D o p i s i. Iz Ljutomera. (NaSe slovensko pevsko druStvo) je priredilo, kakor smo naznanili, dne 8. t. m. v prostorih gosp. Frana Sršena pevski večer, ki je bil dobro obiskan. Posetili so nas tudi gostje iz ormoškega okraja. Vodja pevskega društva, gospod Fran Zacherl, ie v svojem poklicu neumorno delaven mož. Kot organist ljutomerske župne cerkve goji skrbno ljudsko cerkveno petje, o kojega lepoti so se ptujci že opetovano laskavo izražali. G. Zacherl se tudi trudi, da bi po možnosti ustregel cerkvenim odredbam. Da se sploh more misliti na umetno cerkveno petje, je bila neizogibna potreba, ustanoviti pevsko druStvo. Vkljub mnogim težko6am in zaprekam, vkljub vsemu nasprotstvu od nekaternikov, se je društvo ustanovilo ter vspeSno delovalo v dosego svojega smotra. Ob raznih cerkvenih slovesnostih se je že pokazal sad Zacherlovega truda, kot precej dozorel. Zlasti je društvo po6astilo sv. Cecilijo, zaščitnico cerkvenega petja in godbe, z izbrano lepim cerkvenim petjem ob nienem godu. Dasi ima društvo mnogo truda s cerkvenim petjem, vendarle ne zanemarja narcdnega in umetnega cerkvenega petja, kakor je pokazal ta pevski veCer. Mlado društvo je tokrat stopilo prvi6 v javnost, in smelo trdimo, da je rešilo svojo nalogo 6astno. Z neznatnimi izjemami so bile vse točke bogatega vsporeda dobro predaaSane, nekatere celo izvrstno. Za Uvod je izvabila klavirju milodonefie akorde gospa Marija SrSen. Pred vsem sta se odlikovali gospici Repi6evi s svojimi o6aruiočimi samospevi. Ljubko je odmeval Elzin glas v Volari6evem samospevu »Oj rožmarin«, s klavirjem \o je spremljala sestrica Irma. Prijazno je božal uSesa poslušalcev krepki bariton cezanjevskega nadu6itelja, g. Frana Schneider. Gospica Leonida Herzog je graciozno spremljala s klavirjem gospico Irmo Repi6, ki je divno prednašala Volaričev samospev »Pogled v nedolžno oko«. Na vsestransko želio se je morala ponoviti ta to6ka. Tudi moški, ženski in mešani zbori so se odlikovali po preciznem prednaSanju vseh nmotvorov. Pelo se je vseskozi nepri6akovano dobro. Vse nam pa tudi ni ugajalo. V Laharnarjevem »Vencu narodnih pesmi« bi po mnenju odličnih gostov vsekakcr lahko izostala neka »narodna«. Povdarjalo se \e že često, da ni vse lepo, da ni vse »za salon«, kar je narodno. Še neprijetneje nas je vznemiril Saljivi prizor »Ubožec« s svojimi neduhovitimi duhovitostmi, ki je po nesre6i zlezel v vspored. G. Zacherl, ki je v za6etku v prisrčnih besedah pozdravil vse došle goste, nam je za sklep povedal najzanimivejše o zastopanih skladaleljih ter nam v stenskih slikah predstavil umetnike, katerih duSevne proizvode smo sliSali. Bili so zastopani naši domači skladatelji: F. S. Vilhar, naš rojak Vekoslav Vaupotie iz Mote, Volari6, dr. G. Ipavee, Avg. Leban, dr. G. Krek in Iv. Laharnar. Vodju pevskega zbora, gosp. Zacherlu, iz srca 6estitamo na tem izrednem vspehu, zahvaljujemo se mu iskreno za trud, ter želimo, da bi pevsko društvo pod pokroviteljstvom sv. Cecilije in pod razumnim vodstvom g. Fran Zacherla vedno lepše napredovalo ter nam priredilo še ve6 tako prijetnih večerov! Milodone6a slovenska pesem naj združuje pod svojimi lagano se zibajočimi krili vse liutomerske Slovence, četudi v javnosti ražli6nega mnenja! lz Ivanjec. (N a 8 a p o s t a.) Na dopis »Slov. Gosp.« z dne 4. dec. t. 1. št. 49 glede nemškega poStnega pečata v Ivanjcih, dati smo primorani sledeče pojasnilo: Ni naša krivda, da imamo v Ivanjcih nemški poštni pečat, temve6 krivda zadene c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. T r ik r a t so že vložile c. kr. poštnemu uradu v Ivanjcih podrejene občine in sicer: Ivanjci, Stavešinci in lvanjševci (ob6ina Negova je nemškutarska), potem krajni Solski svet, župnijski urad in bralno druStvo v Negovi prošnjo za dvojezi6ni poStni pe6at pri c. kr. postnem uradu v Ivanjcih. Še-le tretji prožnji je c. kr. poStno ravnateljstvo v toliko ugodilo, da dobimo novi poStni pe6at tedaj, ko se sedanji obrabi. No, potem bomo Se pa6 dolgo čakali, ker nemške črke se navadno ne obrabijo rade. Od naše zahteve pa ne bomo odjenjali, temveč moledovali, dokler se nam ne ugodi. če smejo pri drugih poštah biti dvojezični pečati, zakaj pa bi ravno pri naSi ne. Da bi pa mi hoteli to zadevo res prespati, prosimo, da prihodnje tako slabo o nas ne mislite, kajti 6e se nam stavijo povsod zapreke in bi si sami ne delali poguma, potem bi morali res kmalu obupati. Pa pomagaj nam Bog in sreča junaSka!