Leto IV., štev. 9f i • ^f Poštnina iHrffžiflranfc V Lfubifanf, sreda dne f8. aprila 1923 Posamezna Slav« stana i ont httiafm ob 4 «|wtra|. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25*— 9 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništve; L|nbl|ana. Pieieiuov« n!. št 54. Telet št. S« Podružnice: Maribor, Barvarska oLL Tel. št 22. Celle, Aleksandrova e- Račun pri pošto, čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, ¿7. april v Klerikalci bi radi za vsako ceno prišli v vlado. Pripravljeni so, odložiti avtonomijo, pozabiti na Radica, pre klicati gonjo proti Srbom, pustiti slovenske vojake v Makedoniji, samo če zopet vržejo radikalci nanje dobro oko. Voljni so se vsesti na ministrske fotelje, če pa že to ne, hočejo biti vsaj tihi kompanjoni. radikalcev, samo če ?e jim izroči Slovenija v politično in gospodarsko eksploatacijo. "V petek so se klerikalci po banketu pri vojnem bogatašu Prpidu še objemali m poljube vali z Radičem, v nedeljo sta delegata SLS, poslanca Brodar in Štrcin na radičevskem shodu v Zagrebu dvigala tri prste k Bogu ter prisegala Radiču: Zvestobo ¿a zvestobo! Gosp. Radič in njegovi republikanci so na nedeljskem shodu «>»««' — - političnimi skupinami. Radikalci so se razgovarjali z muslimani, klerikalci in demokrati. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič se je pogajal z bivšim predsednikom narodne skupščine dr. Lukiničem, minister ver Ljuba Jovanovič pa s predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davidovičem. V stanovanju Svetozarja Pribičeviča se je vršila seia, kateri so prisostvovali njegovi ožil pristaši. V radikalnih krogih se misli, da Radič nikakor ne pride v Beograd. Posebno pre čanski radikalci so zato proti koaliciji z demokrati ter menijo, da bi se mogla stvoriti koalicija ali s klerikalci ali z muslimani. vsekakor pa brez Radiča. V političnih krogih se govori, da zahteva krona, naj se reši kriza čim preje, in sicer tako, da bi mogla začeti narodna skupščina s svojim delom že v pon-deliek. Beograd, 17. aprila, s. Danes dopoldne se je vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca radikalnih ministrov z nekaterimi radikalnimi poslanci, med njimi Trifuuovičera, Vukičevičein, Vujicičern in Pantovičem, ki so svoječasno zahtevali sporazum z Radičem in bi sedaj po blamaži dosegli zopet radi radikalno volilno vlado. Istočasno ie Pašič konferi-ral z Ljubo Jovanovičem, Krsto Mileti-čem, Uzunovičetn in Ninčičem, opoldne pa sta prišla k njemu še Triiunovič in Vujičld. 2ču zaveznikov. List piše dalje, da je,j .. : , __r „.,,,„:;: ;„ .... . _ ... , . ,- v • -j tacna ruhrskega ozeml.u. po branciji m Nemcij, in Francih usojeno ah skupaj zi- i ^ ^ ^ o Fr ^ vet, ah skupaj umret,. V tem govoru se lre «¿^ dogi£ j&j NemgiJa prffov je prvič od oticielne nemške stram pn- !dnevno Ne glede na zasedbo znala možnost nemsko-francoskega zbh- !Poruhrj a je edinole ETtiZaM s pk&i. zanja v vprašanju rešitve reparaerskega , u r ¿0 Krajje.;ja ne bo ^^ problema. «Gaulois> smatra dr. Rosenbergov govor kot dokaz za zadrego, v kateri se nobenim jamstvom, ki jih določa verza; • ! ska mirovna pogodba. Francija, je, do-I kler traja po pogodbi predvidena zased- vama Fiasko klerikalne politike KLERIKALCI SE OTRESAJO RADIČA IN SE PONUJAJO RADIKAL-CEM. — RESIGNÎRAJO NA AVTONOMIJO. Beograd, 17. aprila, g. Klerikalci so tekom včerajšnjega dneva spoznali, kako veliko napako so zagrešili, ko so se na življenje In smrt vezali z Radičem. Vse, kar se sedaj očita radičevcem, se nanaša tudi na Iderikalce, ki so se s svojim zadnjim nastopom popolnoma diskvalificirali za vsako nadaljno razgovarjanje. Usodno je, da se v politični beograjski javnosti istovetijo klerikalci s Slovenci sploh. Klerikalci so včeraj ta danes ponovno skušali stopiti v stike z drugimi političnimi skupinami ter na vse mogoče načine demantirajo svoie zveze z Radičem. Splošno se opaža, da bi se ga radi osvobodili in zopet dobili proste roke. Seveda jim nihče ne veruje. Njihove metode so preveč znane v Beogradu, kjer se danes ve za njihovo agitacijo proti narodu in državi, ki se prav nič ne razlikuje od Radičeve. To so naravne posledice njihove politike, ki se je vezala s separatističnim blokom. Sedaj, ko Radič s svojo špekulacijo doživlja polom za polomom, bi se hoteli klerikalci obrniti od njega. Ponujajo se radikalcem, da bi jim proti gotovim koncesijam bili v tiho pomoč in jim omogočili homogeno vlado. Bili pa bi tudi pripravljeni vstopiti celo v kabinet. Njih glavni pogoj je, da ne pride do koalicije naiaja nemška vlada. , a ozemlja, popolnoma Parlz» 17- flPnla.- P" H =OVO™ ne*8k6" ¡Pred napadi. Medzavezniški dogovor, ki ga zunanjega muustra dr. Rosenberga £ vartloM. to potreben doznava «Newvork Herald^ iz francoske- i . . ' . . . ~ _-_- . „ ,. . ,.„ sele v trenutku, ki je določen mirovni ga vira. da bi se Francija zadovoljila z \ .... . , .. .„ . . , , , ,„ ^ .,., . J, ' pogodb: kot zadnji termm za upraznje-odskodninsko vsoto 40 milijard zlatih „ ... . , .,..,. ^ .. , . nje po Franciji zasedenega nemškega mark. Francosko-beigijski reparacijski \ y predlog se bo predložil meriški vladi|oz®°^ j. Potrjoie ^ da je Uko, ko bo Nemčija defimttvno kapi-^ ^ fran^osko-belgijskih pogajanja' dosežen sporazum za politiko pogajanj KOMENTARJI NEMŠKEGA ČASOPISJA g^nj^ Berlin, 17. aprila, s. Govor zunanjega j ATENTAT NA EKSPRESNI VLAK. ministra dr. Rosenberga so vsi list, spre- I ^ ^ ? Na ekspreslli ^ Dusseldorf-Paris sta bila med Diižfieldor- jeli zelo prijazno, vendar pa jih, kaj se tiče vsebine, razlagajo zelo različno. Demokratični in soeialno-demokratični listi vidijo v besedah dr. Rosenberga priprav- ' ljenost za pogajanje in program za pogajanje. Nemški nacionalni listi pa vidijo v govoru ne popustljivost državne vlado. VAŽNA IZJAVA VODITELJA- NEMŠKIH GOSPODARSKIH KROGOV. Berlin. 17. aprila, j. Drugi dan zunar nje politične debate v nemškem državnem zboru je prinesel z veliko napetostjo pričakovani govor vodje nemške ljudske stranke Stresemanna, ki je še enkrat izrecno ponovil, kar je izjavil 1. marca, da so nemški industrijalci in premožni gospodarski krogi pripravljeni staviti na razpolago državi vso svojo moč, da bi mogla ugoditi svojim ob- z demokrati in da se v Sloveniji glavni j težnostim, toda lefako se Nemčiji žago-politični kurz obrne njim še bolj v pri- tovI nedotaknjenost njenih mej In njene log. Avtonomija naj se odloži na boljše čase. Klerikalne ponudbe, ki prihajajo radikalcem direktno in preko posrednikov, so ostale doslej brez odgovora. Tudi Spahovci imajo mačka. Beograd, 17. aprila, s. Po Radičevi j skupščini je zavladala v Spahovi grupi velika potrtost, kajti Spahovci so mislili, da bodo ravno oni imeli največ koristi od aranžmaja z Radičem in je bila med njimi močna struja, ki je zahtevala, naj stopi klub v stike z radikali. Sedaj so Spahovci obsedeli med dvema stoloma in vale vso krivdo na dr. Spaha. Spahovci so postali čez noč jako zgovorni in odločno demantirajo, da bi bili republikanci. Tako je dr. Spaho izjavil vašemu dopisniku, da so volitve pokazale, da v Bosni obstojajo sicer revizijonisti, ne | pa republikanci. Z Radičem ima samo sporazum za skupno akcijo v parlamentu. Zavrača vse vesti, da bi njegovi pristaši pri volitvah agitirali s Kemalom. Nasprotno pa so radlčevci povsod agitirali, da oni niso republikanci in da črke HRSS pomenijo hrvatsko radičevo (ne pa republikansko) seljačko stranko. fom in postajo Düren izvršena dva bombna atentata, ki pa sta le nekoliko poškodovala tračnice. Tender lokomotiv» je skočil s tira. Promet se je po nekoli kih urah vzpostavil RAZPUST NEMŠKE RENSKE KOMISIJE. Pariz, 17. aprila, j. Mednarodna renska komisija je sklenila, razpustiti nemška rensko komisijo v Koblenzu. Predsednik med zavezniške renske komisije je izročil nemškemu renskemu komisarju grofu Hadtfeldu pismeni sklep o razpustitvi nemške komisije. Badtfeld je izjavil, da se umakne le sili. Po poročilih iz Berlina je sklenila nemška vlada pred ložiti v vseh glavnih mestih zaveznikov protestno noto proti sklepu medzavez niške renske komisije. Insident v Zemunii | Srbski šovinisti napadli klerikalne ta' muslimanske poslance. i 17. aprila, s. Ministri in drž. pod- Beograd, 17. aprila, g. Sinoči, ko tajniki, ki so člani katoliške ljudske Kriza MussoSinšjeve vlade Bilanca prvega dne razčistiti situacijo. To je prva faza v reševanju krize. Prve avdijence na dvoru značijo za politični svet senzacijo, ker kažejo na odločen preokret Avdijenca začasnega predsednika narodne skupščine, Peleša, nima politične važnosti, ker je popolnoma formalne narave. Peleš je bil sprejet pri kralju na last- c lastne zanke, h katerih ni več iz-! je očividno. da se težišče ne nahaja j no prošnjo, da se mu predstavi. Po loda. Zagreb, 17. aprila, r. «Novosti» so prejele iz Beograda sledeče situaeij-sko poročilo: «Prvi dan vladne krize je jako značilen za razvoj nadaljnjih dogodkov, ker ne more biti več dvoma, v kateri smeri se bodo razvijali. Takoj prvi dan je jasno pokazal smernice bodočim dogodkom in je jasno, izkazala se je pravica. Vjeli so se j da kriza ne more dolsro trajati. Dalje . ____1__i.. 1__i.ni i 1p f\o ca to^icKii ilflVin lo i so se v Zemunu sestali klerikalni in muslimanski poslanci v neki gostilni k večerji, je vrdla v lokal skupina mladih ljudi ter pretila poslancem radi njihovega političnega delovanja. Mladeniče je vodil neki Gaurič iz Tuzle. Poslanci so poslali po policijo, sami pa so pobegnili v hotel, kjer so stanovali in na katerem so demonstranti nato razbili nekaj šip. Danes se je ta zemunska tragiko-medija nadaljevala v Beogradu. Radi dogodkov sta se namreč zglasila pri začasnem predsedniku narodne skupščine Pelešu dr. Korošec in dr. Hras niča in ga obvestila, kaj se je zgodilo v Zemunu. Vprašala sta ga, kaj namerava storiti, da se zavaruje osebna varnost poslancev v Beogradu in stranke, so ministrskemu predsedniku Mussoliniju predložili svojo deciisijo. Odstop teh ministrov in državnih podtajni-kov je v zvezi z nasprotstvi, ki so nastali po turinskem kongresu katolišku ljudske stranke med Mussolinijem in stranko. Mussolim prihaja s tem v zelo neprijeten položaj. Ako namreč pridijo klerikalci v opozicijo, ne bo imel v zbornici več potrebne večine za volilno reformo, ki bi jo moral potem oktroirati naredbenim potom. Zbornica bo najbrž v krat k ¿m razpuščena. (Glej tudi današnje poročilo našega tržaškega dopisnika, objavljeno na 2. 