282
TRST, v petek 8 oktobra I9C9.
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN —
grfi tb Btsisljth In prazatklb ib ponedeljkih ob 9. zjrtrsh
P?«mm!?ne štev. m prodajajo po 3 nv6. (C stot.) v mnogih l*Wk*ra&h r Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petra, ^eetoiai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifSfai, Dornbergu itd. Zastarele 6ter. po 5 uvč. (tO stok). mmJKSl 8E RAdtINAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 teaiene. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, Murtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodev p« m. mm. Za oglase v tekstu usta do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beaeda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JSdiaoeti-. — Plačuje s« izključno le upravi „Filinerfi".
Mašilo politi5nega dmitva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko«
J* moč I
■h HAKOĆNINA ZNAŠA
m um leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na
r»čb« bruz1 ioposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ANiallk M m*4*lj«k« IzAanJ* „KDIBOBT1" stan* : »rt —— Utno K 5'20, yol lata 2 SO ——
▼si dopisi naj m pošiljajo na uredništvo lista. Nefranka-
vana pisma m ne sprejema]« !n rskoplsl te ne vrsšajo Haročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste.
UREDNIŠTVO: nllos »orgle Galatti 18 (Narodni doeH IsdajateJj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konaorcij lista „Edinost1*. - Natisnila tiskarna konsorc^a
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. Mfaio-kraiiJtoKiil račun It 841 652. TELEFON 5L 11-57.

BRZOJAVNE VESTI.
Uradno poročilo o izidu ožjih volitev na Goriškem.
GORICA, 7. — Pri zadnjih ožiih volitvah splošnega volilnega ra:rsda v sloTenskem dela dežele je bilo oddanih 21424 glasovnic. Od teh je bilo neveljavnih in praznih 90, torej veljavnih 21334 gla*ov. Od teb so dobil, državni poslanec Josip Fon 11770 glasovi Manfreda Anton župan v Idrskem 11737 gla-■ov, župan Križnič v Kanalu 9550 glasov, dr. Alojzij Fianko 9584 giaiov. Izvoljena ■ta torej prva dva, pristaša katoliške ljudske stranke.
iKriza v štajerskem deželnem zboru.
GRADEC 7. V deželnem zboru je nastala kriza. Vsled nestrpnega postopanja nemških poslancev proti rabi slovenskega jezika je podal deželni glavar demisijo. Danes ni bilo seje deželnega zbora. Vrfiila so se pogajanja namestnika deželnega glavarja s „Stav. klubom* in nemško večino.
Dr. Lueger o nemštvn Dunaja.
DUNAJ 7. Listi poročajo: Dr. Lueger je porabil današnjo priliko zapriseženja meščanov za izjavo o nemškem značaju Dunaja. Izvajal je, da se v meščanski prisegi izrecno in zakonito priznava, da ima Duna) nemški značaj ia da je mesto Dunaj tudi državno glavno in prestolno mesto Avstrije. Ta prisega ima sedaj povišen pcmen in sicer zato, ker bi se hotelo našemu mestu podeliti dvojezičen značtj. Če je Dunaj dvojezično meato, petem zgubi eni pomen, ki ga je imel do-gedaj.
V čuvanju nemškega značaja dunajskega mesta'ni nikakega sovraštva proti kojem ti;bilo naredu, a kct župan glavnega in stolnega mesta sem dolžan skrbeti za ohranitev nemškega značaja mesta in jaz bom strogo skrbel zato, da bodo obstojale tu v mestu le nemške šole in nobena češka.
Pri tem jaz ne spadam k onim, bi gledajo ven in pričakujejo pcmoč od drugdje. Prosim da me se podpira, a ne z demonstracijam1, smpf.k z energično brambo nemškega znrčaja mfsta Dunaj. Prepričan sem, mi se bomo tudi v naprej imenovali srečen otok, kot kiikorencga sem označil svoje rodno mesto.
Govor je bil sprejet z ravdušetim odobravanjem.
Ogrski kabinet v razsula,
DUNAJ 7. „N. Fr. Presse poroča iz Budimpešte: Vilt-d negotovosti po'ožaja ne pridejo členi fc&bineta jutri na sejo poslanske zbornice. Kabinet je v popolnem razsulu. Zdi se, da so se prvotnim razporom pridružila sedaj tudi osebna nesporazumljenja.
Potres.
REGGIO Dl CALABRIA 7. V minoli noči se ;e čulo precsj mečan potrea, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Prebival* stvo je prestrašeno bežalo iz postelj. Nesreča na morju.
LIZBONA 7. Pri Aveiru se je razbil neki ribiški parnik. Od 45 mož posadke jih pogrešajo sedem. Mncgo jih je ranjenih, mej temi več težke.
Zrakoplo vst vo.
KOBLENC 7. Zrakoplov „Parceval", ki se malo pred 7, uro zjutraj dvignil v Fran-kobrodu v zrak, da poleti proti Koblencu, je
PODLISTEK.
Dr. Kazisvet.
češki spisal Jan Neruda. — Poslovenit T. L.
Najzadovoljnejši so bili menda praktikanti deželnega urada, ki so nosili gospoda svetovalca na aosilih. Niso si dali tega odvzeti. Dra dni bo bili v razburjenju in so letali od pisarne do pisarne; sedaj so šli ponosno in odmerjeno pod svojim bremenom, vsak prepričan, da počivajo na njem oči množice in ta množica šepeče: „To so stanovski praktikanti !" Zadovoljen je bil tudi dolgi gospod doktor Link, ki je po samo osen dnevni bolezni umrlega gospoda svetovalca dobil od njegove vdove dvajset tolarjev honorarja; vsa Mala ctran je že vedela o tem; šel je sedaj s sklonjeno glavo, kakor bi premišljeval. Zadovoljen je bil sosed Ostro-hradiky, jermenar in najbližji sorodnik gospoda svetovalca. Sicer ga je gospod bratranec za čaaa svojega življenja zanemarjal, ali sedaj je vedel Ostrohradskj, da mu je zspu-sal pet tisoč in nekolikokrat je pivovarnarju
l^tel z hitrostjo 70 km ▼ visočini 200 metrov, vedno vzdolž Rena, in je dospel v Koblenc popolnoma nepričakovano že ob 9 uri 40 min.
Grška zbornica.
ATENE 7. Zbornica je s 119 od 161 oddanih glasov izvolila predsednikom bivšega pravosodnega ministra Rom a ca. V svojem zahvalnem govoru je novoizvoljeni predsednik povdarjal, da bodo poslanci uvažuje krizo, v kateri se nahaja dežela, storili svojo patrijo-tično dolžnost.
SRBIJA.
BELIM A D 7. Danes predpoludne seje vršil tu po vsenčiliški mladini sklican shod, katerega se je udeležilo okoli 10.000 oseb. Potem ko je govorilo več dijakov proti aneksiji, je bila sprejeta resolucija, v kateri izjavlja zbor med napadi n& Avstro-Odrsko, da ne priznava aneksije, [da smatra Bosno in Hercegovino še vedno kot Srbom' pripadajoči zemlji in da smatra vprašanje Bosne in Hercegovine še vedno za nerešeno in cdprto, ki bo rešeno enkrat za vselsj še-Ie, ko bedo uresničene srbske narodne ideje. Zborovanje se je potem mirno razdio. Med shodom so bile vse trgovine zaprte. Hiše so imele črne obrobljene zastave.
Vsi listi, izvzemši „Pravde" so izšli s črnim robom.
Nameravano žalno zborovanje beligrajskega mestnega zastopa je izostalo vsled posredovanja vlade.
Popoludse je izgledalo mesto — izvzemši razobešenih zastav — kakor po navadi.
Listi govore v uvodnih člankih o aneksiji. Večina listov izraža mnenje, da ie srbski narod v Srbiji s svojimi večnimi sdražbami in zbadaoji precej kriv na usodi Bosne in Hercegovine. V tem je opomin, da se treba v bodoče posvetiti resaemu delu.
Obsojeni ipijoni,
BELGRAD 7. Apelacijski dvor je povišal MuUer-ju in Jan ko viču kazan radi spijo-naže od 5 na 16 let ječe.
ŠPANIJA.
CERBERE 7. Vojno sodišče v Barceloni je znanega revolncijonarca Ferrera izpustilo na svobodo, Do sedaj jo izgnanih iz Barcelone 146 Francozov, dočim jih je 33 v zaporih. Francozi so pod redarstvenim nadzorstvom. — Oblastnije po vsej Kataloniji odpirajo pisma, dočim dospavajo brzojavke z velikim zakašnjevanjem, a sumljive niti ne odpošiljajo.
MADRID 7, Pravosodni minister je izjavil, da ne more vzpostaviti ustavnih garancij v Kataloniji, ker je njegova prva dolžnost ščititi red. Minister ie mejtem odredil, da se bo moglo zborno pravo povodom volitev vršiti svobodno.
