo. Edino z Magdaleno si često nekaj prav zaupno šepetata. Ako pa pride kateri koli v njuno bližino, takoj umolkneta.« Tujec je napeto poslušal ln vprašal! »Ali še vedno šepetata — hočem reči, ali se že od mladih let poznata?« »Seveda se poznata. A v prejšnjih letih tudi z ♦ • nJim ni govorila. Sele kakih pet let govori z njimi več kakor z drugimi.« »Kje pa je zdaj Jernej?« »Pri županu je zaposlen.« »Ali nima nič svojega?« »Ne. Že njegovi dedje so bili pastirji. Sicer j«i imel leseno kočo ln kozo, a mu je ž« pred leti vsa skupaj pogorelo.« »In kaj počenja Jernej čez zimo, ko nI paše?« »Kmetom cepi drva, da dobi za tobak in za kak frakelj.« »Tako,« je rekel tujeo ln vstal. »Odslej ga dajte Jerneju slehrnl dan po en frakelj, če M si ga pa še poželel, tuili dva! Tudi pipe ne »me Imeti prazne — seveda, če kadi pipo?« »O, Jernej vse kadi,« je odvrnil krčmar in zadovoljno pogledal tujca. »Nikar se ne čudite, jaz slehernemu brezdomci; rad pomagam. Tu imate na Jernejev račun,« f{ rekel tujec in prožil stotak. Krčmar se Je kar zavzel: »Nu, to bo pa prr -več!« »No, to vam bom moral še dodati,« se je nasmehnil tujec. »Tudi Magdaleni sporočite, da Ima pri vas vse potrebno na razpolago. Kar se tlčfll hrane, JI dajte, kar koH si poželi! Ali imate v vasi trgovino z blagom?« 1 »Da, tudi to Imam Jaz.« »Kakor nalašč,« se Je razveselil tujec. »Ko prh de Magdalena k vam, Jo vedite v t»govino in naj si Izbere nekaj dobrega blaga in perila. Takoj naj gre k šivilji — mogoče ima še kako gotovO obleko? To naj bo pa na Magdalenln račun! Na« jlni računi bodo vedno v redu,« je pripomnil in prožil krčmarju tisočak. »Morda se ml sanja?« Je krčmar kar zijal o gre graščak na vrt sprehajat in ko gre tako po stezici, zagleda drobnega hroščka. Pobere ga, stisne v pest in se obrne k vedežu, ki je šel za njim: »No, vedež, ugani, kaj imam v roki?« Kmet se prestraši ta reče zase: »Zdaj te je pa ujel, ubogi Hrošček!« »Prav imaš,« reče graščak. »Hroščka Imam!« Graščak še bogateje poplača kmeta ta ga pusti milostno domov. danski židje prednosti, ki jih ne dovoljujejo Fincem, ki so Švedom vendar bližji. X V Ameriki stavkajo. Prejšnjo sredo je pričelo v Detroltu stavkati 6000 oboroževalnih delavcev. S svojo stavko so povzročili, da bo moralo še nadaljnjih 50.000 delavcev ustaviti delo. X »Čistilni odbor« proti fašistom na delu. Pod pritiskom sovjetskega zastopstva v Rimu se vrši v zadnjih dneh z veliko naglico »čiščenje« državne uprave in javnih korporacij. Komisar za totalno uničenje fašizma grof Sforza objavlja dan za dnem dolge spiske vseh onih državnih uradnikov, kl so bili takoj odpuščeni brez pravice do pokojnine. Na teh seznamih je preko 20 višjih uradnikov Banke d'Italla, okrog 30 vodilnih uradnikov finančnega ministrstva ta 15 višjih uradni kov narodnega zavarovalnega zavoda. V Firencah je zaprla komisija bivšega podtajnika v korpo-racijškem ministrstvu senatorja Tribuno, bivšega glavnega tajnika fašlsfčne stranke v Firencah Tuccija, nekega podpolkovnika ta več drugih znanih osebnosti. »Čistilni proces« je prešel sedaj tudi na znano italijansko družbo »Italcable«, ki je opravljala v miru veČino italijanskega brzojavnega in radijskega prometa z Inozemstvom. Z generalnim ravnateljem Spinellijem vred so pozvali pred »čistilni odbor« več uradnikov te družbe. X Udarno moč nemških oklopnikov tipa »Tiger« dokazujejo vesti-o uspehih nekega oklopnl-škega oddelka, ki je po poldrugem letu bojev te dni un čll tisoči sovražnikov oklopnik. Poleg tega so razbili »Tigri« ponovno zbirališča sovražnikove pehote in njene napade, še nedavno so z nekaj granatami popolnoma razbili