6tranL Ured.). *£ova avstrijska vlada Dnnaj, 17. aprila, s. Novi avstrijski okolici. Predsednik Peleš je o dogod- j kabinet je sestavljen nastopno: Zvezni kih telefonično obvestil ministra " no- ¡ kancelar dr. Seipel, podkancelar dr. tranjih poslov Vujičiča. Dr. Korošec je v svojem poročilu izjavil, da opozicija v teh okoliščinah sploh ne more ostati v Beogradu. Zanimivo je, da skušajo klerikalci krivdo za dogodke naprtiti Orjuni. Dognalo pa se je, da so krivci pristaši srbske nacionalistične stranke, ki zastopa v Srbiji približno ono stališče, kakor frankov-ci na Hrvatskem. ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA LJUBLJANSKI VELESEJEM. BONAR LAW ODSTOPI? Nadomesti ga Ioni Cnrzon. London, 17. aprila. I. List «News of lie World» je včeraj naznanil, da bo Booar Law v kratkem demisijoniral in to iz zdravstvenih razlogov. Nadomestil ?a bo lord Curzon. Vest je vlada sicer demantirala, toda politični krogi kljub te- mu ni bila poverjena naloga, da se več v radikalni stranki, ki od meseca decembra beleži blamažo za blama-žo, neuspeh za neuspehom, ki so povzročili toliko škode državni politiki. To je izjavil Vašemu dopisniku odločujoč politik, ki mu pa ni mogel navesti konkretnih činjenic- Ta politik je opozoril Vašega dopisnika na dejstvo, da Pašie ni dobil kot doslej mandata za sestavo nove vlade, niti mn trdijo, da je resnična, posebno ker! posvetuje z zastopniki drugih politič-?a premierjevo .:d,-avje od dre do dne j "ih strank, temveč je vzela krona avdiiencah na naivišjem mestu se vidi. ; Beograd, 17. aprila, r. Ministrstvo za ... 1 « r»rrtrrií>f \o n ncoK-im Vî rvACnliin da prihaja demokratska stranka kot prva v poštev pri reševanju krize in da zavzame odločilno mesto. Kriza se more rešiti samo v smeri državotvornosti in nacijonalne koncentracije.» slabša. l sama te nosle v roke in hoče sama OTVORITEV ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 17. aprila, s. Danes dopoldne se je otvorilo pomladansko nasedanje narodne skupščine, promet ie dovolilo osebam, ki posetiio III. ljubljanski veiesejem od 1. — 10. septembra 50 odst. popust na železnicah. Za prevoz blaga je dovoljen 50 odst. popust od 15. — 35. avgusta. ČRNOGORSKI ARHIV. Cetinje, 17. aprila, r. Policija je odkrila 4 velike vreče črnogorskih dvornih dragocenosti In dvornega arhiva, ki so bili zakopani o priliki bega kralja Nikole leta 1916 iz Črne gore. V arhivih so razni važni podatki o zakuli^em delovaniu kralja Nikoie, Frank, minister za soc. upravo Schmitz, minister za finance Kienböck, minister za poljedelstvo in šume Buchinger, min:-ster za trgovino in promet dr. SchOrff. vojni minister Vaugoim, minister za prosveto dr. Schneider, vodja znnanjeg* urada dr. Grtinberger, notranje in pravosodno ministrstvo so zvezani z mestom zveznega kancelarja. Vendar pa bo zvezni kancelar vodil le notranje ministrstvo, podkancelar dr. Frank pa pravosodno ministrstvo. Po zakonu redukcije ministrstev so prideljene tudi zunanje zadeve kancelarju. Začasno pa bo vodil zunanji resort še dosedanji zunanji minister Grünberger. IZGREDI V BOSNI. Sarajevo, 17. aprila, s. V ZvorniŠkerc kotarju je prišlo včeraj do pravcate se-Uačke revolte. Komlsiia za izvedbo agrar ne reforme je imela razdeliti zemljo med dobrovoljce, proti čemur pa so se uprli seljaki z orožjem in pričeli streljati. Komisija je morala zbežatl ta poklicati na pomoč orožnike z Zvoraika in Tuzle, ki so seliake končno raz anali PresS ministrsko krizo! Dr- KaUE Y111161111 pravn®sa °dsei» M 11 ali Šr ' poroča zaradi zadnje nesklepčnosti ob- W Ilemj-i Ičinske seje, da .ie treba obč. odbornike Trst, 16. aprila. • na podlagi mestnih statutov prisiliti, da Torinski kongres italijanske ljudske franke (P. P. L) je končal, kakor smo že poročali, s popolno zmago strankinega tajnika don Sturze, ki je zagovarjal popolno neodvisnost in nevezanost stran ke na vse strani, torej tudi napram far iizmu, in obenem zahteval najstrožjo disciplino v stranici sami. Klerikalna stranka ostane kljub prorokom, ki so ji na-rtovedaii razdor, enotna tudi v bodoče, s čemur je prekrižala zlasti mnoge tajne ■ašistovske načrte. Odmev, ki ga je vzbudil torinski kongres. pa je med drugim pokazal, da so se motili oni, ki so trdili, da obstoja nekar ka napetost med Vatikanom in Sturzo. Službeno glasilo Vatikana «Osservatore Romano», ki o kongresu seveda tudi obširno razpravlja, je z njega izidom popolnoma zadovoljen, izjavlja, da odgovarja duhu in namenom stranke, in meni, da bo tudi v prid državi Glede odločnega poziva k disciplini, izraženega v don Sturzovi resoluciji, pa pravi vatikanski list. da je kongres storil prav, da je pozval tiste, ki bi ne iuvali discipline, da zapuste stranko. __ Don Sturzova zmaga je tako dobila pe-5at, ki ji šele daje polno veljavo. Vse drugače kot v Vatikanu pa so sklepi torinskega kongresa vplivali v fa^ vršijo svojo dolžnost kot mandatorji svo jih volilcev s tem, da se jim naloži občutna globa Sklene se, da se kaznujejo odborniki, ki so izostali brez opraviče-nja iz dveh zaporednih sej z globo do 100 Din, ako pa bi kdo izostal še od ene nadaljnje seje, se smatra, da se je odrekel svojemu občinskemu mandata. V nadaljnjem poteku občinske seje se prečita zanimivo poročilo tržnega nadzorstva, ki se vzame na znanje. Mestni uradnik Poznič se poveri s preizkušnjo mleka na celjskem trgu. Razne prošnje za podelitev koncesij in stojničarsko obrt se večinoma ne priporočajo, oziroma odklonijo. Zavarovalnina pri mestni plinarni se znatno poviša. Daljša debata se razvije glede prodaje plinarne in povišanja cene plinu. Končno se sprejme predlog občinskega odbornika dr. Božiča, naj se izdela v tem oziru natančen načrt za slučaj prodaje privatnim podjetjem ali mešani družbi, pri čemur mora občina ohraniti potrebno ingerenco, da regulira cene za mestne konzumente. Plin se poviša za en dinar pri industrijskih in obrtnih podjetjih, pri zasebnikih ostanejo cene neizpremenje-na Nočna služba v mestni elektrarni se odpravi, ker nalaga občini velike stroške in ker se je v dosedanji praksi izka- izjavo z vso resnostjo mislijo na odločno odklonitev nadaljnjega pipijevskega sodelovanja, ki naj bi imelo po don Stur-zovem pojmovanju samo značaj nekake kontrole. Da se položaj nemudoma razjasni, je Mussolini naročil že v soboto ine 14. aprila državnemu podtajniku v aainistrskem predsedništvu Acerbu, da naj za torek dne 17. aprila opoldne povabi vse štiri popolarske člane kabineta: ministra Cavazzoaija (delo) in drž. pod-rajnika Vassala (zunanje), Milanija (pravosodje) in Gronehija (trgovina), na razgovor v ministrsko predsedništvo. Namen tega razgovoia je brez dvoma ta, da se ugotovi njihovo stališče napram vladi. Mnenja o izidu tega razgovora si naravnost nasprotujejo. V popolarskih krogih pričakujejo, da se bo položaj zadovoljivo razjasnil in da na vladi ostane vse pri starem, dočim pa je na drugi strani a. pr. eden glavnih stebrov fašizma, kom. Bianchi izjavil, da bi Ljudska stranka pač hotela igrati vlogo duhovnega očeta ob postelji umirajočega fa^ iizma in potem pograbiti njegovo ded-Sčino. Hotela bi fašizmu pomagati umirati. Toda fašizem je zdrav in odklanja vsako tako dvoumnost. Po Bianchijevi izjavi bi bilo potemtakem pričakovati izstopa popolarnih članov iz Mussolinije-ve vlade in bi torej stali pred delno vlad °o krizo. Prav lahko in ni izključeno. Zdi se pa, da Mussolini, ki brez dvoma zida na prijateljstvo z Vatikanom, ne bo osvojil Bianchijevega recepta in bo našel formulo, ki bo vsaj za sedaj, ko mu je za njegove velike reformne načrte treba vsestranske oslorabe v deželi, še omogočala popolarom. da ostanejo v vladi, ne da bi trpel zato njen fašistovski značaj iD — ponos. a. Ekar. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 16. aprila (Nadaljevanje). ¿rajajo se nekatere nekorektnosti oseb nega značaja poedinih mestnih uslužbencev, katere bo g. župan primerno poučil sistovskih vladnih krogih. Don Sturzova :zaIa kot nepotrebna. Odklonijo se zara-izjava, da hoče Ljudska stranka tudi še ,pomanjkanja električnega toka nove nadalje sodelovati v fašistovski vladi, i prošnje za napeljavo elektrike, roda tako, da to sodelovanje ne bo po- ! Določijo se letni dopusti za mestno de-menjaio soodgovornosti gotovo ni mogla i lav8tv0 in sicer po dveh let službe se-zadovoljiti fašistov, ki z ozirom na °to \dem dni> od 2 do 10 let 10 dni in od 10 let naprej 14 dni s popolno plačo. Od 1. maja 1923 naprej stane komad ledu iz mestne klavnice z dostavitvijo na dom 10 Din, brez dostavitve 7 Din. Popravila pri kapucinskem mostu se takoj razpišejo, nadalje se sklene, da se postavijo novi mostiči pri javni bolnici, pri tovarni Cinal in v bližini Diehlovega poslopja. Zgradijo se po priporočilu stav benega urada v lastni režiji. Za renovi-ranje in pobelenje mestnih hiš se zahteva od mestnega urada podroben načrt. Izvršijo se potrebna popravila v prostorih mestnega uradnega poslopja, kjer je nastanjeno okrajno sodišče pod pogojem da dd okrožno sodišče jetnike kot delavce na razpolago, material pa bo prispevala mestna občina. V Vodnikovi ulici se sklene tlakovati prehod preko ceste od samostanske šole. Naročita se dva rešilna čolna za slučaj kake povodnji. Za stavbeni urad se naročijo štirje katastrski načrti. Pripozna se povišanje najemnine za mestno zimsko kopališče. V tem se določijo na novo sledeče cene: za parno kopelj s perilom 14 Din, brez perila 12 Din, za kadno kopelj I. razr. s perilom 11, brez perila 9 Din in IL razr. 9, odnosno 7 Din. Pri slučajnostih kritizira obč. odbornik Bernardi kot zastopnik gosti'n;čarske zadruge pobiranje davka na vino in pivo za nazaj od 1. jan. 1923, češ da je proračun odobrila pokrajinska uprava šele z 28. marcem. O zadevi se bo razpravljalo prej še v finančnem odseku. Ob 22. uri zaključi župan dr. Hrašovec občinsko sejo. spremembi naših zahtev, se more govoriti samo o povečanju teb zahtev.» -)- Radičeve psovke so v Beogradu napravile najmučnejši vtis, posebno še stigmatiziranje ministra Jovanoviéa za «političnega magarca». Ogorčenje, ki je nastalo v parlamentu, so hoteli pomiriti spahovci s trditvijo, da je zagrebški namestnik Cimič telefonično javil, da je Radié imenoval Jovanoviča le «političnega mrtveca». Nadaljne vesti so dokazale, da je bila Cimičeva ! vest skrivljena, nakar so vsi, ki so do nedelje še imeli kaj upanja v sporazum, enodušno izjavljali, da ne more več biti govora o kakem sporazumevanju ». Radičem, čigar predrznost ne pozna več meje. V zvezi s tem se je doznala tudi epizoda z zagrebških pogajanj, kjer je Radič radikalskemu delegatu Gjuričiču na neko opazko zabrusil v obraz, da je «glupan» in hotel takoj prekiniti razgovore. Situacijo pa je rešil delegat Janjié, ki je predlagal pohod k skupnemu kosilu. Po dobrem obedu je bila «štimunga» precej boljša in «protokol sporazuma» je bil hitro gotov in nodpisan. + «Balkanove» grožnje Radiču. Pondeljkov «Balkan» piše: «Radikal-ci presojajo položaj optimistično, ker ni takih težav, kakor se to splošno misli v javnosti. Gosp. Pašid ima svoj točno izdelan načrt, ki ga bo konse-kventn«- izvedel. Radikalci smatrajo, da odgovarjajo razgovori z Radičem duhu državne politiko in parlamentarizma. Ker pa jih je izkušnja poučila, da imajo opraviti s človekom, ki tekom noči spremeni svoje mnenje, seveda ne verujejo, da pride do resnega sporazuma. Ampak iz tega naj tudi Radié potegne konsekvence. Ako bo skušal zaigrati on tudi gosp. Pašiču, kakor je gosp. Ljubi Stojanoviču, g. Stojanu Protiču, g. Ljubi Davidoviču, ■ potem gotovo zaigra sebe.» 4- Stroke novih narodnib poslancev. Po seznamu, ki ga je državni idbor izročil narodni skupščini, pripadajo izvoljeni poslanci sledečim stanovom: seljakov je 85. odvetnikov 44, poklicnih politikov 38, privatnih in državnih uradnikov 48, duhovnikov 16, novinarjev in publicistov 15, veleposestnikov in ekonomov 12, učiteljev 8, in-ženjerjev ,7 zdravnikov 6, obrtnikov 6, industrijec 1 in zobotehnik 1. Štirim džemijetskim poslanecin niso bile izdane poverilnice, v tretji dalmatinski coni pa se mora še izvoliti 1 poslanec. V ta seznam so všteti tudi poslanci z več mandati, zato se bo po odstopu mandatov seznam še izpopolnil. Prosvefa Ljubljanska drama. Sreda. 18.: «Crešnjev vrt». E. Četrtek, 19.: ob 15.: «Othello». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Petek, 20.: «Hasanaginica». D. Sobota, 21.: «Hasanaginica». A. Nedelja, 22.: (A 15.: «Kraliestvo dobrote in ljubezni». Mladinska predstava. Prireditev gojencev «Mladinskega doma». Izv., ob 20.: «Revizor». Izv. Pondeljek, 23.: «Hasanaginica». B. Ljubljanska opera. Sreda. 17.: «Janko in Metka». D. Četrtek. 19.: «Seviljskl brivec». A. Petek, 20.: «Jenufa». E. Sobota, 21.: «Rigoletto». B. Nedelja, 22.: «Janko in Metka». Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani. Petek, 20.: «Razvalina življenja». Sobota, 21.: «Razvalina življenja». Torek, 24.: «Razvalina življenja». Mariborsko gledališče. Četrtek, 19.: «Svatba Krečinskega». B. Premjera. -f- Politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dane« ob 8. zvečer v gostilni gosp. Bončarja. K udeležbi vabi vse člane odbor. -f- Izjava gosp. Pribičeviča. Gosp. Pribičevič je izjavil uredniku «Vremena», da niso točne vesti, da stavlja on sedaj bolj umerjene zahteve za sporazum z radikalci. «Moje zahteve» . . _ . — je izjavil gosp. Pribičevič — «so in jib opozoril na vse eventualne posle- j vedno enake. Nisem trgovec, da bi se dice. 2upanstvu se dalje naroči, da pou- i pogajal in popuščal. Nasprotno, sedaj či mestne uslužbence, naj vpoštevajo no- ! imam vzrok postavljati težje zahteve, ve razmere ter se izogibljejo vseh pri- ; ker se je situacija obrnila v korist de-reditev, ki žalijo čut slovenskega prebi- mokratov. Sporazum z g. Radičem se valstva. Nastavi se nov šolski sluga na dekliški meščanski šoli. je pokazal kot nemogoč in vsi dogodki kažejo na koalicijo t demokrati. In zato, ako se še hoče govoriti o neki Po svetu — Število čehoslovakov na Dtma> U. Iz dosodanjih rezultatov zadnjega ljudskega štetja na Dunaju Izhaja, da v glavnem mestu avstrijske republike živi nad 100 tisoč duš čehoslovaške narodnosti. — Madžarsko oboroževanje. «Češke Slovo», ki je v tesnih stikih s praškim zunanjim ministrstvom, poroča, da madžarska država, ki neprestano moleduje za omiljenje reparacijskih odplačil, po drugI strani neprestano oborožuje svojo armado. Sedaj se nahaja v Madžarski nad 200 tisoč pušk, 20 tisoč mi-traljez ter okoli 5 tisoč topov. Število vojske je še enkrat tako veliko, kakor ga dovoljuje Madžarski mirovna pogodba. — Interparlamentarna unija in narodne manjšine. V Baslu je 6. in 7. t. m. zborovala interparlamentarna komisija za etična in kolouijalna vprašanja. Na sestanku se jo razpravljalo o resolucijah glede varstva narodnostnih manjšin, ki se predložijo interpar-lamentarni uniji v Kopenhagnu. Sestanka so se udeležili zastopniki Švice, Švedske, Danske, Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarske in Italije. Za češkoslovaško republiko je govoril dr. Ublif. Njegov govor je napravil na »rse navzoče velik vtis. K besedi se je oglasil tudi zastopnik julijskih Jugoslovanov, dr. Josip Wilfan. Koncert AL Balabana v Ljubljani. Operni baritonist g. Aleks. Balaban nam je sinoči priredil s svojim ruskim koncertom dvojni velik umetniški užitek: seznanil nas je z vsemi odlikami 6voje sijajne pevske sposobnosti ter nam nudil razkošno bogat, vseskoz velezanimiv in zlasti v 2. in 3. de'u naravnost prekrasen šopek samih ruskih modernih glasbenikov, za nas, žal, večinoma docela neznanih, a velikih in globokih, da smo strmeli. In navdušena publika ie umetniku prirejala ovacije, ki jih ni hotelo biti konec. Velik je ruski narod! To smo vedeli že iz njegove literature, to smo zvedeli po njegovi drami in tega smo se sinoči znova zavedli spričo ruske glasbe. Velik, duševno neznansko bogat in v umetnosti vedno zopet presenetljivo nov. Rusko srce in ruska duša sta. brezdno, ki jim ne vidimo nikoli do dna, a očarja nas znova in znova. Zato smo g. Bala-banu in g. Ruču silno hvaležni za sinoč-nji velikih užitkov prepolni koncert. Oba umetnika sta bila na vrhuncu. Pridržujoč si daljše poročilo, danes le še obžar Iujemo. da ni bilo dramsko gledališče, kjer se je koncert vršil, nabito polno. Mestno gledališče v Celju je priredilo v sredo dne 11. aprila izborno uspeli operni večer. Nastopili so člani zagrebške opere primadona Marta Pospišillva-nova. tenorist Zdenko Knittl in dirigent Oskar Smodek. Pospišiiova je očarala poslušalce s svojim polnim, a baržunasto mehkim glasom in izborno tehniko v prednašanju; najbolj je ugajala njena arija iz opere «Mignon». Knittlov močni, sonorni tenor prihaja do posebne veljave v srednjih legah. Tudi on prednaša fino in temperamentno in je dosegel zato popoln uspeh. Višek večera je bil njun skupni nastop v prizoru iz «Carmen». Oba umetnika, ki jn je na glasovirju dovršeno spremljal dirigent Smodek, je občinstvo ponovno klicalo na oder, Pospi-šilovi pa poklonilo še lep