PARIZ 7. „Agecce Havas" poroča iz Londona: Glasom informacij iz Berolina in Tangerja je španska vlada podala izjavo, da se njena navodila niso spremenila in da se po nje akcijskem pregramu vojna v Maroku ne razširi, Berolinski kabinet je vzel to izjavo na znanje«
Francija ne zaupa Španski.
PARIZ 7. Bivši poveljnik francoskih okupacijskih čet v Casablanki, general D'Amade je izjavil nekemu dopisniku „Matina", da španska vojna v Maroku stavlja Francijo v težaven položaj. Ta vojna ne bi smela več
gospodu Kaj riku med pogrebom že rekel: „Vendar je imel dobro jedro !" Ostrohradsky je šel takoj za krsto in zraven njega obilni, zdravja polni gospod Keir.k, najboljši in naj-verneiši prijatelj ranjkega. Za tema dvema so šli gospodje Kdojek, Mužik in Komann, vsi trije svetovalci pri deželnem plačilnem urada, ali po dostojanstvu ne tako visoki, kakor ranjki Schepeler ; tadi ti so bili očividno zadovoljni. Da, z bolestjo v srcu moramo povedati, da se ni niti gospa Marija Schepelerova, ki je sedela sama v prvi kočiji, ubranila vseobčui zsdovoljnvsti, da pa žalibog te njene zadovoljnosti ni po?zročil samo lepi j uli je vi dan. Dobra gospa je bila seveda ženska, in biti že tretji dan predmetom vročega sočutja toliko ljudij, to se jej je zdelo nekako prijetni?. Tudi je njeni vitki postavi črna obleka pristojala naravnost ljubko in njen, vedno nekoliko bledi obraz, je izgledal čudovito krasno v okvirju črnega zavoja.
E iini, ki je težko prenašal smrt gospoda svetovalca in se ni mogel nikakor otresti globoko neprijetnega občutka, je bil pivovar-nar gospod Ke.^rik, še vedno samec in kakor rečeno najboljši in najvernejši prijatelj ranjkega. Mlada vdova mu je namreč že včeraj dosti jasno izrazila svoje upanje, da jo sedaj dostojno nagradi, ker mu je bila že za časa življenja svojega moža vedno — tako zvest«.
dolgo trajati, Španci — je rekel general D' Amade — ne bi biti poslali v Maroko toliko čet, ako bi bili hoteli samo vzpostaviti mir v okolici Melile. Sam kralj ne prikriva želje, da se najde v Maroku namestek za izgubljene kolonije. Francija bi morala storiti svoje korake čim prej, da zavaruje svoje gospodarske Interese.
PARIZ 7. Vojni minister je od generala D'Amade, ki biva sedaj v Montanbanu na dopustu, zahteval pojasnila o izjavah, ki jih ie podal „Matinu" o vajaških operacijah Španske v Maroku.
ČBNOGORA.
PRAGA 7. Čaški listi poroiajo, da ie črnogorski knez poklical na Cetinje profesorja na Čeiki politehniki, posl. Hrasky, ter mu naložil, naj izdela načrt za izkoriščanje vodnih moči in za zboljšanje zemljišča, ▼ svrho, da se dežela gospodarsko razvije. Prof. Hraskv ima baje nalog, da potrebna dela izroči češkim tvrdkam.
TURČIJA.
CARIGRAD 6. Vojni minister in minister za unanje stran označata kakor napačno vest nekega berolinskega lista, češ, da je v nekem boju v Jemenu padlo 7000 mož.	_
Dunaj 7 Nižeavstrijski namestnik grof Kielmansegg je slavil danes dvajsetletnico kakor namestnik.
London 7. Angleška banka je zvišala diskont od 2 in pol na 3 odstot.
Ožje volitve v splošni kuriji na Goriškem.
Nadalnji rezultati v posameznih občinah za katere smo doznali so sledeči:
Občine: Franko, Križnič, Manfreda, Fon
Čezsoča	45 46 48 48
Log	7	7 42 42
Seča	2 2 8	8
Trenta	8 8 42 42
Bate	58 58 97 97
Dol. Otlica	20 20 107 107
Vogrsko	67 68 111 112
Gorjansko	31 32 67 67
Kobilja glava 18 20 33 35 Pliskovica	9	9 94 94
Selo	36 36 15 15
Škrbina	49 49 51 51
Velikidol	6 7 60 61
Manjkajo nam ša rezultati iz štirih občin (Biljana, Lokavec, Avber in Gabrovica). Ka-kar poročamo med brzojavnimi vestmi je oficijelni rezultat ožjih volitev ta-le: Oddanih glasov 21424, od katerih veljavnih 21334 (na prvi volitvi 21051 torei le 283 glasov manj). Dobili so: Fon 11770 glasov (na prvi volitvi 10471, torej na ožji Tolitvi 1299 glasov več), Manfreda 11737 glasov (na prvi volitvi 10477, torej na ožji volitvi 1260 glasov več); Franko 9584 glasov (na prvi volitvi 93^8, torej na ožji volitvi 226 giaiov več); Križnič 9550 glasov (na prvi volitvi 9429, torej na ožji volitvi 131 glasov več). Na lanskih ožjih volitvah je bilo oddanih 25054 veljavnih glasov, od katerih so dobili : agrarno napredni kandidatje: Franko 12944, Križnič 12891, Štrekelj 12868 glasov, klerikalni kandidatje: Fon 12204, Brecelj 12151, Pavletič 12141 glasov. Klerikalni kandidatje so torej dobili letos od 400—500
Ko mu je danes sosed Oitrchradskj prvikrat rekel: „Vendnr je imel dobro jedro!" tedaj je odvrnil gospod Kejrik žalostno: „Ni imel, sicer bi bil dalje vzdržal." In potem ni Ostrohradskemu žs nič več odgovarjal.
Sprevod je dospel polagoma do Ujezdske brane. Takrat še ni mogel človek smukniti skozi brano tako lahko, kakor danes; pot se je vila med okopi, in dva dslga zakrivljena in temna predora sta stala eden za drugim, pravi predgovor k zabranski grobovom.
Paradni pogrebni voz je sedaj prehitel spravod in se ustavil pri brani. Duhovni so se obrnili, mladeniči so spustili nosila počasi na tla in začelo se je kropenje. Potem so mladeniči dvignili krsto, da bi jo dali na voz. In sedaj se je to zgodilo 1 Bjdisi, da je bilo na eni strani preveč moči, ali na obeh straneh enaka nerodnost — naenkrat je zdrknila krita z ožjim koncem na tla in pokrov je odskočil z ropotom. Mrlič je sicer ostal v krsti, ali zlezel je bolj skupaj in desna roka je zamahala iz krste.
Vseh se je polastila groza. Naenkrat je nastala tišina, da bi mogel sosed slišati tikanje ure v sosedovem žepu.
Oči vseh so se uprle v nepremični obraz mrtvega svetovalca. In ravno poleg krste je stal — doktor Heribert. Vračal se je v tisti trenutek skozi brano s sprehoda, krmaril
glasov manj, nego lani, agrarno-napredni pa okolo 1400 manj nego lani. Iz tega sledi, da klerikalci niso napredovali, pač pa da je mej agrarno-naprednimi volilci vladala apatija, Manjkalo je na volišču nič manj, nego 12000 volilcev (lani le 8000), kar je pripisati tudi dejstvu, da so se volitve vršile ravno, ko se je začela v goriškem in sežanskem okraju vinska trgatev in ko je v gorah in deloma tudi v goriški okolici bilo par tisoč volilcev (drvarjev in zidarjev odsotnih izven dežele).
Dva irredentizma.
Zanimiva literarno-politična polemika.
(Po „Obzoru"). I.
Tudi pri nas je dovolj poznana knjiga Gina Bertolinija „Fra Mussulmani e Slavi", v kateri podaja avktor svoje avtomobilske utise s potovanja po Bosni in Hercegovini. D&lmaciji in Hrvatski.
Ta knjiga je izzvala v Italiji zanimivo polemiko ozirom na politične refleksije njenega avktorja, Bertolini živi že več let v Berolinu, kjer pripravlja obsežno delo o moderni Nemčiji, Pod vplivom berolinskega mi-ljeja je germanofil in uverjen prijatelj politike trojne zveze. Ou bi hotel, da politika italijanska bodi vedno v skladu z nemško in proti Slovanom. Med panger-manizmom in panslavizmom mu je ljubši prvi, ker da je ta afermacije neke više i olike. Hibe Slovanov mu izgledajo preveč podobne hibam Italijanov, da bi bilo tem poslednjim v prilog, ako bi stali s Slovani v neprestanih stikih. On midi, da Italijani morajo iskati svojega korektiva v plemenu nemškem, ki je možko, dočim je slovansko plem3 žensko, histerično, kakor je kolikor toliko tudi italijansko.