ves sovjetski pehotni polk. Enako udarni kakor »Tigri« so nemški oklopnlkl tipa »Panter«, ki gredo zdaj v množicah v boj na vseh nemških bojiščih. Obnavljajte naročftliso! kraj stopnic je bila še mala, preperela miza. Samo en stol je bil poleg nje, a še ta brez ene zadnje noge. Trdo je bil postavljen k zidu, da je zid nadomeščal nogo. Pri nasprotni steni je bil vhod v kuhinjo ta zraven dolga klop. Tudi ob levi šteta je bila dolga klop, poleg pa vhod v pivsko sobo. »Kamor koli se bosta vsedla, ju bom lahko opazoval,« si je mislil in vzel iz notranjega žepa veliko pismo, čeprav je vedel vsebino pisma že na pamet, ga je še enkrat čitaL »Dunaj, 2. svečana. Dragi sinko! Ne vem, če ml boš dovolil imenovati te tako, ko boš prečital to pismo? Dragi Jernej-ček, to pismo boš dobil najbrž šele tedaj v roke, ko bom jaz že v hladnem grobu. Zdravje se ml je močno poslabšalo. Na vseh koncih in krajih samo vnetje, vse gori v meni. Ne vem, kako me bo sodilo tvoje velikodušno srce. Vseeno mi pa vest ne dopušča, da bi še nadalje molčala, ker čutim, da se mi bliža konec. Čeprav sem že v srcu sklenila, da bom nesla to skrivnost s seboj v grob, sem si premislila. Prosim te, ljubljeni Jernejček, da ml odpustiš, ker ti do zdaj nisem razodela skrivnosti, da nisi moj sin. Ljubila sem te in te še vedno ljubim. Tako močno te ljubim, da si že sama domišljam, da si v resnici moj sin. Nerado ml teče pero, nerada ml gre beseda lz ust, ker čut'm, da te bom po tej Izpovedi za vedno izgubila. Zapustil me boš, zavrgel — a jaz te materinsko ljubim! Jernejček, ne ražburi se! Tvoja mati je mojega brata hči. Kako je prišlo do tega, da si postal moj zakoniti sin, ti bom razodela v naslednjih vrsticah, podrobnosti tl bo pa že tvoja mati razodela. Potem sta tudi ona.šla v svoj šotor, razgrnila vreči za spanje po stelji in zlezla vanji. Kakor bi trenil ju je obšel globok spanec. Bilo je šele ob petih, ko se je v jutru zbudil Esher; zlezel je iz vreče in zbudil tudi Patersona. Glasen klic k ženskemu šotoru, od katerega je takoj prišel Eileenin odgovor, je predramil onidve. Ko sta spustila svoj šotor in ga spravila na vozilo, sta prišli tudi ženski na spregled. Eileen je takoj začela pripravljati zajtrk, moška pa sto pospravljala še ženski šotor na Patersonove sani. Potem so zajtrkovali; imeli so pogreti fižol od snoči, ostanke kruha iz Juneaua, ki so ga narezali in na ognju opražili, pečeno slanino in kavo. Psi niso dobili ničesar. Sedeli so ob svojih verigah v snegu, šape lepo skrbno z repom pokrite, in so gledali z lačnimi očmi k ljudem; včasi je kateri zadrgetal s to ali ono prednjo nogo, kakor da ga mraz boli. Bilo je grozno mrzlo, in ko sta moška pse goloroka zaprezala, sta se morala večkrat vrniti k ognju, da bi si ogrela premrle prste, ki so bili na koncih brez občutka. Esher je cenil mraz na dobrih petdeset pod ničlo. Dihati tak zrak je nevarno, in gospa Patersonova je že javkala, da jo bolijo pljuča. Esher jo je posvaril, naj nikar ne govori, in tudi diha naj ne skozi usta. , Nazadnje je bilo vse gotovo za odhod. Psi so krenili na stezo, moška sta se držala krmila, ženski pa sta šli za sanmi, da ju ne bi takoj zazeblo. Bilo je menda šele ob šestih, a nekoliko sani je bilo v mraku že zdrknilo mimo naše skupine. Po dveh urah dobre vožnje se je nenadoma tako stemnilo, da se je steza komaj videla. Bila je tema pred zoro, ki je posebno značilna za Alasko. Počasi je nical sivi dan skozi temo. Ne veš, od kod prihaja svetloba, komaj opaziš, da je tukaj, a na mah te iznenadi pod nogami beli sneg, ki ga razločno vidiš. Takoj potem vidiš ostre obrise bližnjega psa in