šopek. Gledališče je bilo razprodano. '5ko Moílvo Je aastopOo bres FterSfc* ¡Šiferia, Rupeca in Vragoviča. Kakor po-j ročajo Iz Zagreba |e QradlanskI, Id s« vrne v četrtek v Zagreb, angažiral F. C. Barcelono za gostovanje v Zsgrebu.' Jugoslovanski teniški sovez. Upravni odbor Jugoslovanskega tenis-saveza, se je konstituiral nastopno: Predsednik H. Würth, podpredsednik dr. Pandako-vlč, L tajnik dr. Heinz, blagajnik E Leit-ner. Iz Ljubljane je v odboru M. Seunig. WAF. : Hakoah. Včeraj, v torek, je Hakoah premagal WAF. z 1 : 0 (0 : 0). Edini gol je padei iz enajstmetrovke šest minut pred koncem tekme. Po tekmi ie prišlo do spopadov med igralci In gledalci. Hockey na Dunaja. Prvič je v nedeljo Igralo angleško moštvo na Dunaju, in sicer hockeysko moštvo oxfordske univerze. Pričakovala se je velika zmaga Angležev. Vendar se je moštvu WAC. posrečilo doseči za njega zelo ugoden, namreč neodločen rezultat z 1 : 1. — V navzočnosti zveznega predsednika dr. Hainischa je brnskl Sportklub premaga! Hakoah s 3 : 2. Službena objava LNP. Seja poslovnega odbora se vrši danes ob 20. uri. SokoSsivo Sokol v Mostah naznanja, da prične danes 18. t. m. ob pol 8. zvečer v telovadnici z rednimi predavanji. Prvič predava o «Razvoju češkega Sokolstva» br. Poharc. Nadaljna predavanja se bodo objavljala samo na društveni deski v telovadnici. K številni udeležbi vabi prosvetni odsek. Spori Grad lanski v Španiji. Zagrebškim športnikom se prav nič ne mudi domov. Najprej ie bilo določeno, da odpotuje Gradjanski takoj po zadnji svoji tekmi z Barcelono v domovino, vendar pa se je odločil, da odigra še dve tekmi, in sicer s F. C. Martineus v Barceloni. Prva tekma je bila v soboto in je končala, kakor smo že poročali, neodločeno z 1 : 1. Pri nedeljski revanžni tekmi pa je Gradjanski izgubil s 5 : 2 ln ne kakor smo včeraj pomotoma poročali zmagal. Zagreb- A.P. Cehov: Cešnjev vrt (K današnji premieri v ljubljanski drami.) Pri prvi trupi, kl je po vojni gostovala po Evropi, so Hudožestvenikl pokazali prvič strmečemu našemu občinstvu A. P. Cehova «Cešnjev vrt». Slutili smo in čutili natančno, kako pada krasni, stari, slavni vrt pod sekiro preprostega mu-žika; stutili in čutili smo, ne da bi vsebino popolnoma razumeli, da Je ta «Cešnjev vrt» Rusija sama, lepa, bogata in slavna Rusija, ki Jo razkosa ln razdeli na parcele mužik. Eno samo mogočno tragično prelivanje iz umiranja starega v oživetje novega. In tu smo videli tako jasno kot nikjer: pravi pesnik je mislec-prorok in če je bil to kateri pesnik, je bfl to Cehov v največji meri. — Pri prvi trupi Je igrala vlogo Ranjevske ga. Knipper-Cehova (pri nas ga. Nablocka), Varjo ga. Križanovskaia (pri nas ga. Ša-ričeva), mladega lakaja Jašo Aleksandrov (g. Medven), Gajeva Kačalov (g. Putjata), Lopahina Leonjidov (g. Cesar), starega lakaja Firsa Pavlov (g. Lipah), Epihodova Tarhanov (g. Plut), študenta Trofimova Bersenjev (pri nas g. Rogoz), Piščika Gribunjin (g. Peček), hišno Du-njašo Orlova (gna. V. Danilova), hčerko Anjo Tarasova (gna. Gorjupova) in i yorku je igra' Gajeva Stanislavski sam, Dunjašo Bustakova, Firsa LužskiJ in Epihodova Moskvin, največji ruski igralce Zanimiva bo primera med prvo in drugo zasedbo. Katera je bila boljša, o tem ni sploh mogoče govoriti, ker nas eden o kakršnikoli kvalifikaciji njihove umetnosti najbrž ne bo bogvekaj povedal. Tudi kosvetski. Kačalov Je bil stahopeten in je več ali manj vsaj poslušal svojo okolico, Stanislavski pa Je ostal fini gospod še v katastrofi in če napravi kako prazno šalo, Jo napravi tako kot da nekaj podari svoji nizki in manj vredni okolici. Kačalov Gajev je mnogo živel, toda ničesar posebnega doživel in v katastrofi * Akcijski odbor železničarjev in državnih nameščencev ima prihodnjo sejo jutri, v četrtek 19. t m. ob 19.30 v prostorih Zveze jugoslovanskih železničarjev, Gradišče 7. Vabljeni so kot običajno zastopniki vseh organizacij. * VI. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva v Llubljani se vrši v sredo dne 18. t m. ob 17. uri v predavalnici Bolnice za ženske bolezni Predava ga. dr. Šimecova: Tv phus in paratyphus. * J. n. a. d. *Jadran» v Ljubljani. De-batni večer kulturno znanstvene sekcije se vrši 19. t. m. ob 20. uri. Predava g. dr. Ivan Lah o «študentovskih tradici jah». — Odbor. * Kino 'Matica» v Ljubljani predvaja od 18. — 21. t. m. nad vse zanimivo dramo v 5 dejanjih «Vražje mesto». V glavni vlogi znana Edith Roberts. Pred dramo se predvaja zabavna in vesela predigra «Opica Joe Martin kot iunak» Od 22. — 25. t m. «Junak pustinje». * Razpisane službe. Upravno sodišče v Celju potrebuje 2 tajnika, 3 koncipi-ste ln 1 pisarniškega vodjo. V področju delegacije ministrstva iinanc v Ljubljani je izpraznjenih več mest finančnih konceptnlh praktikantov. Pri okrajnih sodiščih v Litiji, Ptuju, Ormožu in Dol-Lendavi se oddajo mesta slug, pri okrajnem sodišču v Metliki poduradniško mesto in mesto sodnega sluge. Interesente opozarjamo na Uradni list št. 37. * Mestni magistrat ljubljanski bo vzel v službo poklicnega gasilstva več moči-Kdor reilektira na službo, naj vloži proi-njo na mestni magistrat. Pravico do službe imajo do 30 let stari, krepki samski rokodelci (mizarji, zidarji, tesarji, ključavničarji, mehaniki). Pogoji za sprejem se izvedo v gasil uradu v Mest. domu. * Delavci in uradniki raznih podjetij, na plan! V raznih podjetjih in na stavbah se v zadnjem času sprejema v službo nemške, madžarske in italijanske delavce in uslužbence. Vsa boljša mesta sc zasedena s tujci. Naše domače delavstve in uradništvo pa je brezposelno ali pa opravlja podrejena dela za naravnost sramotno plačo. Proti temu moramo najodločneje protestirati. Zato sklicujemo protestni shed. ki se bo vršil v četrtek 19. t m. ob 6. uri zvečer v Mestnem domu. Vsi, ki ste vsled importiranega tujega delavstva prizadeti, brezposelni in vsi, ki sočustvujete z našim zapostavljenim delavstvom in uradništvom, udeležite se shoda polnoštevilno. Shod je nepolitičen in bo pripuščena svobodna beseda vsakomur. — Osrednje vodstve Narodno-socialne zveze. * Poziv nižjim državnim uslužbencem! Društvo drž. in želez, nameščencev v Ljubljani je sklenilo, da na vsak načii! reši kritični položaj, v katerem sc nahajajo drž. in želez, nameščenci. Ker je pa to mogoče doseči le potom dobre ter močne organizacije, apelira društvo na vsakega posameznega državnega nameščenca, ako še ni član društva, da to takoj stori, ter se vpiše v naše društv-ker edino tako bomo lahko rešili naši bedno stanje. Vsi s plačo članarine za- Gajev kot Stanislavski; govoriti hočemo samo o tem, kako sta dva posamezna Igralca razumela isto vlego. 2e zunanja režija Je bila različna. Prvič so prihajale osebe na oder Iz desne in leve kulise, drugič pa bolj iz ozadja, tako da smo vsakogar, ki se je pojavil na sceni, videli naravnost v obraz ln ne iz profila- S tem je prvo in četrto dejanje mnogo pridobilo in ves kolorit Je bil živahnejši. Drugo dejanje le ostalo neizpremenjeno, tretje pa je bilo popolnoma drugačno. Tu so pokazali v opremi v malih posameznostih vse gospodar-ko stanje in kulturni niv<5 v hiši Ranjevske. Toda oder ni bil nikdar nabasan z nepotrebnim, vsekakor pa je bil vsak kotiček primerno in naravno Izrabljen. Primerjajmo torej za vzgled oba Gajeva. Kačalov je bil bolj slabič in žrtev svoje slabosti in navad Vedno si čutil, je bil oni naš, tipično naš slovenski človek, ki vedno dela, je povsod zaposlen, mnogo o tem tudi govori — a ne napra- ------ - - ,. vi pravzaprav ničesar. Ko govori z Var- j ostali člani, se resno opominialo na! ČIe jo. kako neusmiljeno smešen je, če ho- ; narino takoj poravnajo, če postati energičen; kako donkišotsko ! "Pevsko društvo «Slavec* v LlaMV™ smešno-žalostna scena je, ko grozi Du-1 prične s 1. majem 1923. zopet z; reo™; njaši, da se ustreli. Kdor ga Je videl, j poukom o pevski teoriji v svopn ^ ni mogoče reči, ali je bil Kačalov boljši j tudi pade, Stanislavski pa zelo mirno ! kako je v tretjem dejanju iz zadrege ! štvenih prostorih v Narodnem do ^ gleda usodi v oči, mežika Ji kakor člo- i vgriznil v jaboiko, ta se nI upal zasme-; stop imajo mladeniči od 1.. le« - ^ vek, ki ga je življenje toliko izkovalo, | jati, samo solze si je otiral z oči. da bi i mladenke od 15. leta, ki imajo ^ ^ da se ne boii ničesar. On nikdar ne sluti ne izgubil nobene nijanse njegove mimi- petja in glasbe. Vpisovanje •> • katastrofe kot Kačalov. šele ko izve. da | ke. Sarlota Je pri Hudožestvenikih taka.! mladeniče vsak torek in četrt . le vrt prodan, se mu vlijejo solze in on da Je nek znani berlinski kritik dejal, j 8. ure zvečer, za mladenke sreč se zbudi Iz svojih sanj. On se bo najbr- da dotedaj sploh še pojma nI Imel o kože znal prilagoditi novim neizprosnim j mični igralki Toda to so pač Hudožestvenlki! Ka) bo naše gledališče napravilo iz tega krasnega dela pod Putjatovo režijo, to bomo šele videli. Eno pa Je gotovo. Re- razmeram, toda — z veliko gesto. Toda s kakim mirom, prepričevalnost-Jo ln resničnostjo Je bilo vse to podano! Nobenih efektov, sama resnična igra, to- da igTa vsega, kar Je igralcu na odru žiser je imel veliko poguma in dobre vena razpolago, cdo