Bertolini opozarja avstrijska državnike na veliko „slovansko nevarnost", pak jim priporoča, naj izvajajo nemško-italijansko politiko, ker da so Nemci in Italijani pravi su{>6-rijorni elementi države.
Proti tem političnim nazorom gospoda Bertolinija je nastopil italijanski publicist in predavatelj Ginlio Caprin, tržaški 11 a 1 i j a n, navdušen irredentist. Razvila se je živa polemika, palo je interesantnih trditev, ki morajo nas zanimati, ker gre tu največ za naše dežele, za našo kožo.
Nas južne Slovane Caprin — mrzi. Nekega dne se je v milanski „Latturi" izro-gaval našemu jeziku. On bi bil — pravi v svoji kritiki Bartolinijeve knjige — zadovoljen, ako bi „merodavni krogi" avstrijske politike uvaževali svete, ki jih jim daja avktor potopisa „Fra Mussulmani e Slavi", ali občuti melanholično uverjenje, da tega nasveta nikakor ne bodo jemali v pošt e v.
Naj prej radi tega, ker Italijani Avstrije ne dosezajo enega milijona, a Slovanov je 22 milijonov, pa, ako bi vlada tudi hotela spremeniti svojo politiko, ne bi jej Slovani dovolili tega. Z druge strani misli, da bi to Avstriji niti ne konveniralo. Slovani se — vedno po mnenju Caprina — vedno nevtralizirajo v Avstriji, podvrgavajo se „avstrijski državni misli*; dočim Slovani in Nemci postajajo „podaniki", ostajajo Italijani le „meščani" (cittadini).
„Da bi se Italijanom Avstrije — tako za vršu je kritik-irredentist — dala ona važnost, ki jim je vlada noče dati, bila bi potrebna deželna avtonomija, ki se nikakor ne
sicer ssmintje med množico ljudij, ali naglo je moral obstati ravno za duhoni in njegova siva obleka ravno poleg mrtvaške srajca mrliče ve«
To je trajalo nekaj sekund. Kakor nehote je prijel Heribert za visečo roko, da bi jo menda dal zopet v krsto. Ali pridržal jo je v roki, njegovi prsti so igrali nemirno in oči njegove so počivale pozorno na mrtvem oblibju. Potem je stegnil roko in odprl trepalnico desnega mrličevega očesa.
„No, kaj pa je to?" «e je zadri Ostro-hradskj. „Zakaj pa se to ne popravi? Ali naj tu stojimo ?"
Mladeniči so stegovali roke.
„Pozor 1" je vskliknil mali Heribert ■ čudovito zvonkim glasom. „Ta človek ni mrtev!"
„Nesmisel I — Vi ste norec 1" se je razburil doktor Link.
„Kje pa je policija ?", je vpil Ođiro-hradsfcj.
Vsi ao bili zmedeni. Samo pivovarnar Krejrik je pristopil naglo k Heribertu, ki je ostal čisto miren. „Kaj naj se stori?" je vprašal hlastno. „Ali — ali resnično ni mrtev ?"
„Ni. Samo otrpnjen je. Nesite ga tvtro v kako hišo, da mu poskusimo pomagati."
(Zvršetek pzide.)
Stran II
,EDINOST" St. 282
V Trsta; dne S. oktobra 190»
pokriva z državno mislijo avstrijsko. A tudi, Minuli ponedeljek sta bili zopet otvcrjeni ko bi se pokrivali, bi se težko izvedla že dve novi Soli društva Komenskega in sicer dane?, ker skoraj da ni več važnejih centra- ena v Hieizingu in draga v Brigittenau-u. A mov, ki bi imeli Čisto narodno označje. A v- še isti dan je prišla v šolo ▼ Brigittenau-u sinja je hotela biti amalgam (zmes), a kadar magistratna komisija, ki je poslala otroke so se pomešale razne substancije, treba domov in zapečatila vrata šole. pričakovati tudi vseh posledic kemičnih pro- Nfslednji dan se je zgodilo isto s šolo v cesov, pa tudi — eksplozij".	(Hietzingu.
O Dalmaciji sami se Caprin izraža toko le: rRea je, da pro bono pacis mi vai t g)vrr:mo, da gre za končno smputirani kraj ) — Zadar, Šibenik, Split morajo biti tlabo j onsekane niti —, ali je slučajev, da človek, j ki so mu odrezali roko še občuti vsled iu-
Mocda bi bil vsak komentar odveč !
Slovanski
„bumel" na Dunaju.
„Hrvatski korespondenca" javlja, da so!
, . , , ... , .. _ , . češki poslanci sklenili uvesti na Danajn slogane bolečine te roke. Ah, kar je še. huje.: va3,ke bamle« t0 je, nekake demonstracij-i aočim Be to človek more zaimejati te] ,ilua]i, ,ke apr.vod9) po j .lifinih nemških pri-' ker ve, da i.jegou* roka trohm pod zemljo, redeb# NftmeD tem ;lo7an8kim „bumlom« bi se nahajamo mi Italijanij neverjetnem Pc>: bil dokazati da Dnnsj ni tako nem5ko me loža u enega, ki ne občuti le roke, ki	___u- a-	*r__sm.
a potem ie iel zraven k blagi j ni, da plača vozuino. Uradnik je klical ime naše stranke povsem popačeno in nerazumljivo. Za ta se stranka ni ogasiia. So pa ni bih več nobene droge stranke, je našinec pogledal skozi I okence in vprašal uljudno, ponavljaje svoj priimek. Imenitni uradnik pa ni znal čitati slovenskega imena, da-si je bilo razločno napisane. Ven dir je rekel po italijansko, koliko treba plačati. Stranka je pripomnila, da ne umeje italijanski ter je prosila, naj jej pove
dr. Ju»t P e r t o t, Ferdo Plemič, dr. Er-nest R e k a r, dr. Egon Stare, dr. Josip T o m i n š e k, dr. Josip W i I f a n.
Lista se še izpopolni, ker od nekaterih gospodov še nimamo odgovora. A že navedena imena — našamu občinstvu več ali manje že znana — so nam porok, da bodo nudila predavanja pravi užitek za vsakogar.
Vsako predavanje bo samo za se v celoti zaokroženo, tako, da bo sledil lahko poslušalec predavanju, tudi če bi prejšnje
sto, kakor bi to hoteli dokaz&J Nemci. (Ta vest — vsaj ▼ tej obliki — se nam ne zdi
enega
mu je manjka, marveč jo tudi vidi pri«
čvrščeno ob rame drugega, ki se je iz- ;	m Terjetog> 0	nred,
vrstno poslužuje. - Zalottne šale zgodo- f	Na5e mnen:0 £	da sl„aDi ne trebajo
T1Cc ■	--po opičje posnemati neutnnib burševskih na-
Furor teutonicus V koroškem ved. S tem se dandanašnji ne doseza ničesar.
dež. Zboru.	^ ne storili slovanski dijaki na Dunaju
„ ,	" , "	xt • pametneje delo, ko bi manifestirali svojo slo-
V koroškem deželnem zboru so Nemci, „n_ko zaYeat B te da dezeii^T&:0 dunajske
kakor srn, ze poročali, protesttrah proti tamu, \	hke vi>oke fiole in da Be dsjo v gloyan.
da ss Celovec imenuje — Caiovec ! V namo- $ ^	PraeD? I
vejšem času so namreč napisi na brzovl&kih, j	5 -
ki vozijo direktno med Berolinom in Trstom, =	D ti P V ti P irpcj-j
dvojezični, in je tudi slovenska označba zal	l^IICVIIC VC9II«
koreško deželno glavno mesto.	\ Gg. odborniki pol. društva „Edinost" so
To je seveda veliko razžaijenje za „stram- (uljudno vabljeni na važno sejo, ki bo danes tsjč" glavno mesto Koroške.	|0b 3. uri pep. v „Slo*. čitalnici*
Pati. Grafm&uer jih je lepo zafrknil, češ, j	Predsedništvo,
da se deželni zber s tem sklepom le smeši, j Nag| p08|anci med 8v0jimj volild. V ne-
k ne 00 mesila zanj.	. jdeljo dna l0. popoludne med 4. in 5. uro
Premog -o glasali seveda t u d 1 > ridats deži 0klaifCB oziroma meitnt lvato.
nemški krsčanski locijalci. Jalca ^fan Ferluga i n Josip P e r t o t
v Bane, da se v tamošnjem „Konaumnem društvu" prijateljski pogovorita z volilci o
po slovenski. Na to je uradnik jezno predavanje zamudil. Predatalo se bo iz raznih vrgel vozni list pred stranko, strok človeškega znanja: iz zdravilstva, iz češ, naj sama pogleda. Stranka je zgodovine, zemljepisja in drugih prirodnih storila to in plačala.	! ved, iz vzgojeolovja, iz turistike ; razpravljala
Zveza jugoslovanskih železničarjev. Ker B0 bođo socijalna in druaa moderna vpraSanja.
ker se vlada Za
Nemška zbesnelost.