kmalu tudi vso vprego. Nato zagledaš obrežje in- gričevje, ki zopet izgine in se iznova prikaže. Ne dolgo po tistem se prikaže tudi oblika gričevja na onem bregu in nazadnje vsa ledena ravnina morskega preliva, ki je tod že močno ožji. To je vse. Ni sonca izn^d obzdrja. Siva svetloba ostaja siva. Šele prou puianevu se je prikazalo sonce kakor včeraj v ozkem loku na južnem obzorju in je blestelo kakor rdeča zbrušena ploskev na sivini. Tako je šla pot naprej z vedno isto enoličnostjo, dokler ni prišla skupina četrti dan pozno popoldne v Skaguay, ki je poleti pristanišče za klondiški distrikt. Steza po Lynnovem kanalu je vodila mimo krajev, ki so morali biti poleti res dražestni in čudovito lepi. Nizko, gosto obraslo obrežje se je menjavalo s strmimi, visokimi in zaledenelimi skalami, po katerih so z grebenov padali slapovi. Sedaj je bilo seveda vse v polžjem ledu, da se je modro nebo in žarko sonce ob vzhajanju in zaha-. anju zrcalilo v bajnih barvah. Tudi skoz globeli in soteske, v katerih je zmrzlo vodovje nagrmadilo led v sklade in grebene, da se je dalo pj.mo komaj in prav počasi skoz, so morali iti. Sreča pa je hotela, da so bila taka mesta vedno le kratka izjema. Doslej so hodili ljudje k Jukonu in Klondikeu vedno samo preko Chilcootovega sedla ob južnozapadno od Skaguaya ležeči panogi Lyn-novega kanala Ko pa so bili pred letom odkrili manj nevarno, a še vendar silno težavno Whitejevo sedlo, so vsi zlatosledi hodili skoraj samo po tej poti. Mesto Dyea ob vznožju Chilcoota je bilo torej že sedaj skoraj brez prebivalcev, ker so se vsi z vsem, kar se je dalo premakniti, preselili v Skaguay. Novo mesto je imelo zato že sedaj blizu deset tisoč ljudi in je še bolj kakor Juneau kazalo sliko nastajanja in polovičarstva. Na vseh koncih in krajih so gorele grmade, da bi bilo mogoče delo pri stotinah lesenih stavb, ki so rasle iz tal na videz prenaglo, v resnici pa vendar z mirno amerikansko metodiko. Ta metodika dela vedno po .standardu' tako, da je vsak prijem in poseg odmerjen in tako pametno premišljen, da posameznemu delavcu sploh ni treba nič vgč misliti. Od vseh strani je bilo čuti sekire in kladiva, hrskanje žag, škripanje vint in vriščanje voznikov stotin vozov, ki so vlačili po globokih tirih v snegu stebla in bruna in deske, pa zaboje in sode in vreče, ter pohištvo in drugo imovino priseljencev. Vrvež ljudi, ki so prihajali iz Juneaua, in živžav onih, ki so na drugem kraju silili iz mesta, da- bi šli v Sheepskamp, je obujalo spomin na velik sejem, le da so bili ti prizori bolj zanimivi in' rdtki. Da je kakq delo drago, o tem ni nihče govoril. Saj denarja je bilo dovolj. Samo časa ni bilo preveč, in to je vtisnilo življenju svoj žig. . . ' Podnevi je življenje v tem kraju torej delalo vtis resnega, pridnega dela, zvečer in ponoči pa je bilo popolnoma drugače. Ceste in trgi so opusteli, vse je bilo prazno, ker se je življenje umaknilo v hiše, da bi se tam še bolj razbohotilo. Pivnice z igralnicami in plesišči so napolnili hrupni gostje. Tu si videl orgije in slike, ki jih prej še gotovo ni nikjer povzročala zlata opojnost. Bistveno je k temu pripomoglo dejstvo, da je delala prav blizu Skaguaya nad tisoč glav močna kolona, ki je razstreljevala skalovje jn pripravljala tla za gradnjo železnice proti Jukonu. Težave, ki jih je imela železniška družba, so bile ne samo tehnične narave. Inženirji in delavci so često viseli res na dolgih, okoli vrhov skalovja pritrjenih vrveh, da so mogli ob navpičnih skladih klesati pot za železnico. Vse potrebščine so morali preko vse ameriške celine spravljati najprej v Seattle, jih tam tovoriti