visokokultlvlrana Igra , re v uspeh, da se Je lotil dela, katero rok, obrazne mimike ta — absoluten mir. smo videli pred dvema letoma v Ljub- Kako miren Je bil Lopahln gospoda Leo- njidoval S kakim prepričevalnim mirom ljani v režiji In zasedbi Hudožestvenikov. Noben Ljubljančan, ki Jih je gledal, ni še nas je uveril, da bo sicer posestnik Ce- pozabil niti mladega lakaja Jaše niti gu šnjevega vrta, toda, da ne bo nikdar gospoda a la Ljubov Andrejevna. Kako zunanje tiho in tragično mimo na koncu zadnjega dejanja obupa in se napije! Moskvinov Epihodov je bil kot «Peter da človek te vrste mora doživeti kata-šarlota (gna. Rakarjeva). Na letošnji strofo, ki grozi pred vsem njegovi sestri, | Smola», brbljav in vedno nepridiprav turneli pod vodstvom Stanislavskega v Berlinu. Pragi. Zazrebu. Parizu in New- še bolj pa njemu, sanjaču in lenuhu. Sta- j knjigovodja, tak, da si se vprašal: «Kje nislavski ie bil boli laiii&omisetn la yell-1 sera pa že videl teea človeka?» — Tq vernante Sarlote, niti ptičjega petja na vrtu. Toda vsi oni kl so gledali Hudo-žestvenike, na) si ogledajo tudi slovenski «Cešnjev vrt» (v prevodu Jos. Vidmarja), da bodo vsaj razumeli njegovo krasno vsebino in čudovito rusko pesem A. P. Cehova. — od 7. do 8. ure zvečer v društvenih prostorih: Narodni dom, L nadstropje levo Pouk v pevski teorij? Je brezplačen • Računski bloki w solsh zvezki na korist slepcem. Podporno društvo slepih v Ljubljani (VVolfova ulica 12) je založilo računske bloke za restavracije in kavarne ter šolske zvezke, ki nosijo napis: V korist podpornemu društvu slepih. Vse te stvari se naročajo. aH pri gorenjem društvu, ali pa v trafiki invalida Pleška (Sv. Petra c. 8). Podpirajte slepe! • Pevski odsek Sokolskega društva v Laškem priredi v nedeljo 22. l m. ob 8. zvečer v društveni dvorani hotela Hcnka vokalni koncert na kojega vsporedu so novejše skladbe in narodne pesmL Spored je razviden na plakatih in se bo dobival Dri blagajni. Domače vesli • Trije datumi. Narodna skupščina [in orožni ški narednik Leopold WaHser ie začela svoje zasedanje 16. aprila in pri tej priliki omenja «Politika» v uvodniku še tri zgodovinske dogodke, ki so se izvršili na ta dan. 16. aprila 1346. je bil v Skopi ju kronan car Du-ian, mogočni vladar velike srbske države. Pred 119 leti. 16. aprila 1804, re je proslavil srbski seljak-vstaš v bojih s turškimi četami iz Bosne, ki so prihajale na pomoč od srbskih vstašev obleganemu Šabcu. Vstašev. ki so stopili s Turki v boj, je bilo prav malo; Turki so bili v ogromni premoči, a vstaši so jih zadrževali cel dan in ko iim je zmanjkalo municije, so se branili z noži. V neenakem boju je pešči-ca vstašev morala podleči: vsi do zadnjega so padli na bojišču, Turki so imeli prosto pot proti Šabcu, ali bili so tudi sami tako oslabljeni, da so se ostanki njihovih čet umaknili nazaj v Bosno! Letos se je ta dan sestala narodna skupščina in «Politika» poziv-lie narodne poslance, da mislijo na 16. april 1346. in na 16. april 1804! * Princ Pavle, kraljev zastopnik na svatbi vojvode Yorškega. Na svatbi »vatbenega kuma kralja Aleksandra vojvode Yorškega bo zastopal kralja Aleksandra princ Pavle, ki se 2e nahaja v Londonu. * Češkoslovaški poslanik dr. Šeba na dvoru. Novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru, dr. Jan Šeba, je bil včeraj sprejet od kralja Aleksandra v posebni avdijenci in mu je izročil z običajnimi ceremonijami svoja akreditivna pisma. Dr. Jan šeba je naglašal, da je izredno srečen, da more na jugoslovenskem dvoru zastopati bratsko češkoslovaško državo in delati za vzajemno kulturno, gospodarsko in politično zbližanje obeh bratskih narodov. * Letna skupščina Saveza dobro-voljcev v Zagrebu. V pondeljek se je vršila v Zagrebu redna letna skupščina «Saveza dobrovoljaea Hrvatske, Slavonije i Istre». Skupščine se je ndeležilo veliko število delegatov, ki so zastopali 86 krajevnih organizacij. Skupščina je razpravljala o dobrovolj-skem vprašanju z ozirorn na zakon o dobrovoljcih ter o delovanju dobro-voljcev. Največ se je debatiralo o na-cijonalno-ekonomskem programu dela in so bili v tem pogledu storjeni važni sklepi. Nato je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Stanoje Mihaldži-«•sm. * Manifestacija ob posetu sušaškib Sokolov v Novem Sadu. Te dni je dospelo v Novi Sad 120 članov suša-škega Sokola- Sprejem, ki jim ga je priredilo meščanstvo, je bil prava manifestacija za narodno in državno edinstvo. Mestni župan je komaj osvobojene Sokole pozdravil z daljšim nagovorom, v katerem je naglašal, da morajo vse narodne organizacije voditi najostrejšo borbo proti separatizmu. * Nov tednik organizacije jugoslovanskih nacijonalistov. Organizacija jugoslovanskih nacijonalistov v Zagrebu prične že ta mesec izdajati tednik «Orjuna» kot glasilo zagrebškega oblastnega odbora. List bo izhajal vsako sredo na štirih straneh velikega formata. Naslov uredništva in uprave: Zagreb. Iliea 25/HL * Jugoslovansko odlikovanje italijanskih politikov. «Službene Novine» prinašajo ukaz o odlikovanju večjega Števila italijanskih diplomatov in politikov. Tako je odlikovan predsednik italijanske vlade Mussolini s Kara-gjorgjevo zvezdo I. reda: bivši ministrski predsednik Facta. dalje Schan-zer, Tosti, Di Valminuta in več bivših državnih podtajnikov za zunanje zadeve z redom Belega orla I. stopnje; ravno tako tudi generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Contarini. Red sv. Save L prejme general Euge-r>io Barbarich. * Z aeroplanom iz Beograda v Pariz.^ V pondeljek je začel zračni osebni m poštni promet na progi Beograd-Budimpešta - Dunaj - Praga - Strass-burg - Pariz. S tem prvim aeroplanom je iz Beograda odpotoval tudi urednik ■^Politike» gosp. Andra Milosavljevid, ki bo z brzojavi in aeroplansko pošto pošiljal listu poročila o svojem potovanju v aeroplanu. * Naša meja z Madžarsko definitiv-no urejena. Te dni so bila definitivno dovršena razmejitvena dela z Madžarsko in bili postavljeni cementni mejniki, ki označujejo mejo od Pečuja do Segedina. Mednarodna komisija je te mejnike že pregledala. * Dlplomatična vest Naš odpravnik Poslov v Pragi g. Branko Lazarevič je t« dni odpotoval na kratek dopust v Beo Jfad. Za časa njegove odsotnosti ga bo stopal prvi tajnik poslaništva dr. Sve-tislav Diorič. . b sodne službe. Premeščen je višji pisarniški oficial Mihael Wutte od okrajnega sodišča na Prevaljah k okrožnemu sodišcii v Mariboru in pisarniški oficial Anton Predikaka od okrajnega sodišča v Šmarju prj jejsah k okrožnemu sodi- -V| ^iarit>oru- Imenovani so: pisarniški oficial Oroslav Verhovnik za višjega pisarniškega oficiala pri okrajnem sodišču na Prevaljah. pisarniški oficial Franc Duh z£ višjega oficiala pri okrožnem sodišču v Mariboru, za kancliste: invalid Filip Čegovnik za okrajno sodišče v Pre valjah, orožniški narednik Fran Oblak ra okrajno sodišče v Šmarju ori Jelšah za okr^ino sodišče v Višnji gori • Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 8. do 14. aprila se je rodilo v Ljubljani 42 otrok, med njimi S mrtvi, umrlo pa je 36 oseb, od teh 17 domačinov in 19 tujcev. Med novorojenčki je bilo 28 moškega in 14 ženskega spola. Umrlo je: za jetiko 5, za pljučnico, kaS-ljem, zastrupijenjem, nalezljivih boleznih po ena oseba, za živijensko slabostjo in otroško vročico in možganskim mrtvo-udem po dve, za srčno hibo 6, za rakom 2. vsled raznih drugih vzrokov pa 12 oseb. Prijavljeni so bili sledeči slučaji nalezljivih bolezni: škrlatica 6, osepnice 1, duši ji vi kašelj 1 in otroška vročica 1. • Občni zbor krojaške zadruge ▼ Ljubljani se je vršil v nedeljo. Iz poročila predsednika je posneti, da je tekom pro-šitga leti. napravilo 20 krojačev, 43 krojači 2 krznarja in 7 krojačic za belo porilo pomočniške preiskušnje. Zadruga bo priredile, tečaj za vajence, ki bodo tekom enega leta prišli k pomočniški pte-izuuSnii. Dalje je Zadruga dovolila Obrtni zvezi v svrho zboljšanja celokupnega krojaškega obrtništva 10.000 kron. Zadruga se razvija zelo povoljno in šteje v Ljubljani in okolici 350 članov. Njena pisarna se nahaja v Gosposki ulici 5. Sprejete so bile tudi tri resolucije glede podpor pristojnih oblasti v obrtnoizobra-ževalne svrhe, za vzdržavanje tečajev, poučnih potovanj in praktičnih kurzov, glede uvedbe mojstrske preizkušnje v smislu obrtnega reda in glede odprave zavarovanja proti nezgodam, ker izvrševanje kroja-št^-a ni zvezano z nevarnostjo. • Poziv Orjune klerikalnim listom Z ozirorn na zadnje besne napade klerikalnih listov na Organizacijo jugoslov. nacionalistov je poslal oblastni odbor Orjune v Ljubljani uredništvu «Siovcnca» naslednji dopis: «Podpisana organizacija dobro ve, da moia priti med organizacijami in strankami različnih političnih na-ziranj do ostrih političnih bojev, nikakor pa ne uvideva, da treba v takih bojih nasprotnika žaliti, blatiti, psovatl uporabljati proti njemu laž, skratka sredstva, ki niso vredna dostojnega človeka. Naša organizacija, kakor tudi naš Ust «Orjuna» sta se do danes vedno držala mej dostojnosti, česar ne moremo trditi o Vašem listu. Opažamo pa med svojim članstvom gotovo razburjenost, vsled nekvalificiranih napadov s Vaše strani, ki