V Solnogradu nameravajo zgraditi bišo, ~fh;";fh željah in "potrebah/
se imela imenovati po nemškem sklada-
ki bi
tel u Mozartu. Orkester dunajskih glasbenih umetnikov bi bil imel prirediti ped vodstvom kapelnika Oskarja Nedbala v Solnogradu koLccrt v korist gradbenega fonda za omenjeno hiše. Ali ta Čeh!
To je zadoščalo, da je bilo vse sclno-graško nemšt;o kar po konci, ki je odločno protestiralo, da bi na omenjenem koncertu čth nastopil kakor dirigent!
Će to ni zbesneloet, ootem res ne vemo več, kaj naj bi tako imenovali 1
A pri vsem t-: m imajo ti zbesneleži Še pogama, da se hralro s svojo kulturo in plemenitostjo edelvolka!
Drž. poslanec dr. Kramar
si je izprosil od mladočeškega kluba d&ijši dopust, ker je re*no obolel ter mora ostati pod zdravniško oskrbjo na Krimu. Dr Kramar torej ne bo sodeloval v prihodnjem sa-
sedanju drž, zbora.
Slovanska banka v Petrogradu.
Ruske novine javljajo, da se po vsem carstvu pripoznava potreba, da se v Petrc-gr&du osnuje slovanska banka, ki bi spojila in podpirala reeslovansko gospodarsko deio. Za banko so pridobljeni vsi veči ruski industrijalci in trgovci, in finančni zavodi v Pe* tr ?gradu in Moskvi so že javili, da bodo sodelovali pri nabiranju zakladnoga kapitala 5 milijonov rubiiev.
Po zagrebškem procesu.
Ker je drž. pravdnik odstopil od pritožbe ničnosti proti 10 rešenih obtožence?, so bili pusčeni na svobodo pop Milić, učitelj Gruić, šumar Ogrizović, proto Ercegovac, župnik Kutuzov, dr. M;o'icvić, trgovec Kalafatić, krčmar Vaiić, župnik Solarić in krčmar Živ ković st. V zaporu je ostalo torej še 12 rešenih ,.veleizdaalcev<4.
„Slovenec" piše :
„Edinost" je kakor tista baba, ki so jo v vodo vrgli, pa je še z jezikom migala. Ali se ce predrzne danes dajati lekcije verifika-
kanelnik Nadoal je — c,-'8jl8mu odseku kranjskega deželnega zbora,
češ, d& ne razume zakona. „Edinost" seveda
i a pre stolno
prestulno absolutno
Dr. Lueger o nemškem značaju Dunaja.
Med brsojavkami javljamo vest dunajskih listov o govoru, ki ga je imel dr. Lueger o priliki zapri ;ež?n}a meščanov. Povdarjal je o tej priliki, da ima Dunaj nemški značaj in da je Dunaj ob enem glavno mesto Avstrije.
Nemški značaj in glavno ter mesto Avstrije: to je stvar, ki je nemogoča. Ker, če je Dunaj prestolao mesto mnegojezične Avstrije, potem sploh ne more več biti govora o nemškem značaju mesta. Dvema gospodoma ce more uihča služiti in tudi ne dunajsko mesto. Dr. Lueger se je začel na stare dni kregati z logiko. Mož je res usmiljenja vreden. Potem, ko ima mož tako velike zasluge za razvoj krščansko-socij. stranke in procvit dunajskega mesta, ga hočejo po vsej siii kompromitirati lastni pri* staši s tem, da ga pošiljajo vedno v ospredje v vseh odijoznih narodnih vprašanjih. A zakaj to ? Bržkone so v stranki ljudje, ki bi hoteli starega moža izigrati, da bi zasedli njegova mesta. Bržkone se pa noče radi narodnega šovinizma nihče drugi izpostavljati, ker zna vsakdo, da pride ta firma kmalo ob kredit iu torej ne kaže, izpostavljati radi take stvari v nevarnost lastno karijero.
Preganjanje dunajskih Čehov,
Zdi se, da so dunajski „krščansko"-socijalni mogotci začeli kar za stavo tekmovati, kako bi bolj pokarali »voje sovraštvo do
Čehov in Siovanov.
ga pa! Pa tudi moralne nauke daje klepetulja, češ, „pritisk izzivlja cdporl" „Edinost" naj si to zapomni: Slovenski liberalizem je danes prazen meh, ki čimbolj ga pritiskaš, tembolj leze v svoj nig. O odporu ni govora. Stranka, ki je pravkar še na Goriškem, kjer je imela zadnje svoje zavetje, propadla na celi črti, ne pomeni nič ;n vsako besedičenje o odporu je smešno. „Edinost" — ostani vendar enkrat doma s svojimi oslarijami, ker politika se je do danes na Kranjskem brez tebe delala in se bo šs nadalje. Moraliziraj sama s seboj, stara puščoba, ali pa dajaj nauke liberalcem, jih bo eaj še prej konec!
Prosimo čitatelje, naj še enkrat prečitajo našo včerajšnjo notico. Na naše stvarne argumente nas zmerja „Slovenec44 z babo klepetuljo in staro puščobo. Vsekakor pa z gornj mi psovkami ni doprinešen dokaz, da ima verifik&cijski odsek prav. Pač pa je Slovenec" z gornjo notico dokazal je nedosegljiv v psovkah, ter da mu je še vedno popolnoma nepoznana knjiga „Olikani S1 o> vene c".
Nehumanost na zdravniški postaji. —
Prejeti smo :
Včeraj okoli 2. pop. je 66-Ietni tež&k Ivan Bogelia, stanujoč v ulici S. Francasco št. 6, na Belvederju padel z nekega voza in 83 poškodoval na stegnu. Odvedli so ga z iz oščekom na zdravniško postajo.
Nekdo je aviziral poškodovančevega sina, atanujočega v isti ulici skupno z očetom, da je oče poškodovan in da se nahaja na zdravniški postaji. Sin se j'e podal takoj na zdravniško pottsjo, da vidi, kaj je z očetom. — Vprašal ga je (slovenski) : „Kaj je oče ?u Ta je odgovoril ; „Ni hudega, samo na nogo se ne morem nasloniti".
Na to je velel zdravnik; „Non e niente". Sin je na to zaprosil zdravnika, naj bi očeta dobro preiskal, ker je oče že star. Zdravnik pa je zaradi tega zarohnel, češ, da ni potreba delati niteakih opazek; a ker je sin na to pripomnil, da on ce dela pripomb, ampak le prosi, mu je zdr&vnik zagrozil — da ga vrže ven!
Ne znamo, ali je tu nje narekovala prirojena niso mogle odpraviti niti dije, ali je bilo isto narekovano po narodnem fanatizmu? Pa naj je že bile eno ali drugo: hnmanno to gotovo ni 1
A v najboljši dokaz, da je bilo zdravnikovo postopanje nekvalificirano, je bilo dejstvo, da so se zgr&žali tudi prisotni Italijani.
Slavofobstvo in neuljudnost v skladiščih na južnen kolodvora. Nekdo je prejel t& dni aviso, d& so mu po južni železnici prišle razne stvari iz Opatije. S to objavo je šel v skladišča na južnem kolodvoru. Vprašal je po slovenski, kje dobi svoje blago. Uradnik mu je odgovoril nekaj po italijanski. Ker pa naš človek ne zna ia&ki, tudi ni umel odgovora. Prosil je toraj, naj se mu pove po slovenski, a uradnik je zopet zarežal po italijanski. Še le na tretjo prošnjo našinca je uradnik odgovoril — po nemški: Morgen auf der anderen Seitel
To bi bil prvi slučaj skrajne neuljud-noiti iz vestnih uradnikov na južai železnici. Naslednjega dne je naš človek torej zopet
omenjeno postopa-brezčntnot, ki je vse akademične štu-
je skoraj že potekel zakoniti čas, odkar smo vložili na c. kr. ministarstvu za notranje stvari naša pravila, ie pričakovati potrjenia istih vsaki čas, oziroma ni je po postavi „Zreza" pridobi'a pravico, da deluje. V to svrho se bo vršil v najkrajšem času uttanorni shod „Zveze jugoslovanskih železni Carjev"
Izključena je seveda vsaka strankarska politika.
Pristop k predavanjem bo svoboden vsakemu, ki je dovršil za obisk ljudske šole obvezao leto (14), brez razlike spola. Odsek bi najraje priredil bre^plačaa predavanja, aii ker ne uživa dosedaj nobene podpore, pobirala se bo nizka, vsakemu doaežaa vstopnina
Poživljamo torej slovenske železničarje, (P<> »lučaju od 10 do 30 vinarjev) in sicer ki se sa niso prijavili za vstop, da se takoj i to, da se pokrijejo razni stroški z* dvorano priglase, da bo število na dan ustanovitve'^ skioptikon, s katerim se bo ilustroval a častno in da se izbere lahko tudi take kan->'ya boseda predavatelja, ter drugi morebitoi didate za odborniška mesta, ki bodo vodili "datki. Zato se bo tudi vsako blagohotno društvo v zadovoljnost vseh.	jprepUčilo hvaležno rsprejemalo in beležila.