na ladjo za Juneau, od tam pa s težkimi sanmi po zamrzlem Lynnovem kanalu v Skaguay za-' vleči. A tudi tukaj so se držali pravila: denar ni nič. Denarja je čez mero, časa je malo. Glavne težave družbe so bile na drugem področju; krivi so jih bili pobegi delavcev. Delavci so res stanovali blizu svojega dela v barakah, a nihče jim ni mogel ubraniti, da bi zvečer, ko jim je ves vrag rojil po glavi, oddiha potrebni ne h-xiili v mesto na zabavo, pri kateri so navadno pognali svojo lepo mezdo. Ce bi jih bila družba tudi hotela zadržavati, bi se ji to nikdar ne posrečilo. Saj so po vsaki novici, da je kje odkrito novo zlato, po večini pozabili vrniti se na delo k železnici, tako da so agenti v Junea.uu in Skaguayu komaj in komaj dobivali nadomestek za pobegle. Na nežno ženstvo, ki se ga je bilo tudi že natepio, ne da bi kdo vedel ali vprašal odkod, se pri večernih zabavah ni bilo treba posebej cnrati. Vsem ženskam je bilo prav, da je bilo tod vedno živahno in burno. Je bilo vtaj Več odstotkov potem. Njih naloga je namreč bila, da bi pomagale krčmarjem in igračem skubiti goste, ki so sicer težko služili svoj denar, a so ga vendar toliko imeli kakor nikdar prej, in čutili sedaj neodoljivo potrebo iznebiti se ga kakor koli in kar se da hitro. . x Zato 3i tudi pri rabi revolverja ni nihče pomišljal. Živci teh ,dam" so že prenesli nekoliko streljanja, in ni bilo noči, da bi koga, ki je prepozno potegnil orožje, po tihem ne spravili na stran. Vsi so menili, da je najbolje, lo povsem skrivaj opraviti, dasi toliko previdnosti niti ni bilo treba, ker se za posameznika ni nihče brigal. Vsak naj sam skrbi za svojo varnost. Nekaj meščanov, ki jih1 je življenje brez zakona in reda skrbelo, in ki so se zlasti bali roparskih podvigov, je že pomislilo na ustanovitev zbora zaščitnikov. Tako je torej bilo mesto, katerega usoda bi po indijanski legendi, po kateri je dobilo ime, bila, da bi rnirno in tiho ležalo tukaj v dolini, in gledalo ne predaleč tja na V/hitejev prelaz, kjer prebivajo na zasneženih vrhovih duhovi rajnih. Skaguay je namreč bila po legendi čudovito lepa indijanska deklica. Nekega dne je po prepiru z dragim pobegnila na goro in se ni več vrnila. Nihče je ni več videl. Njen dragi je za njo toliko žaloval, da se mu je nekoč prikazala v sanjah Sporočila mu je da bo ščitila njega in vse pleme tako dolgo, dokler ne bodo nobenemu tujcu dovolili, da bi stopil na prelaz in oskrunil sveto zemljo. Mnogo let je pleme potem čuvalo tajno prelaza, in če je hrumel z njega višine tako mrzel vihar, da bi ljudem in živini sledenei mozeg v kosteh, so Indijanci molili: »Oh, Skaguay, usmili se nas!« Pozneje pa je Mači-Manitu, da bi indijanski rod uničil, spravil v deželo belce in jim pokazal zlato, ki ga je položil v zemljo tudi za .njih pogubo. In silili so v deželo v vse večjih skupinah, dokler niso odkrili prelaza tam gori in s svojo navzočnostjo oskrunili svetišča ska-guayskega Se sedaj ga vsak dan skrunijo cele tolpe, ki neprestano lazijo navzgor kakor velikanske strupene kače. Ker njeno pleme, ni moglo zadržati tujcev pred tiho dolino, dolžnost, da bi ga ščitila, tudi nje ne veže Zato je potem propadio. Samo nekoliko Indijancev še živi v samotnih kočah zunaj pred mestom, ki se predrzno in brez ozirov na pravice drugih vse dalje širi; belci jih zaničujejo, a vendar so veseli, da smejo pb skromni mezdi zanje delati in si služiti kruha za bedno življenje. * Taka je bajka, ki na^ srečuje v vedno novih inačicah. Svarilo pred žaloigro, ki se začenja za Indijance vselej v trenutku, ko sa priklatijo belci v njihovo deželo. Esher je s svojim spremstvom