bi znala v svrho samoobrambe tudi prekoračiti meje discipline. Vsled tega Vas, kakor tudi Vam sorodne liste opozarjamo, da prenehate s takimi napadi, ki zaslužijo, da jih obsoja vsak dobro vzgojen človek, ker se sicer lahko zgodi, da bodo naši člani samovoljno zgrabili za sredstva, ki bodo marsikomu neljuba in poostrila že itak napeto stanje med državljani iste krvi, kar nikakor ne leži v naših intencijah. To Vam uljudno sporočamo, da ne bo mogoče pozneje neupravičenih očitkov». • Kresnice namesto električne razsvetljave. Mestni magistrat ljubljanski je baje odredil, da morajo letošnjo sezono vse kresnice ljubljanskega pomerija prepelja. vati svoje lučke samo nad novim delom Miklošičeve ceste, kjer je dosedaj vladar la egiptovska tema.. Ta odredba je nujno potrebna, da se ekonomsko izkoristi svet lobna energija teh koristnih živalic in se da prilika popotniku, da vsaj ponoči občuduje izredno brigo in skrb mestnega magistrata za to najvažnejšo cesto ljubljanskega mesta. Ako bo uspeh, namerava magistrat to sezonsko razsvetljavo vpeljati tudi po drugih ulicah. • Halo! Kdo tam? Tako me od časa do časa pokličejo m jaz naj neznancu lepo pokorno povem ime, stan in morda še rojstne letnico. Na to mi pa ljubez-njivi neznanec na telefonu pove, da naj se skidam iz proge, ker ni klical mene. Če imam smolo, me še nahruli, da sem najmanj nerodnež. le zdavnaj bi odpo-veda" svoj telefon, toda žalibog ga potrebujem. Zato se moram vedno iznova prepričati, da naši ljubi someščani še vedno ne znajo telefonirati. V Evropi iD menda tudi izven nje je navada, da se dotični. ki kliče, najpreje sam javi: «Halo tukaj Janez Porenta. Prosim, ali je tam Juri Tiobenta? Ni? Potem prosim oproičenja, nisem dobil pravega spoja. Svrtetol» Ne pa po ljubljansko: «Kdo tam. A, vas pa nisem klical! Hudič!» — Telefon je namreč samo sredstvo za razgovor, in če si uljuden, ko me vidiš, bodi tudi uljuden, ko se samo slišiva! • Na naslov železniške uprave. Poročajo nam: V sobotah zvečer je vožnja z gorenjskim vlakom za mirno občinstvo prava muka. Pijani delavci uganjajo po vagonih vse mogoče smovosti, sopotniki pa morajo to mirno poslušati Ne pomaga noben protest in tudi ne sprevodniko-vi opomini. Posebno veselje imajo malopridneži, ako so navzoče dame. Mirno občinstvo, ki plača polno vožnjo, je na milost in nemilost izročeno pijanim osebam, ki plačajo le četrtino vožnje. Ali bi se ne dalo take mučne prizore na kak način preprečiti. Kdor se protivi spre-vodnikovim naredbam, naj se mu takoj ukine znižana vožnja. • V mariborskem sanatoriju je pričel poslovati nemški zdravnik dr. Thalmann ki je bil po prevratu razrešen primarij-ske službe v mariborski bolnici Za mesto zdravnika v sanatoriju pa se poteguje Wastianow tast zdravnika dr. Majcen, ki ni član zdravniškega društva. Sana-torii bo torej ki rab odklonilnemu stali- jgu zdravniška društev r Maribora. • Ljubljani in Splitu funkcioniral ped koti- i cesionarji nestrokovnjaki, kar je pač mu- j čen udarec v obraz zaslužnim narodnim slovenskim strokovnjakom, ki imajo prvotno koncesijo. Pride pa čas, ko «e bodo tudi takšna šušmarstva, zrastla v volilni kampanji, temeljito revidirala. Zaradi kronike bi bilo še pripomniti da zdravnik dr. Majcen, četudi je navdušen pristaš NSS in bivši narodno-socialistični kandidat po mariborskih ulicah, ne samo s svojo ženo. ampak celo s svojim sinčkom — nemškutari... • Mariborski občinski sv« ima v petfik dne 20. aprila ob 19. uri zopat svojo ledno sejo z običajnim dnevnim redom, na katerem so tudi razne interpelacije. Vroče želje klerikalcev po demisiji župana Grčarja se torej že nočejo izpolniti. Na- Gospodarstvo Z LESNEGA TRGA. Cene na našem trgu so v glavnem nespremenjene. Izvoz v inozemstvo slabi. Kako se bo v najbližji bodočnosti razvijal izvoz, je nejasno, ker se ne ve, kako se bo drža! tečaj dinarja, ki se je zadnje dni okrepi!. Največ našega lesa gre v Italijo, kjer smo doslej uspešno konkurirali z lesom iz crugiii držav. Povprečne cene v prošicm tednu so bile postavno slavonska postaja (v dinarjih): hrastovi hlodi I. 2000 — 2200, 1!. 1400 — 1600 (postavno postaja v Gorskem kotaru), hrastov! hlodi za furnirje 2400 — 2700, fino hrastovo blago 2500 — — 250, otrobi drobni 168 — flK, 4ab*f 250. Tendenca mirni. Celjski trg. (15. t. m.) Cene v Dta. Govedina: I. 21, II. 20 na trgu I. 18, II. 17, vampi in pljuča 7, jetra in ledvice 12i teieiina I. 20, II. 19, svinjina I. 30, IL 25.50, stenina I. 39, II. 37, mast 42. šunke 45, prekajeno meso I. 45, II. 42; klobase: hrenovke kg 30, sveže kranjske 50, suhe 60; perotnina: kokoš in petelin 40, raca 100, gos 150; mleko 3.50 — 4, surovo maslo 50, čajno 55 — 72, jajce 1J5 — 1.50: moka «00» 7.70, «0» 7.60, «2» "20, kaša 6.95, ješprenj 5.45; namizno olje 30 — 32; jabolka 5; krožnik zgodnje salate 3.25, regrata 1.50, kislega zelja 5 — 5.50, čebula 4, ohrovt 9, kariijola 3: 3500, lirastovina na zrcalni rez 3000 — J^ ___________________ ___________ staf'i2W>0 - 2500, hrastovi boulij l^pdshdko' 200 mesto k volitvam stopa občinski svet po j 2000 — 3000, francoskc doge 1000 ko-, kisk) J75 sIama U5 _ 150 Dij, daljši pavzi zopet k rednemu delu, kar i madov 15 — 18 tisoč, sirovi frizi ozki bo občini vsekakor več koristilo. 1000 1200, široki 1400 — 1600, bukovi • Nevarnost velike povodnji v Celju, i hlodi I- 250 — 350. bukovi frizi 750 — Vsled toplejšega vremena in večjih na- j §5°. !a™jevi Modi 1- 720 - 800 ja-livov zadnjihdni sta Savinji in Voglaj-!sen0V1 h,odl I- 500 - 6^0, brestovi hlodi na zelo narastli. Pritoki teh dveh rek so prestopili po nekaterih krajih ie svoje bregove vsled česar obstoja za celjsko okolico velika nevarnost povodnji ki je nastopila večkrat tudi preteklo jesen. * Tvornlca zrakoplovov v Brodu na Savi Brodska tvornica vagonov in njen koncern sta dobila koncesijo za zgradbo tvornice zrakoplovov v Brodu. * Velika morska želva. Te dni je ujela mala jadrnica «Sv. Nikola» iz Velelu-ke veliko morsko želvo, ki je tehtala okoli 50 kg. Ulovili so jo v kanalu med Korčulo in Hvarom in pripeljali v Split, kjer so jo prodali za 400 Din. * Obsodba ▼ aferi a podplati v Beogradu. Svoječasno smo poročali da je bila v vojaškem skladišču v Beogradu ukradena velika množina podplatov. Tat vine je bil osumljen administrativni podporočnik Pera DraSkovič, ki je slugama Ivaniču in Miladinoviču naročil, da naj izvozita 8000 kg podplatov, ki so bili na t« prodani v Valjevu. Na podlagi po-rotniškega pravoreka je bil te dni DraSkovič obsojen na 12 let ječe, kupci podplatov na 4 mesece zapora, sluge pa so bili oproščeni. * Rodbinska tragedija v Radovljici. Te dni se je javila pri okrajnem sodišču v Radovljici posestnikova žena Neža Jane in izpovedala, da je v domačem prepiru udarila trikrat svojega moža s sekiro po glavi, tako da je ostal na mestu mrtev. Po sodni obdukciji so moža pokopali, ženo pa obdržali v zaporu. Morala se bo pred poroto zagovarjati zaradi hudodelstva umora. * Umor Iz pohotnosti? K včerajšnjemu poročilu iz Brestenice pri Mariboru, kjer je posestniški sin Anton Handel 11. 450 — 550, mehko tesano blago 350 — 450 (postavno postaja v Gorskem kotaru), mehko žagano blago 550 — 650 (postaja v Gorskem kotaru), hrastovi brzojavni drogi 50 — 70, hrastovi železniški pragi 33 — 51, bukovi 40 — 50, bukov les za kurjavo I. raz. vagon 2750 — 3200, II. raz. vagon 2200 — 2300, les za kurjavo, mešan 2400 — 2700, ogije vagon 10.000 — 11.000 Din. Položaj na češkoslovaškem lesnem trgu je neugoden. Razpečevanje lesa v domači zemlji je malenkostno, izvoz slab in se izvažajo prav majhne partije le v sosedne dežele. Na nemškem trgu je potreba po lesu j neznatna. Kar se cen tiče, je nemški trg popolnoma desorientiran. Največje raz-pečevalno okrožje Nemčije Porenje je odrezano od države. V nadi na znižanje cen nemška lesna Industrija malo kupuje. Na francoskem trgu je znatna potreba po lesu, nakupovanje pa nI temu primerno. Švica povprašuje po boljšem blagu. Od nas se tja izvažajo manjše količine a je podoba, da se bo v normalnejših HMELJ. Češkoslovaški trg. Iz 2atca poročajo: Povpraševanje ie nekoliko popustilo, vendar so cene čvrste. Prošli teden se ie plačeval srednji hmelj po 830 Kč, boljši po 850 Kč za 50 kg. Posamezne partije boljšega blaga so se prodale tudi po 100C Kč za 50 kg. Hmelj iz leta 1921 je dosegel ceno do 560 Kč za 50 kg. DOBAVA. Dobava gradbenega lesa. Pri rav. nateljstvu državnih železnic v Subotic" se vrši 20. t. m. ponovna oiertalna licitacija glede dobave gradbenega lesa Predmetni ogias je v trgovski in obrtni ški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Povoljno stanje vojvodinskih posevkov. Iz Novega Sada javljajo, da sc posevki v celi Vojvodini zelo povoljni. Močno deževje in poplava nista napravili nikake škode. Posejana površina je večja nego prošlo leto. Pšenica, ječmen is rž so dobro prezimili. Vreme je bilo zadnje dni večinoma ugodno za pomladan sko delo. = Direktni promet med Francijo in Jugoslavijo. Te dni se bo vršila v Bera« konferenca glede uvedbe direktnega blagovnega prometa med Francijo in naSo prilikah uspešno razvila naša lesna tr- j kraljevino. Na konferenci bo zastopal na govina