Vstopiti pa mora vsaki železničar, ki le količkaj razuma o stališču
ima le koiičsaj razuma o slovenskih železničarjev. Ne da bi bila samo dolžnost vsakega slovenskega železničarja, da pristopi „Zrezi jugoilov. železničarjev", si je bil tudi pripravljalni odbor na
Toliko za danes! V nedeljski številki „Edinosti" bo sledil program predavanj za tekoči mesec in drage podrobnosti.
ODSEK za javna poljudna predavanja. Zahvala. Podpisano društvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu,
v
sestavi pravil v svesti dolžnosti' da 80 prireditev v soboto, dne 2. t. m. nasproti svojim članom in je sestavil pravila j pozrečila. — Posebna zahvala gre slavnemu tako, da bo lahko zadovoljen vsaki člen. Po telovadnemu društvu „Sokol", ki nam je pri-pravilih ima člen pravovarstvo, podporo v pustilo dvorano docela brezplačno. To kaže bolezni, izredno podporo v kaki nesreči, dobi! pravo umevanje dijaških teženj, zato naj bo v slučaju smrti pogrebni prispevek, vrhu omenjeno slavno društvo gotovo hvaležnosti tega pa dobi vsaki člen brezplačno na dom:ter simpatij, ki iih goji podporno društvo do list „Narodni Delavec", ki bode tako dolgo! ^Sokola". — Hvala vsem, ki so preplačali glasilo „Zveze jugoslov. železničarjev", dokler ; T«topnino in tako priskočili na pomoč našemu si ne ustanovimo v potrebi svoj lastni stro-! „Podpornemu skladu". Hvala vsemu slavnemu kovni list. „Narodni Delavec" bo imel po- občinstvu, osobito častno zastopanim bratom sebno rubriko za „Zvezo", kjer se bodo raz- Cehom, ki se niso vstrašili grdega vremsna ; pravljala strokovna vprašanja slovenskih želez- a poaebno zahvalo smo dolžni dražestaim ničarjev.	'goapicam, ki uto z obilim po*etom omogočile
Da bo pa „Zveza jugoslovanskih želez- tako zabaven in animiran ples.
ničarjev" tudi lahko zastopala koristi svojih; členov in sploh težnje slovenskih železničarjev'
pristopi k „Ligi slovanskih železničarjev" v j
Trst, 5. vinotoka 1909. Siov. akad. fer. društvo Ivan Marija Čok, Ivan Brezove c,
, Balkan", predsednik.
kateri je zastopanih 48.000 slovanskih želez-	Ivan Brezove c, tajnik.
^Ilžj^^^ čem^veče ^Impo"	. Miramarski.. park bo do povrnile nad-
zantneje bode število členov. Iu to se lahko	vojvod.nje Marije Josipe, t. j. do 16. t. m.
doseže, ako stori vsaki slovenski železaičar	otvoijen občinstvu.
svojo dolžnost.	Razširjenja poslovanja na postajališču Prijavile so se od več krajev že podruž-	Oprtaij. Na postajališču Oprtjilj, lok sino ženice, tako, da bo Štela „Zveza" že ob usta-	leznice Trst—Poreč, ki je dooedij poslovalo novitvi par sto členov. Slovenski železničar	le v osebnem in prtljažnem prometu, se uvede fpada le v narodno organizacijo, torej v	s 1. oktobrom 1909 za poskušajo cmejen „Zvezo jugoslov. železničarjev".
Obletnico aneksije Bosne in Herceflo-vine je včeraj slavil tuk. bos.-herc. pešpolk št. 4. Zjutraj so se vršile v cerkveni paradi službe hožje Za razna veroizpovedania. — Opoludne pa je bil diner častniškega kora.
C. kr. okrožno pomorsko poveljstvo. — Cesar je podelil pedadmiralu G vidu Couarde, poveljniku pomorskega okrožja v Trstu povodom njegovega umirovljenja vitežki križec Leopoldovega reda. Ob <9nem je naslednikom Couarda imenovan kapitan linijske ladije vit. R-hari Kohen.
v s 1. oktobrom 1909 f blagovni promet.
Od tega časa se opusti izdajanje voznih listkov po zasebnikih v kraju Oprtaij ia izdaja vozno listke izključno le čuvaj posta-jališča,
I S potniki, ki so vstopili brez voznih listkov, se ravna v smislu § 21. obratnega pravilniks.
Prtljago ae odpošilja še vedno proti naknadnemu plačilu.
V včerajšnjem deželnozborskem poročilu se je v poročilu o dr. Slavfkovi izjavi urinila tiskovna pogreška. Dr. Slaifiz je namreč iz-
javil, da je bil vedno za pobijanje in ne Nove medmestne telefonske proge štsv. podraženje alkoholizma. Da je to lo
o^ ---v -tiskovna pogreška, je r3zvidao tudi iz samega
konteksta dotičnega stavka.
3881 Trst-Eovinj in telefoaskin omrežij Piranu, Bujah in Motovunu. 15. dne oktobra t. 1. se preda prometu nova medmestna telefonska proga Trst-Eorinj s telefonskimi omrežji Piran, Buje in Motovun.
V to progo se uvrste centrale v Trstu (obstoji) Piranu (nova). Bujah (nova), Motovunu (nova), Pazinu (obstoji), Poreču (obstoji) in Borinju (obitoji).
Posredovanjem te nove proga vršeSi se promet se razteza na te le kraje:
Tržaška mala kronika.
lavna varnost na tržaških ulicah. Pred-^inočnjim ob 10. uri je šel neki poštni juslužbesec iz službe po ulici Acquedotto, kjer je pri gledališču Eossetti zavil v ulico Chiozza, da zaokrene preko stopnic v ulico F^rnetto ter potem proti sv. Alojziju, kjer stanuje. A Opatija, Buje, Červinjan, Kormin, Gorica, \komaj ae je cdaljil par Korakov od stopnic, Gradež, Ljubljana. Ločnik, Tržič (Prim.), ud?ril ga je nekdo od zadej po glavi s tako Motuvun. Poreč, Piran, Pazin, Pula, Eovinj,	da se mu je z^temnelo v glavi in je
Trst, Celje, Gradec, Maribor, Wildon, Dunaj, začel omshovati. Na pad she je zbežal. In še Zagrpb, Bidimpešta, Beka.	.včeraj, ko ie napadeni došel v na§o ured-
Bazventega so navedene centrale upravi- ništvo, je tožil o bolečinah v g ari. Dogodek čene občevati med službenimi urami pred .ia šei Pojavit na koraisarijat v ulici Chiozza, 10. uro zjutraj ia po 4. uri popoludne tudi kjer so ga vzeti na zapisnik. Alt kaj pomaga,
z nižeavstrijskimi telefonskimi kraji, ki so spo- k<> ni miihtlT da, bl ,loP°va zmotili. Ker ns-z Dunajem.	padalec ni kazal nobenega namena, da bi
Tudi za gori omenjeni medmestni tele- napadsneu kaj vzel, moramo mislit:, da je bil
jem
tonski promet veljajo v obče veljavni predpisi.
Uradne ure zgoraj navedenih telefonskih central (javnih govorilnic) so iste kakor v brzojavnem prometu. Javna poljudna
to le čin hudobije.
Taka je jarca varnost po nekaterih tržaških ulicah celo v zgodnjih večernih urah. Ali res ne bodo mogli mirni meščani v?č na ulico brez nevarnosti za lastno zdravje ali
predavanja v Trstn. — cel° žiTlieQ:e-V spopolnenje včerajšnje vesti naj služi še Poskušen
sledeče:
Združila sta se letos odseka akad. dr. -Balkan* in učit. dr. za Trst in okolico, ki sta oba zasledovala isto misel, da združenimi ■ilami oživotvorila idejo javnih ljudskih predavanj v Trstu in njegovi okolici. Po dovršenih pripravah jima je zdaj omogočeno pričeti s tem prosvetnim delom.
Zagotovil si je zdcužeoi odsek sodelovanje najboljših moči, ki bodo razpravljale o najraznovrstnejših predmetih. Dosedaj so stavili sledeči gospodje predavatelji svojo govorniško zmožnost sveti stvari na razpolago:
Čer ni 5 Mirko stud. med., dr. Der-mota, dr. Pavel Grošelj, dr. Fran II e-
šel v Ekl-diščs. Oddal je „^viio" v likridacijo, 8 i 5, prof. E-g-n J a r c. dr. Josip M a n d i č,
ulom. V predminoli noči med 3. in 4. uro zjutraj so neznani lopovi skušali s silo ulomiti v prodajalnico jestvin AutoDa Dudina v ulici Djnota štev. 18. Zalotil jih je neki redar, nakar so urno pobeg aili.