jasno videl razmere v Skaguayu, ki pa so bile približno iste v vsej prostrani zlati deželi. Potniki iz one smeri, ki so rinili proti Juneauu ter opoldne ali zvečer taborili poleg njih, so mnogo pravili o njih. Mala družba, za katero je čutit Esher odgovornost, ni torej bila čisto brez skrbi, ko se je a dvojimi * sanmi ustavila na praznem prostoru v mesta Esher se s svojci še ni odločil, kaj bi. Večina potnikov se je mudila tukaj samo nekoliko ur, toliko da so si nakupili kakih malenkosti in se zlasti založili s svežim kruhom za nekoliko dni; potem pa je vse zopet drlo naprej, kajti vsaka zamujena ura je mogla pomeniti izgubo bogatega deleža, ki bi si ga zagotovil kdb drug. Roparskih tolp se njim in drugim novincem ni bilo bati. Vse, tudi družba zloglasnega roparja, ki so mu pravili ,Soapy Smith', so vedele, da pri takih ljudeh ni bogatega plena. Roparji so delali velikopotezno, kar jim je bilo lahko, ker so jim bile znane vse lepe priložnosti. (Dalje) CM gosjega peresa Stoletja sta bila gosje pero in črnilnik zvesta tovariša poleg pergamenta in pozneje pgleg papirja na mizi tistih redkih ljudi, ki so takrat sploh znali pisati. Razmerje med pismenimi in nepismenimi je bilo v tistih davnih časih dokaj različno od današnjega. Bili so časi, ko je Dilo med preprostim ljudstvom tako rekoč z lučjo treba iskati človeka, ki bi znal brati in pisati. No, pa to je druga stvar. Nas na tem mestu zanima bolj, s čim je človek v prejšnjih časih pisal. Rekli smo, da je bilo prvo njegovo pisalno orodje gosje pero. še leta 1830. so Združene ameriške države izvozile na leto v Evropo nad 20,000.000 gosjih peres, ki so vse porabili samo za pisanje, "torej v »plemenite« namene. Za gosjim peresom je prišlo v rabo novo pisalno sredstvo, pero iz jekla. Da je bilo takšno pero porabnejše za pisanje, mu je bilo seveda treba konico odščipniti, da je človek lahko pisal debelo in tanko, kakor je hotel, i)krog leta 1880. je kovinasto pero popolnoma izpodrinilo gosje. Ljudje so kmalu spoznali, da se tudi s kovinastim peresom lahko lepo in čitljivo piše, le tu pa tam se je še našel kdo, zlasti med pesniki in pisatelji, ki je bil trdno prepričan, da se mu porajajo duhovitejše domislice, če piše z gosjim peresom. Pisalna tehnil?a~pa še še" vedno"ni zadovoljila ne s kovinastim peresom, ne s pisanjem na roito. Po raznih pisarnah so zapravljali mnogo dragocenega Časa, ker so morali vse pisati le na roko. Zato se je kmalu porodila v bistrih glavah misel, kako bi bilo, Če bi človek namesto s peresom začel pisati na kak stroj, ki bi bil gotovo hitrejši od roke. In res ni minilo dosti let, ko se je tudi ta misel uresničila. Med tistimi, ki so prvi sestavljali pisalni stroj, . sta bila Giuseppe Ravlzza iz Novare in Tiroiec Peter Mitterhofer. Ravizza se je z mislijo na pisalni stroj začel baviti baje že leta 1837. Sestavil je model pisalnega stroja s tekočim valjem in z velikimi črkami in nazadnje tudi modele s tekočim trakom. Ta svoj najnovejši izum je dal patentirati leta 1883. S tem njegovim strojem je bilo mogoče pdsatl zadosti čitljivo. Mitterhofer je bil po poklicu izdelovalec glasbenih insrumentov. Prvi pisalni stroj, W ga je naredil iz lesa, železne do pisalnega strofa žice in usnjatih jermenčkov", imajo v tehničnem muzeju na Dunaju. Nobeden omenjenih dveh izumiteljev pa ni imel te sreče, da bi dočakal tiste čase, ko je industrija začela na debelo izdelovati pisalne stroje, kl sta si jih ona dva prva zamislila. Pravijo, da bi Imela veliko zadoščenje, ko bi po tolikih letih videla, da se nekateri pisalni stroji, kl so še danes v rabi, ne razlikujejo prav preveč