s Švico, vendar pa bo še dolgo | So državo g. Bora Jovanovič. inspefctoe časa glavna odjemalka našega, pred , prometnega ministrstva. =■ Zagrebški velesejmski urad javlja, da je prometno ministrstvo dovolilo polovično voznino za potovanje posetnikov razen na potniških in mešanih v!akih tudi na dnevnih brzovlakih št. 4 m 5. =» Polom stare dunajske tvrdke. Stara tvrdka za proizvodnjo platna Moril?, Freund na Dunaju je zaprosila za poravnalno postopanje. Pasiva znašajo 3 milijardo avstrijskih kron. = Zlata pariteta v Avstriji «i vsem slovenskega lesa Itallla, ki Je tudi radi bližine za nas najugodnejša odjemalka. Madžarski trg je za sedaj radi nizke vrednosti madžarske krone nesposoben, da bi nakupoval inozemski les. Z .Madžarsko v obče naša lesna trgovina ne more dobiti pravih vezi. Menda nam tam prehudo konkurira rumunski les, včasih nam je češkoslovaški. V daljši bodočnosti pa vendar obstoje izgledi, da bomo ustrelil svojo nevesto, smo dobili še sle- mogli v večji meri Tazpečavati les v Ma- j 16. do 22. aprila 14.400 avstrijskih kron. deče podatke: Naslednji dan, ko je Han- ' džarski, s katero imamo tudi najugodnej- del že ležal v mariborski bolnici, so pripeljali tja še lOletno deklico Kajzerjevo. ki ima stito desno nogo. To deklico je namreč prejšnji dan pograbil Handel in jo po njenih navedbah vlekel v bližnji gozd. da bi jo posilil Deklica pa se ga je silovito branila, ga pri tem vsega opraskala in mu končno ušla. Na begu iz gozda pa je zadela ob korenino in si pri tem zlomila nogo. V tem podivjanem stanju je potem Handel ustrelU svojo nevesto in še sebe obstrelil Doslej je Handel še pri življenju in leži v bolnici * Napad na vlak. V nedeljo zvečer je na tovorni vlak, ki se je odpeljal iz Trsta v Postojno, v bližini nabrežinske postaje skočilo seet neznancev z očividnim namenom, da bi vlak oplenili, kar se je na imenovani progi zgodilo že ponovno. Orožnika, ki sta spremljala vlak, sta pričela takoj streljati, nakar so napadalci odgovarjali s samokresi in se je razvila pravcata bitka. Napadalce so končno pregnali orožniki iz Nabrežine in enega tudi aretirali. Preiskali so ves vlak, ter ugotovili, da je bil en vagon že odprt, vendar pa ni manjkalo ničesar. * Roparski umor v Dolenji TrebušLKo se je te dni delavec Alojz Suligoj vračal domov, ga je blizu Dolenje Trebuše ustavil neznan zlikovec in z revolverjem v roki zahteval od njega denar. Suligoj se je branil, nakar je neznanec sprožil v nje ga strel, ki ga je ranil na vTatu. Ropar je potem ukradel šuligoju listnico, v kateri je bilo 180 lir. Težko ranjeni Suligoj se je skušal sicer priplaziti do vasi a je opešal In obležal na cesti, kjer je kmaln izdihnil. * Da ste ml zdravi, otroci! Deset ooič-nih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis je odi'k v va! s priznalno nagrado zdravstveni odsek za Slovenijo. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. S trs ni 45. Cena 8 Din. — Knjižica podaja v obliki zanimivih povesti najvažnejša zdravstvena pravila in navodila za postopanje pri najpogostejših obolenjih med narodom: zastrupljenje po strupenih gobah, jetika, griža, opasnost zastrupljen ja, o alkoholu in davici. Knjižico najtopleje priporočamo vsem šolam, ker je predvsem namenjena mladini. Rado pa jo bo čitalo tudi preprosto ljudstvo, ako mu jo bodo nudile naše ljudske knjižnice, ker je poučna snov ovita v prav zanimivo obliko povestic. Knjižica ima posebno važnost za narodno zdravje in zasluži, da jo razširimo v zadnjo kmečko hišo. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najceneiši. Zahtevajte lih povsod. Olavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova cesta 5t L še prometne zveze. NARODNA BANKA SHS Stanje 8. aprila 1923. Aktiva: (v dinarjih; v oklepajih razlike napram stanju 31. marca) kovinska podloga 347,866.553 (— 54.870); posojila 1„467,483.889) (— 14,019.663); račun za odkup kronskih novčanic 1,,238.216 353; račun začasne razmene 297,573.863 (— 5); državni dolg 2,^56,550.000; vred nost državnih domen, založenih za Izdajanje novčanic, 2„138,377.163; saldo raz nih računov 102,069.113. Skupaj 8,.548, 136.937 Din. Pasiva: glavnica vplačana 18,822.000; rezervni tond 4,997.630; bankovci v obtoku 5„436262.695 f-f 31,153.455); državni račun začasne razmene 297,573.863 (— 5); državne terjatve 146^53.918 (— 1,397.075); razne obveznosti 505,149.666 (— 41.823.060); terjatve države za založene domene 2„138,377.163. Skupaj 8„548,136.937 Din. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (17. t. m.): baška pšenica 77 — 78 kg 3 vagoni po 350. 77 kg 2 odst. deiektna, duplikat kaša, 1 vagon 450, ječmen bašk! 64 — 65 kg duplikat kasa, 1 vagon 310, ba-natski 65 — 67 kg povprašervanje 307.50, ponudba 312.50, oves baški 2 vagona po 292.50, banatski 1 vagon 283.25, koruza baška duplikat kasa 8 vagonov po 255, za maj 10 vagonov po 257-50 — 265, za maj duplikat kasa ponudba 275, bela koruza 3 odst. deiektna 2 vagona po 31C, za maj 50 odst. kasa ab Tisa 5 vagonov po 265, 2 odst. defektna 2 vagona po 255 fižol beli povpraševanje 465, moka «00» 2 vagona 280, «0» 1 vagon 670, «2» en vagon 637.50. Tendenca bolj prijazna. Zagrebški žitni trg (16. t m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja noti rajo: pšenica 450 — 460, koruza žolta 255 — 21b rž 360 — 375, ječmen za pivovarne 340 — 360, za krmo 300 — 320, oves 290 — 300, fižol pisani 450 — 650, beli 450 — 500, moka pšenič-na «0» 787.53 — 712.50, «2» 662.50 — 687.50, «4» 637.50 — 662.50, za krmo 225 Tiha likvidacija praške banke. Iz Prage poročajo, da je tiho likvidirala Po zemkovi banka. Vložnikom se bo moglo takoj v gotovini izplačati 33 odst. njihovih vlog in ostanek vlog v papirjih, k" se izžrebajo. Ti papirji vživajo pupilarno varnoet. = Likvidacija madžarske banke. Ir Budimpešte poročajo, da bo tamošnja Madžarska deželna banka in hranilnica d. d. likvidirala. Zavod se je osnova! pred 2 letoima z glavnico 60 milijone-: kron. Borza dne 17. apr. Zagreb, devize: Dunai 0.139 - 0.1405. Berlin 0.468 — 0.469, Budimpešta 2.15 — 2.25, Milan 492 — 494, Bukarešt 48. London 461 — 463, Newyork kabel 9° — 99.75, ček 98.75 — 99.25, Pariz 657.5 — 660, Praga 295 — 296, Švica 1795 — 1805, valute: dolar 97 — 98, avstr. krone 0.1385 — 0.1395, češke 288 — 292. lire 485 — 487.50, leji 47, funti 455, franki 650, napoleoni 350, efekti: Ljubi j. kreditna 235 — 250, Slavenska 111 — 112 Praštediona 1020 — 1025, Dubr. parc-plovna 1300, Trb. premogokopna 820 -830. Beograd, devize: Bukarešt 47 — 4> Berlin 0.4675 — 0.4680, Dunaj 0.15S5 — 0.1388, Budimpešta 220 — 224. Solu: 110 — 115, Praga 294 — 296, Zanev? 1795 — 1800. Milan 491 — 494, Pariz 658 — 660, Nevvj-ork 98 — 98.25, London 460 — 462, dolar 97.60 — 97.75. Curih: Berlin 0.0260, Newyork 553 London 25.72, Pariz 36.70, Milan 27.25 Praga 16.42, Budimpešta 0.12, Beograd 5.60, Sofija 4.10, Varšava 0.0130, Dima 0.007750, avstr. krone 0.007750. Praga: Dunaj 46.35, Berlin 15.75, Rim 170.25, Budimpešta 76, Pariz 228.50 London 158.75, Newyork 34.20, Curii 613.75, Beograd 35.50, avstr. krone 45.75 lire 170.25. Berlin: Dunaj 29X1, Budimpešta 472 Milan 104.338, Praga 63.241, Pari; 140.896, London 98.253.75, Newyori 21.156.97, Curih 383.838, Beograd 21.745. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra»-Odgovorni urednik f t. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani Ljubljana, 17 anriia 1923 Vremensko poročilo Ljubljaua 3U6 m nud merjen Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padarine ! min f Ljubljana . 7. 754-1 78 ser. Tih. oblačno 3-2 j 1 Ljubljana . 14. 754 1 15-2 jug. rap. - 1 | Ljubljana . 21. 767-0 10-8 aapad reč jasno — > Zagreb . . 7. 761-3 90 jug. Tih. oblačno 6-0 j Beograd , 7. ;&4-2 80 zapid »» 6*0 ! , nunaj , . 7. 7545 5-0 5-0 i Praga . . 7. 755-7 1-0 ser. zapad sne? 14-0 ! luomosi. . 7. 