Radi nesrečne ljubezni — v morje! — Včeraj po polunoči ae ]e 22-letna Marija Perkaj in Kranjske, stanujoča v u'ici del-1'Olmc, blizu zelenega mosta vrgla v kanal.
Rešili so jo nekateri mornarji in en fi nančni stražnik, ki so se morali trdo bonti z dekletom, ki je zopet hotelo skočiti v vode. Odvedli so jo na zdravniško postajo, potem so jo pa oddali v opazovalnico mestne bolni-šaice. Vzrok samomoru, kakor navadno pri tikih mladih Ijuieh — nesrečna IjuOezeo.
V Trstu, dne 8. oktobra 1909.
> EDINOST št. 282
Stran III
Nezgoda, Včeraj ob 11. uri z j utra j je v nI. Giuiia Št. 820 stanujoča gospa Rozina Roccbello, bo je stopala z električnega tramvaja, tako nesrečno spodrsnila, da je dobiia težko banko na glavo in «o se jej pretresli možgani. Zdrarniška postaja jo je iečila in spravila na dom.
Mularija v židovskem pokopališču. Od
nekoliko dni sem je tclpa paglavcev, ki se je zSirala, na židorskem pokopališču vzbujala s svojim nepristojnim vedenjem nevoljo pasac-tcv. Včeraj je policija aretirala OBkrunitelje onega kraja miru in jih izročila njihovim domačim v posebno kaz?n.
Loterijske številke, izžrebane dne 6. oktobra:
Inomost	45 70 20 64 54
Koledar In vrem9. — D&nes: Brigit* vdova. — Jutri : Dionizij škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- S5° C. — Vrema včeraj : oblačno, deževno.
Vremenska napoved sa P timor iko: Samtsrtja oblačno. Zmarni vetrovi. Zmerna vročina. Padavine.
Naše gledališče.
V	nedeljo, 10. t. m, bomo videli prekrasno ia vsiezanimivo angleško burko „Niobo" z godbo.
Ta burka je tako zanimiva in kratko-čssaa, da bo gotovo morala stalno cstati na naš.m odru.
Nastopijo skoro vsi naši najboljši igralci, a pol?g teh še iz posebne prijaznoiti gospe Ponikvarjeva in Grmekova.
V	nedeljo bo v našem gledališču res prijetno : godba bo svirala, amejali te bomo prb^ od srca in — pa čemu bi vara rte izdajali I Pridite in boste videli in čuli!
Tržaška gledališča. POLITE iM A ROSSETTI. — Dacei odinor. Jutri opara „Waily-.
Društvene vesti.
. Pevsko društvo „Kolo" vabi p. o. pevce in pevke na prvo pevsko vajo po počitnicah, ki bD prihodnjo nedeljo 10. t. ra. ob 2. uri pop. v ulici S. Francesco št. 2. I. nsd3tr. — Vspreiemajo te tudi nove moči.
Glasbeno društvo »Trst* priredi v nedeljo dne 24. oktobra svoi koncert v dvorani „Nar. doma* v Buzetu. Gisp. pevc: in pe:ke kakor tudi tamburaši so vabljeni, da se polno-številso udeieže vaje. Pevske vaje so: vsako sredo ij sobote, tamburaške vaje so: vi&ki t^rtk ia petek. Vsprejemaio se dobre pe7»ke kaker tudi tamburaške moči. Društveni sedež v ul. S. Sebastiano 6. L „Jadran". V soboto 6. t. m. vsi k pevski vaji!
Odsek za ljudska predavanja. Dacei^ob
6.	in poi uri seja v navadoih prostonh. Žali se posnoštaviine udeležbe.	Tajnik.
Slavjanska Čitalnica priredi 23. t. m. sroj prti dcužiciki večer z zabavnim programom. S tem večerom hoče začeti društvo izpolnjevati svoj prngram, ki si ga je začrtalo v s o;em oklicu. Opozarjamo ža danes člene ia prijatelje „Čitalnice", da se odzovejo mnogoštevilno tej novi prireditvi,
delav. organizacija
Vabi vse odbornike in zaupnike vseh skepia na nocojšnji zelo važen sestanek ob
7.	ia psi uri v društvenih proitorih ulica L s V; toio Št. 1, I.
* * *
„Narodna delavska organizacija" in pev. društvo „Adrija" v Barkovljah vabita na
Veliko delavsko veselico s petjem, godbo, igro in šaljivim sreč^lovom, ki se bo ▼rš-la ob priliki II, rodnega občnega zbora, v cediio dne 10. oktobra v prostorih „Narod, dotca" v Barkjvljab. Začetek ob 5, uri pop. Me i posameznimi točkami svira „Rojansik orkester" pod vodstvom g, Majcena. Petje vodi gošo, J ist Kralj. I z posebne prijaznosti sodelujeta gca. Angela Jan in g. F. Miku-ietič čien „Dramatičnega društva v Tr*tu". Vs fcn pnina k veselici 40 st. za osebo. Tovariši ! Vaš obisk caj bo naravnost ogromen! Nedeljska alavnost naj bo manifestacija de-lar&kih Bsrkovelj.
*
*
Za veliko nedeljsko veselico X. D. O. in
„Adire- iz Barkovlsah so Vči tovariši na-proleai naj se s kakšnim darilom spomnijo srečoiova, ki bo tudi ca dnevnem redu, — Dar::* vsprejema vrad N. D. O. do nedelje
dopoiudne.
* * *
Narodna delavska organizacija vabi vse
tovariša na
II. redni občni zbor,
ki ae bo vršil v nedeljo, 10. oktobra ob 9. in yol uri predp. v gledališčni dvorani „Nar. dsma". Dnevni red: 1. Otvoritev, 2, Poročilo glavnega tajnika. 3. Poročilo glavnega blagajnika, 4. Poročilo nadzorništva, 5. Poročilo pregtedovelcev račaaov. 6. Spremembe pravil. 7, Predlog odbora glede spopolnitve organi-zac je. 8. Volitev predsednika odbora, namen, nikov, nadzorništva, pregledovaicav ra-ču2o/ in razsodišča. 9. Slučajnosti.
Odbor N. D. O.
Pristop k občnemu zboru imajo le Členi ki sa zamorejo na stopnicah izkazati, da niso preveč zaostal: s plačevanjem uinine.
N. D. 0. vabi vse tovariše na javen shod, ki se vrši jutri v soboto, dne 9. oktobra t. 1. ob 7, ia pol uri zvečer v novih prosioiih konsumnega društva „Jadran" pri sv. Jakobu. — Ker je ta shod velike v&žnosti, pričakovati je velike udeležbe ae
strani sv. Jakobčanov.
* #
*
Za nedeljsko predstavo šaloigre „Nioba", ki jo vprizori „slovensko gledališča" opozarjamo V83 tovariše na znižana cene, ki jih vživajo slovenski delavci. Listki se dobivajo v društvenem uradu pričenši z današnjim dnevom in na daa predstave pri blagajni.
Vesti iz Goriške.
To so — značaji! V Vrtcjbi sta dva dosedanja strastna naprednjaka na sedan'-ih vol-tvah strasteo agitirala za kandidata Gregorčičeve stranke. To naj bi še bilo, ker bi mogli misliti, da se je hkratu izvršila velika evolucija v njiju — prepričanju. Takov salto mortale v doslednosti sicer ni bogvo kako časten, ali — transeat ! Naravnosti sramoten je cinizem, s katerim hočeta opravičevati to svojo spremembo fronte. Zatrjata namreč, da sta še vedno naprednjaka, a z* nasprotne kandid&te, le radi osebnosti, To so politični značaji 1
x Veteranska slavnast se je vršila v
nedeljo ob 5 in pol pop. Udeležilo se je okoli 900 oseb. Med temi je bila Številno zastopana ariitokracg* in vojaški dostojanstvenika Predsednik Jakobi je imel zanimivo predavanje patriiotičnega značaja in sklenilo se je poataviii v Ptdgori spomenik nekemu [hrabremu stotniku pešpoika 52, ki *e je rd-Skoval v vojn&h francoske okuci pa je 1. 1809. Zal, di je imela v&n »lavnoat skoro izključno nemški enačaj.
x Radi kraha banke popolare zaprtega Piamja so izpastili na svobodo proti kavciji 50,000 K. Goriški Židje ponujajo za sto-bodo „Luzsatsina" pol milijona krona, brez vspeha.
x Podpore obrtno-nadaljevalnim šolam.
