A. Kremplj. (Poskus životopisne črtice.) (Dalje.) Nevedaost materinskega jezika je grdoba ia gajusoba za vsakega omiko si svoječega človeka, toliko veča za učitelja ia voditelja narodn; kako hočeš pametao učiti ako nisi kos besedi, ktera ti je sredstvo učeaju in modrovanju; pa dajmo, da te v tvoji žlobrodi nekako razume ljudstvo, *) kako se moreš ali smeš aadjati povoljnemu vspehu ia ugodnemu nasledku, če hrano poaujaš v aesaažui, umazaai, blatni, skrhaai ia odurai črepaaji, aamesto v ličai, čedai, saažni skledi ? Po vsem omikanem svetu se zahteva od govoraikov točao in temeljito zaaaje jezika, bili se smela istega nevedaost prizaaašati razkladalcem nebeskega nauka? Nikdar ia od nikogar. Od Svetinj je bil K. premeščen v Ormož, kjer so početni trudovi ia marljivost začeli sad donašati; tu namreč je zapel o štireh letaih časih ter spisal pesmi za vse nedelje po evan- kdo je neznaa, zapuščea in zaaemarjeu jezik? Nekteri rokopisi teh pesmic so v rokah g. A. Straajšaka, župnika v Veržeju. Or- Sloveaščiaa v njih je zelo okorna ia hrapava, toda v oai dobi gladko pisal aaš prelepi, pa od kajižaikov mož sedaj srče modrost iz židovske "ehko tedaj sklepaš na ajegovo politiško ^Presse", dragi mišljeaje, bralec! značaj- aost, čistost zdravih nazorov, rodoljubje itd., kar je miaole zime jasno pokazaao o volitvi deželaega poslaaca; samo dva sta glasovala za aarodajaka, vsi drugi so torili kadilo aemškutarstvu, čeravno bi lehko na prste seštel Oraiožaae znajoče aemščino za mali prvi red. Kakor se gode v Ptuju, tako se pleše v Ormožu. Vide ka. vl. stolništvo bister um *) Vsaj psa tudi razume, kedar cvile po vratih draplje, ali kravo, kedar lačna mucka. in marljivost Kr. postavilo ga je za kurmeštra v Ptuj, kjer je zasebno učil dečke za ondašnji tretji razred, da so mogli prestopiti v gimnazij, in ua svetlo dal slovensko-nemški katekizem. Letos je kanjeno bilo Kr. zarad njegovega delovauja in zbog ležejega privoza za goste v Ptuju napraviti veliko besedo, pri Mali nedelji pa bi le bil vvod ti slovesnosti, toda .... Ptujski gospod veliki župnik in dekau (od nekih let prošt) ima pravico podeljevati peterim župam župnike, po takem poti je tudi K., bivši kurmešter v Ptuju, postal odonod župnik pri sv. Lovrencu 1827 1. V crkvi in zvun crkve je bilo vse nesnažno, zapuščeno, v neredu, kar je novi pastir v kratkem dostojuo poravnal. Leseno nastropje župniškega hrama je dal namestiti z zidanim, nekaj na svoje, nekaj na župljanske potroške. K. je obhajal stoletnieo sv. lovrenške crkve, slovesni govor sam govoril, in natisnen razdelil uied ljudstvo. Poznalci cenijo rečeni govor zbog zgodovine, toda lii se dal doslej v roke dobiti. *) Na tein torišču je spisal ,,Molitvenice" srednje velikosti za ljudstvo; 1833. 1, izdal ,,Življenje svetnikov", s čemur se je jako prikupil narodu. Z g. dekanom ptujskim sta si bila navzkriž, vzrokov ne znam. Nekokrat je bil napovedan od dekanove strani | razvod v župniškem hramu ; Kr. narisavši pri zvunešnjih vra, tih ua steno friško figo zaklenol je bram, ter odšel z doma, kar je naj brže krivo bilo, da je moral po devetletnem župnikovanju pri sv. Lovrencu menjati z g. Jaklinom, župnikom malonedeljskim, ter iti k Mali nedelji za župnika meseca prosinca 1836 1. Tu je bilo ognjišče jegove knjižne delavnosti. Naj prvlje je spisal _Male molitvenice", ki so gotov dobiček vrgle; potem slovenske predpise za učence; nadalje na svetlo je spravil prvi tečaj slovenskih propovedi, spisanih že pri sv. Lovrencu ; 1844. ]. so bile izdane evangeljščice s kratkimi uauki. Tega leta so tudi počele se tiskati ,,Dogodivščine", kterih je K. samo nektere pole natisneiie videl. Dogodivščine je večkrat prepisal; tretji prepis je naj bolje pikeč; to je y roke dobil A. Bezjak, bivši učitelj pri sv. Petru niže Maribora, kje se sedaj kota, Perun si ga vedi. En prepis sem letos videl v ljutomerskem župniškem hramu, več stavkov ima prekrižanib svinčenikom, vsaj cele kitice pesmi, kar je vršila marljiva in bedljva cenzura. Pri Mali nedelji je zložil drugi tečaj nedeljnih in prazuiških propovedi, ktere v rokah ima v rokopisu g. Lovrenčič, malonedeljski župnik. Te propovedi so zanimive zarad zgodovinskih podatkov, toda svetla niso ugledale. 1851. 1. sem videl v Ljutomeru rokopis nBerilo za II. razred pri bivšem okrožuem dekanu Cvetku, ki je včasib prebiral iz njega kak priličen sestavek, pa kamo je veter z njim mahnol, kakor poprek s Cvetkovimi propovedmi, ni natn znauo ; nekje v Mariboru se brž valjajo, ako jih ni že porabil kak sirar. Tako nemila osoda davi še ono malkost dušnih pridelkov, ktere so nam sporočili redki naši učenjaki. Kr. je spisal lepo zgodovinske sestavke z naslovom: ,,Der Pilger'-, natisnene v iiekem graškem časniku, ali doslej nismo mogli do njih. Nekaj zgodovinskih in narodnih pesmi Kr. ima g. Kraruberger, križevski župnik, bivši Ijubimec pokojnikov. Dobro bi bilo zbrati jegove rokopise in Matici v shrambo dati; župne knjižnice niso zanesljive, kar se vidi odtod : mnogo znanstvenih kiijig Krempljnom zapuščenih hranilo se je v malonedeljski župni knjižnici, toda drugi Kr. naslednik, g. Kreft pregleduje nekokrat knjižničin zaklad odvrgel je skoro vse, kar ni bilo bogoslovskega obsega, in te knjige so se raznesle na vse štiri strani sveta. Tako dela nevednost in neobtesanost s težko priskrbenimi dragocenostmi, kvar je tedaj drage bisere nevednjakom prepuščati. (Dalje prihodnjič.)