757'1 4-0 brezretra ablačuo o-O V Ljobljan- b»ron?et«r viiii. temper. viv-Va ^olfir» »rhat* ob 510. sabaia ob 18-S* VL Zevaco: „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Oba mladeniča se zasmejeta in se ločita, popreje pa si stisneta roko. Bila sta, kakor so jih bralci gotovo že spoznali, markiz de Beavron in grof de Montmorencv-Bouteville. Tri minute pozneje se iznova odpro vrata palače Chevreu«e in na ulico stopi druga skupina zarotnikov, markiz de la Valette, Cezar Vendomski in Anton Bourbonski s priimkom Veliki prior. Ti trije molče in se podajo k Šekvani. se obrnejo na levo ter odidejo v Louvre. Poslovijo se le z besedo: «Jutri torej!» Pet minut pozneje stopi iz palače zopet druga skupina. To so naši štirje znanci," plemiči Fontrailles, Busie-re, Chevers in Liverdan. Predno odidejo, jih Busiere še zadrži: «Gospodje, govoriti moram ... Toda govorimo stiha!» «In čemu tukaj?» vpraša Fontrailles. «Takoj izveste. Predvsem: Gospodična de Lespars stanuje sedaj v tej palači.» «Nadvojvodinja jej je tukaj odsto- pila nekaj sot». To remo.» «Potrpite! Takoj boste videli; zakaj ponavljam to, kar itak vemo vsi. Dovolite mi, da vas opozorim, da smo s tem, da smo spremljali Ivonskega kardinala storili slab čin napram sebi samemu!» «Kako to?» «Mi smo si bili zagotovili in prisegli: Gospod Trencavel je naša ži^a sramota. Kajti lotili smo se Kriškega posla, poskusili smo ga napasti iz zasede in ga ubiti, v nedovoljenem, neviteškem spopadu . . .» Mrke kletve se čnjejo. Busiere pa nadaljuje: «Mi smo torej hoteli napasti Trencavela. on pa nas je odbil, tako da je on naša živa nečast in naša živa sramota.» «Kaj hočete torej reči?» ga vpraša eden iz četvoriee besno. «Reči hočem: Gospodje, prisegli smo si, da ne bomo storili ničesar niti za gospodično de Lespars. niti za nikogar druzega na svetu, in da se tudi ne podamo v nikakršno opasnost, dokler bo živel Trencavel. Mi nismo več svoji! Je li tako?» «Da, da. za vraga vendar!» «Dobro torej; s tem, da smo nosili j svoje življenje na trg za zaščito kar- j dinala lyonskega, smo že storili proti' svoji medsebojni prisegi, in kazen je i fiakoj sledila, kajti tistega večera je " bilo temu prokletemn Trencaveln mogoče, da je izkazal gospodični Annais veliko uslugo ln jo reSil pred strašnim in velikim napadom, največjim, kar jih je bilo doslej izvršenih proti njej, in tudi najopasnejšemu . . .» «To je res!» «On jo je rešil, gospodje!» Zobje zaškripljejo. «In spremil jo je do semkaj! . . . Gospodje, in sedaj va« vprašam: Gremo li tudi mi .jutri v Fleurjr?» «Če pa gre tudi ona!» odgovori j Fontrailles naglo. «Tudi če gre ona. ne smemo iti mi!: ... Ali pa. če gremo, moramo že po- j preje ubiti Trencavela!» Busierovi spremljevalci se mrko po-j gledajo. «Da toda v to svrho ga moramo | poprej najti . . .» odgovarja Liverdan. «Gospodje,» pravi Busiere, «jaz sem ] ga našel!» Molk. Samo sopenje in včasih kak-' šna kletev. Pod plaščem grabijo prsti za mečev ročaj. «Kje je torej?» za-renči končno Fontrailles. «Tukai!» pravi Busiere. In s prstom pokaže na majhno j kmečko hišico, na ono. katero smo 1 nopreje omenili in ki leži baš nasproti j palači vojvodinje de Chevreuse. Tro-! Jfca se okrene. kakor da hoče stopiti proti tej hiši. Toda Busiere jih zadrži. «On je tukaj!» pravi. «Toda ne prenaglimo se. Bodimo mirni, on že pride sam. Kajti tukaj se nahaja, da čuva in straži gospodično de Lespars. Dokler se bo ona nahajala v tej palači, tako dolgo bo tuli on ostal v tej hišici. Gospodje, jutri ob devetih se sestanemo pred louvrsko palačo, in od tam se skupaj podajmo v to hišo. Je li tako prav?» Troiica mu mrmra je odgovori: «Da!» In tudi oni se razstanejo s pozdravom: «Jutri torej!» Ko odhajajo, se zopet odpro vrata palače in na ulico stopi zavita oseba. Na licu nosi krinko. Nekaj korakov oddaljena sledita dva vdana oborožena služabnika. Za-krinkanec pobiti vzdolž zidu. pri tem se drži ves zavit in prihuljen, kakor nekdo, ki se nahaja na zabranjenih potih, le včasih se okrene, da vidi. ali mu oborožena zaupnika še sledita. Včasih se ustavi in posluša mir spečega Pariza, Potem si z rokavom ota-re mrzli pot s čela. Potem se stresne ves v strahu in naglo, kakor na begu, nadaljnje svojo pot in slaba vest ga podi. Ta oznojeni plašni nočni romar in! strahopetni zarotnik je vojvoda anžo- i vinski, Gaston, brat Ludvika TTTT V palači sta bila ostala samo Še dva zarotnika. Bila sta grof de Chalais in pa vitez Louvigny. Zgodovinski sestanek. na katerem so se bili zarotniki domenili, kako naj postopajo na jutrišnjem sestanku v Fleuryju< se ie bil vršil v veliki orožni dvorani v pritličju palače. Najpreje izgine Chalais. Toda ne odide skozi vrata marveč se poda k Marini, glavni komornici in zaupnici vojvodinje, v prvo nadstropje . . . Drugi zarotniki pa so odšli po vrsti v skupinah, kakor smo jih videli. V dvorani je ostal samo še eden udeležencev, ki se je bil ves čas držal pod obokom okna. Vojvodinja ga je bila ves Čas gledala z nasmeškom. Ta nasmešek na i bi mu bil povedal: «No, no, nikari tako, pojdi, pojili, norček ... Saj dobro vidite, da je že v?« končano . . .» Med živimi bitji je najbolj neizprosno bitje — zaljubljena ženska Marija de Rohan-Montbazon je videla, da je Louvignv na smrt zaljubljen v njo. Že dolgo časa se zabava ona pri misli na to ljubezen. Odkar pa je sama zaljubljena v Chalaisa, se več ne briga za Louvignyja in njegove ljubezni •več ne vidi. «Jinslo i državnim davkom nt h)«.r«t. »red do 20 bes«dl Din S'—, vsak« nad»l|n!« kateda 60 par ve«. — Plaia »a vedno napre] (lahko «ua£kl, francoski, srbohrvaški in nemški kore-spondent z bančno prakso, strojepisec, išče zaposlenja za nekaj ur dnevno. Ponudbe pod «Jezikovni izvedenec» na upravo «Jutra». 1315 Naprodaj 1273 je lesen paviljon na prostora ljubljanskega velesejma, blizu glavnega vhoda, na glavni ve-lesejmski ulici. Podrobne informacije daje uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Fozcrl 1306 Originalna «Puch» nova dvo-kolesa s torpedo in dobro pneumatibo po Din 1900'—. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih ter različnih otrošKih vozičkov fo po ceni proda. «TRIBUNA», Ljubljana, Karlovšsa cesta 4. Zenltna ponudba. Trgovec in obrtnik, 38 let star, v prav prometnem kraju na deželi, z lepim lokalom za trgovino in obrt, s premoženjem okog 1,500.000 kron, želi znanja v svrho takojšnje žonitve z gospodično ali vdovo brez otrok. Razume naj se na gospodinjstvo in biti mora trgovsko naobražena. Tudi naj bi imela primeren kapital za povzdigo trgovine. Resne ponudbe s sliko poslati pod «Pomlad», poštno-ležeče Vrhnika u. R. 1286 ' ZA OTROKE: oblekce, predpasniki, perilo, majice in druga oprema najceneje pri 28/h A. Šinkovic nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Zamenjam tranamlstjo (os m ležaje) 55 mm in 60 mm za one v meri 65 mm m 70 mm. Kupim vsako m nož nopoldru-golitrskib steklenic od kisle vode. Ponudbe pod «Hitro» na upravo «Jutra». 1327 Stanovanje po možnosti v sredini Ljubljane, obstoječe iz dveh do treh sob z vsemi pritiklinami, se išče proti dobri najemnini in event, nagradi. Resne ponudbe pod «Svetle sobe» na upravo «Jutra». 1343 Pozor! Sprejmeta se na deželo dva družabnika z osebnim sode-lovanjen, in sicer za trgovino z mešanim blagom ter za lesno trgovino. Potreben kapital za oboje skupaj 250.000 Din. Reflektira se ie na izurjeuo agilno moč. PoDudbe na upravo «Jutra» pod «Priporočljivo za dva brata». 1341 Mesečno sobo, 1341 meblirano, želi boljši gospod, najraje v bližini juž. kolodvora. Ponudbe pod «Kolodvor» na upravo «Jutra». Na stanovanje se takoj sprejme dijak. Naslov v upravi «Jutra». 1S88 Novoaidaua hita z gostilno ua Rakeku se preda. Natančneje se poizve v gostilni Kelc, Unec 105 pri Rakeku. 1S2< Sobo z dvema posteljama ali z eno posteljo in divanom, išče zakonski par. — Ponudbe pod «Plača dobro» aa Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1320 Stavbena parcela v Zgornji Šiški ob Celovški cesti 650 ms a Din 32 se proda. Več ss poizve pri Francu Kubelju, Zgornja Šiška pri Ljubljani. £ ClöMgNE PETE IN cereeja In trajnlje so kakor usnenel Ksjboile varstvo prati vlagi I mraza I verziran v špedicijski stroki, perfekten korespondent, zmožen knjigovodstva ter srbohrvatskega in nemškega jezika se Bprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe pod „Špedicija" na upravo ,Jutra". 651 Za ljubeznive izraze sožalja ob priliki prebridke izgube naše nepozabne dobre soproge, mamice, stare mame in tašče, gospe [JIMUES JUGE dalje za krasne vence in cvetje, kakor tudi pevskemu odseku Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj za ginljive žalostinke ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo tem potem najiskrenejšo zahvalo. V LJubljani, dne 17. aprila 1923. 657 Žslnjoče: rodbine Haee, P,W, Jfogiič. Proda se posestvo pok. Josipa Roisija v Zagorju ob S., obstoječe iz vile št. 82 z vinskimi kletmi in hiše štev. 24 z gospodarskimi poslopji in mlinom z vodno močjo. Pojasnila daje g. Tomo Koprive, gostilničar v Zagorju Ponudbe je staviti do 29. t m. zastopniku dedičev notarju dr. Josipu Krevlu v Litiji, j Polnojarmenšk in primerno iokomobilo novo ali iabljeno, v dobrem stanja, kupim. Ponudbe z opisom na upravo «Jutra» pod «Parna žaga». 637 po najnovejšem vzorcu, ki ga ne sme pogrešati nobena dama, nobena deklica, ker je jako okusen. Po tem kroju si more vsaka samostojno, brez strokovne izobrazbe, brez posebnih navodil, vse toaletne predmete sama prikrojiti v vsaki velikosti. Na zahtevo pridem na dom. Cenjene dopise pod „Novost" na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3, ki pove naslov. Bvtmmwaiwn .J r Priporoča se Ivan Magdič krojač 617 Ljubljana, Gledališka ulica štev. 2. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev, in sicer: Velika izbira ppeprog vseh vTst, iz volne, jute. kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zaatopov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za polete iu vepande. Različno posteljno jsei^ilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. 644 Cene primerne! Postrežba solidna! E. Skaberne, Ljubljana, Msstni trg štev. 10, ZAHVALA. Za srčno sočutje, izkazano povodom smrti našega nepozabnega Tinkota Dereanija kakor tudi vsem, k! so ga spremili na zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Žužemberk, dne 16. aprila 1923. 656 Žalujoči ostali. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah W „JUTRO" • Tn^TTTnTTnTTTTTTIISIIIIIIlIMIllil!/iiii