Kakor »...o doznali, ie nakazalo camestcištvo sledečim obrtao-nadalje valni m šoiam dena-narne prispevke iz državnih sredstev, in *i-cer: obrt, nad. š'»li v Aielu K 1220,—, Čer-viojancu 1424 K. Isšci v Gorici 3.897 K, slovenski v G irici 3261 K, v Lofinifca 823 K, v Mirnu 660 K, v Soinanu 660 Kt v Renčah 1046 K, v Tržiča 1278 K, v Nabre-žici 572 K.
x Vozni most čez Sočo pri Zdravščini.
Za leta 1902 je Goriški deželni zbor dovolil za ta most znatno podporo 25.000 K, ki pa je pnnovno zipadlu, ker se delo ni pričelo izvrševati. Seda) pa je na3nanilo namestai-štvo, da je ministarstvo za javna dela obvestilo deželoo politično oblact, da se zgradba mesta čez Sočo med Gradiščem in Zdrarščico vsprejme v ceatai program, kt se ima izvršit v avihj gospodarska povzdiga naše deželo. S tem je zagntovljeao, da bo vlada vspsša:> podpirala zgradbo tega mosta.
x Wieser odpušča slovenske delavce 1 Na državnem kolodvorov Gorici^so te dni odpustili zopet 3 Slovence in vzeli 4 Nemce. Komaj so prišli od vojakov, pa so dobili takjj službo ; Slovenci, ki so bili po več mesecev v eiužbi, so jim morali napraviti prostor! Nam ee dozdeva naravnost neverjetno, kako moro imeti ta Wieaer tako oblast, da-si jo čisto navaden obr&tni uradnik v 8. razredu ? I
x Za krčmarje. — Nasproti naredbi nr-šega magistrata, da se sme točiti novo vino Š3»Je s 1. novembrom, razglaša namestni-št?o, da ne stavi nobenih mej giede točenja vina!
Novo društvo C:s, kr. nasestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : nPo-drainica Narodne dolarske organizacije v Trstu" s sedežem v Gorici.
Vesti \z Istre.
Iz Dekani. — Podpiiaai odbor si šteje v dolžnost, da se ua tem mestu cajskreneje znhvsli gospodoma državnima posiaccdma Mandiću m Spinčiću, deželnim poslancem Miklavcu, Pangercu, Sancinu in Valentiču, da so s^ bili odzvali našemu skromnemu vabilu in ■e udeležili slavnosti 40-letnice obstanka našega društva.
Zahvaljujemo za udeležbo in sodeb^nie vsa slavna bratska društva iz Trsta, njega okolice m litre in šo polebno slavno sokolsko godoo iz Buzeta.
Zahvaljujemo tudi vse one rodoljube, ki
so se udetež.li n&£e sJ»vno**i in s tem pripo-
A
V
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 4. uri zjutraj preminula naša ljubljena sedemletna hčerka
Marija.
Pogreb bo jutri v petek, 8. oktobra ob 4. in pol uri pop. iz hiše žalosti ul. San Zenone št. 17.
Žalujoča rodbina Banalič.
Novo Pogrebno Podjetje.
VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN Z1MSEO SEZONO
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza INuova
je bogato založena z veliko izbero v zadnjih novosti za pomladansko sezono
po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
Mera srajc, ovratnitov. platnic, zapestnic itd. - Na željo se pošiljalo uzorci-
ilvorneia llpn II svetnika JLli u. II.
profesorja dušeslovja in bogoslovja na dunajskem vseučilišču.
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trsu

V odgovoru na Vaše pismo naznanjam, da predpisujem že več let Vaše Železnato Kina- Vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) ter da sem dosegel z istim vedno izvrstne vspehe. Bolnikom jako ugaja in sicer vsled svojega izvrstnega ukusa.
DUNAJ, 11. novembra 1903.
Prof. Obersteiner.


Odprlo se le o ulici Ulnc. Belllni 13 (zraven novesa sv. Antona)
: zaloga maniif. blaga:
DE JfflfiELI & KEBER (PREJ AGEHTI PRI TUR D KI SERflFIHI)
Preskrbljena je z bogato izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke; čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah.	Postrežba točna.
ANTON SKERL
mehanik, zfcprtselenl isvsdeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H
Zastopnik tovarne koles in mototoles Ml"
Sa)i«ij»Tt ia zaloga slektrlčnlh nontkor, luil in prodaj* oioTodot, torofonoT, ln fonografoT. Zaloga priprav sa to«l£i pito LMtca del&Tnlca sa popravljanje Ur. »trojev, koha, motokel««
Velika zaloga prlpadkov po tovar, cenab.
TELEFON Stev. 1734.
J
J t
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalno in jedilne lobe na izbero*
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
Umetni zobje .v.
Plombiranj« zcboT.
Izdiranje zobov k&i m m vsake bolečini
v zobozdravniškem kabinetu
T ft.S T
uHta Casersa 4t»v, (3, il, aadft
LASTNA HIŠA ::: Teiefon št 262
LASTNA HIŠA =: Telefon it. 262
Največje narodno spedicijsko podjetje ■ na Kranjskem	?
JOSIP SKERLJ
Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
ae priporoča za vea v spedicijsko stroko spadajoča
naročila,	katera Izvrši točno ln aolldno
: po najnižjih cenah..
UULKJLKJ^JBKIBfafcfc. E3HDBOD
Velika zaloga praznih buteljk
£Q(TRST. Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. £0i
GUIDO e UGO COEN
100.000 buteljk od šampanjca za refoik. m Prodajajo in kupujejo se buteljke VBake vr*te za refošk, šampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. — Velika zalega buteljk od pol litra ln 1 ln pol litra. Damjane lz stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.__Kupuje razbito steklo vsake vrsta.
Cement - Portland
■ „SALONA" I
Družbe „SPALATO"
Aaonimno deln. drndtro eementa Portland SALONA.
Letni prolzoodl: 10.000 onson. S
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leoni Feiier, Trst
:: Pisarna :: ul. Carradori 16

Teiefon 605.
-rrrnz
Zaloga Cementa Riva Grunula 2

Telefon 23-30


caeaaBBBaM	g * mmmamn a
Stran IV
„EDINOST" *t. 282
V Trstu, dne 8 oktobra 1909
mogli, da je iita res častno ispala. Hvalo smo dolžni tudi katastralni občini Dekani in nje poglavarjem, ki so Sli na roko pri postavljanju tlavoloka in streljanju s topiči, dalje g. županu, ki je prepustil brezplačno prottor in je dal »tega -na »veje stroike ograditi.
Zahvaljujemo dalje gg. iitr»ke deželne poslance za dar 36 kron, posebej še posl. g. S p i n č i 6 u za krasni govor in dar 10 kron, kakor tudi vse druge gospode, ki so preplačali vstopnino.
Naj nam slavno občinstvo in bratska dru* itva, ki ao se udeležila slavnoiti. oproste, ako ni bilo vse v redu ; pomisliti treba, da je bil odbor sestavljen iz samih kmetskih fantov.
H?ala vsem stotera ! — Z Bogom za narod!
Dekani, dne 25. septembra 1909.
Odbor „Čitalnice".
Op. ur. Ta zahvala je po neljubi pomoti izostala. — Objavljamo jo sedaj na izrecno željo „Čitalnicew, da-si malo kasno.
Sadna rastava v Herpeljah, Iz Fodgrada v litri :
Eakor že naznanjeno, bo v nedeljo in ponedeljek, t. j. 10 in 11 t. m. ;odprta prva sadna raztava slovenskih istrskih pokrajin. Za ugodnejši obisk za tujce se je razstava priredila v Herpeljah, kjer so od vseh strani jako ugodne želežniške zveze. Sadja prine-iej0 — toliko na razstavo, kakor tudi na predaj — obilo in ti kupci lshko ca licu mesta takoj nakupijo potrebne množino, event. se dogovore s prodajalci glede kupa.
Ta sadna razatava obeta boljših časov za našega kmetovalca, ker jej je namen, da ce kupci in pridelovalci boljše spoznajo medsebojno. S tem ie mnego povzdigne tudi umno sadjarstvo.
Upati je torej, da bo razstava vsestransko n. nogo štev i'no obiskana, ter se tem potem ponovno prosijo in pozivajo rodoljubje vsega okraja za pomoč, da bomo lahko tudi v resnici zadovoljni z vspehom.
Vesti iz Koroške.
Nesreča v klavnici. Na Čuden način se ie ponesrečil neki mesar v celovški klavnici. Eno leto je že namreč v kisi niči običaj, da se govedu, ki ga hočejo usmrtiti, pritrdi na čelo patrono, po kateri udari mesar, da eksplodira in požene projektil živini v možgane. Takrat je pa mesar zgrešil zapalno igro in patroaa je zletela na tla, kjer je eksplodirala, zopet cdskočila in ranila na plečetu drugega me sarja.
Meščanska šola v Borovljah. Dež. šolski svet v Celovcu je sklenil, da se osnuje meščanska šola za dečke in dekleta mesto na-meravane obrtne šole.
Poštna tatvina. Iz poštnega voza, ki prevaža pošto iz Velikovca v Vovbre, je izginila v nedeljo vreča, namenjena v Djekše. V vreči je bila večja svota denarja in važni dokumenti. Slučajno je bil takret sam poštar na vozu.	_
Zahvala.
Po vrnitvi v svojo domovino izpolnjujemo prijetno dolžnost in se zahvaljujemo vsem, ki so pri izletu »Sraza českoslovanskeho stu-dentstvau na slovenski zemlji izkazali na ni katerekoli svoje simpatije.
Predvsem se zahvaljujemo slavnemu občin ekemu stetu stolnega mesta Ljubljano z blagorodnim g. županom Ivanom Hribarjem na čelu, gg. posl. dr. B y b a f u, dr. S 1 a v i k u, dr. P oš č i ć u, S a n c i n u, B a i-čiču, ValentiČu, Ferlugi, dalje za^tep stvu in prebivalstvu na Opčinah, akad. far. društvu „Presveti"*, eksekutivi narcdco-radikalnega dijaštva, akad. fer. društvu „Balkanu" v Trstu, akad. društvu „Sloveniji4*, tovarišem V. M. Zalarju, M. Korunu, I. M. Čoku, A. Ple-šku, L Lahu, V. Krejčiju, Fr. Trampužu ter zlasti g. A. Ribnikarju za ljubezniv vsprejeca in prijaznost, s katero so nas vsprejeli „Prometni zvezi* in »Družbi sv. Cirila in Metoda" 2a številne publikacije, g. Vodopivcu v Postojni za vodstvo v Postojni, češki kolonri 1 ubljanski za prijateljski vspi-e;em; dal je neprednemu slovenskemu prebivalstvu v Lljub l;ani in Trstu za ovacije, ki so jih nam uprizorili, zahvaljujemo se osobito slovenskim čt.-mam in slednjič napredni slovenski žnrnalisti, izJasti „Siotentkemn za izraze pricDanja našemu obisku.
Zagotavljamo vse, da nam vtiBi, ki smo jih dobili med Slcvenci, ostanejo neizbrisni. Zavest bratstva obeh sorodnih narodov, prepričanje o potrebi ožjega zbližanja in vera v boljšo našo bodočnost so najlepši spo mini, ki si jih odnašamo in ki bodo imeli praktične posledice.
V Pragi, dne 28. kimovca 1909.
Odbor „Svaza československeho studentstva"
J. Hanzik 1. r. t. č. pedpredsedoik
Slov. ods. „Svaza českovanskeho stedentstva",
J. Kudela 1. r.
t. č. načelnik.
Narodu" in „Edinosti'
Mali oglasi-
Ahcnlupnt trgovske Mah rove Sole v Ljubljani nuoUI VClIl ti je Vešč slovenskega, nemškega in hr*a£kega jezika in je dovrSil enoletno prostovolj-
BtvOj i§Če službe v večji trgovski bi5i. Ponudbe: C. Domicelj, Zagorje, Peter, Notranjsko.	17S4
Isv+Alsnon+on petdesetletni udovec brez otrok IIIItiliytJNU?ll izvežban v trgovski in obrtni j »ki stroki, zdrav, z inicijativo, več kot 25 let naseljen v Trstu, popolnoma vešč slovenskega, italijanskega in nrmSkega jezika, neomadeževaue preteklosti, je po celi Evropi ponovno potoval, i&če službo kot zasebni ali občinski tajnik, korespondent, kontoarist, potnik itd. Bi opravljal posle korespondenta v me-tu tudi na ure in šel bi le v stalno službo tudi na deželo. — Ponudbe na Inseratni oddslek Edinosti pod ,Miran sky".	185*1
tonom nfiitelja ali sbiturijenta, ki bi me pouče-lOvClIl val v hrvaščini. Ponudbe pod „Hrvatska" na Inaer. oddelek Edinosti.	1890
Ds-nilosn ca okDa> *rata' stopnice, doge, par-rruuaju O C tete, opeka, cement itd. L lica
Tesa 31.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salarim
Poate della Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Nuovs
Alla cittA di Londra
PsHi c plitvo Tršila se b0 dne n- K 12u
ndUl btJIlLVt; tekočega mes ca na OP^ah v dvorani hšt. 174 prostovoljna prodaja vse kavar-narske oprave iu sicer, biljard, mize z mramornato ploščo in železne stolice, stelaža z ogledali, vsakovrstnih kozarčkov itd. itd.	1773
Prodajalnica jestvin
se proda takoj vsled odpotovanja po nizki ceni. — Ponudbe na Fran Macorig Barriera 3s.	(1756)

i
Točna ln siolidn* postrožtia.
| Prvo primorsko pitje za prevažanje pohištva in špedicij, podjetje Rudolf Exner, Trst
V?A DELLA STAZIONE Štev. 17
Filijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozematva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih G do 8 metrov.
PoSiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
sprejema se tuđi pohtStTo in Ume predmete t shrambo v lastna za to Diimliena sula rtlaM.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE V/iUHlM CLEA^ER". ^m IN SHKAtfJETAtfJE PEEPBO& „VHUUm ULLn^ii
rxo6na in aolldna poatreiba.
I žrebanje nepreklicno dne 6. novembra 1909 ob 8. ml zvečer ■
c. k
I. glavni dobitek K 30-000 vrednosti.
- g! v«	A 17	Srflčke »e dobivajo v vseh
Schotteiiring št. 11 SfOCKCK SIQI16 1 K. — SS.tr (.'"tKIElS:
Velik izbor j zgotovljenih oblek ta moške in dečke : kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožnbi in j rornih paletotov. Obleke eb dom in delo. Delavske obleke. Tirolski Ioden. Nepremočlj Ivi plašči (pristni
angleški). Specijaliteta: blago tn- in inozemskih ; TT^ljJ^a. ZSLlO&Zb KOlG9>
tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi j w	&
<o odi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah j ^^	^^ " ^ _
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotio 21. Telefon 1238.
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Standard od I5C krcn naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cena
t Sežani
ima svojo
nouo protis-Iolnlto v uf
v TRSTU ul.Vino. Bellii:) 13
nasproti cerkve svat Antona novega
Vsakovrstne veriike po pravih to\>. cen."h
NOVO POGREBNO PODJETJE »7J5£rg
z bogato opremo zavsako- COPSO 49 (Piazza Goidoni)
vrstni pogreb.	in prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.	—
gCOCOOOGOOOOOOOO
Giuseppe 6risi
■	a.*.
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključna prodaia perutnine —
O Trat - ulica Campanile št. 15 viB-a-vifi Alberti
O priliki B:nko5tnih praznikov veliki dohodi kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanei za pečenje in praženje. Foulards, g-osi (stare tri leta), kakor tudi PUR A Ji J.
O O
O
o o
„tržaška posojilnica in hranilnica"
^ Piazza della Caserma št. 2, I. n.
v lastni hiši
(Vhod po glavnih stopnicah)
Telafon 952
Ima na razpolago jekleno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo »hiambloe, ki se odda jejo strankam v najem ki sicer	v
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
posestniki pisalnih strojev
Kdor se hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni stroj v popolnem re !u in brezhibnem stanu naj no zamudi naročiti se za mesefipo člSčenje in vzdrževanje pisalnih
! strojev, s čimer se zajamči stroj za neomejen ča-i in trajno delovanje. CENA K I*— na mesec za st:n|-
Alfred Kubiček, Trst
Corso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalnica pisalnih strojev s zalogo pečatom barv, trakov itd. itd.
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. .-:
UST* Oddaja hranilne pušice '1BH
katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo Štedi ti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
Postrežb »a dom.
lauigi Musico
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine. ::
zalogo pohištva Angelo Palma
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solij. blago
po naj ni ž j ih. cenah..
Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in noVODOrOČenCertl prejeranih sob, posebne olajšave .*. __--
trgovec v Poreču (Istra)
te priporoma gg. krČuarjeiB, gostiln:čarjf m ;d ztafboikom kot a'fS^tHr ** n&kupovaniu in pred' -jftniu
Todi prodsia debelo fižol, krompir in oijkino olje, ter trguje s šivalnimi in poljedelskimi stroji,
grozdja in vina ::
ATtorizorani clTilni zcmljemercc
K. PERTOT
naznanja slavaema občinstvo, da je odprl v ulici della Caserma Štev. 5, II. nadstropje
i svojo pisarno, bi
Priporoča se si. ob ž. kot edini slov. zemljemerec
Zatoga izgotovljenih obit k In manifakturr.ega blega
MONĐO
OO Preseljena Iz Barrlere št. 33 OO
v ul. Deli* 3stria stev. 8 (Sv. Jakob)
Velika Izbora moSkih, deSklh ia otroikib o-bltk. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce •podnje hlaće, nogovice, pletealne, ovratniki zapeataikl, ovrataic« itd. Itd. t bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih Jop za mehanike itd.
SpecijaUteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.