Lelo XIV V.b.b. Dunaj, dne 31. januarja 1934 Šl. 5 Naroča se pod naslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC". Klagenturt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politiino in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. 1 & 1 List za politiko, gospodarstvo in prosveto NEC Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.— Moderni bogovi. Iz razvalin liberalnega družabnega in gospodarskega življenja, iz neuspelega samo-drštva poedinca se vedno bolj oblikuje novi urejevalec življenskih odnošajev; država in njen nositelj nacija. Demokracija, svoboda misli in dela, gospodarska nevezanost, razredni razkol in kar še vse tvori ogrodje dosedanje dobe, se umika novi miselnosti, novemu, še ne docela znanemu svetu. Narodi sveta doživljajo velikansko duševno revolucijo, večjo od revolucije krvavih francoskih let pred stoletjem in pol. Moderni bogovi izpodrivajo stare bogove na oltarju sveta. Nadvse poučljiv je za to razvoj narodnega socializma v Nemčiji, četudi nikakor ne stoji kot osamljen pojav v svetu, marveč mu drugu-jejo italijanski fašizem in v gotovem smislu tudi sovjetski komunizem. — Nemčija je na poti k državni diktaturi. Gradijo jo na načelu narodne celote, na »totalitarnem principu44. Posameznik s svojimi duševnimi in telesnimi zmožnostmi se ves brezpogojno podredi državi. Država usili vsem življenskim področjem — gospodarstvu, kulturi, socialnemu in verskemu življenju — svojo voljo. Vera je v novi državi odvisna od državne oblasti in od nje izvaja svoje pravice in dolžnosti. (, Cerkev mora imeti za svoje delovanje posebno dovoljenje od države44, pravi nar. soc. p:satelj Gčtz v nekem nemškem mesečniku.) Država samolastno odreja vsem državljanom njihove dolžnosti in pravice. Država je organiziran narod in ta je v Nemčiji nositelj vse pravice in vsega prava. Narod-država je središče, koder se osredoto-čujejo pravice in dolžnosti poedinčeve. Sama si taka država določa, kar jo pospešuje, sama si je edina in neodvisna oblast, sami si jemlje moč in pravico, sama sebi si je namen. Taka država ne priznava božjega reda na zemlji in svoje oblasti noče sprejemati od Boga. Sama si hoče biti svoj bog, sama vir pravice in resnice. Poglejmo v naslednjem, kako se taka država izživlja in kaki uspehi jo kronajo. Saj končno uspeh ali neuspeh odločuje o njeni upravičenosti ali neupravičenosti. V Nemčiji tvorijo katoličani manjšino, večina je luteranska. S prvim dnem nastopa hitlerjanstva je vstalo nasprotje med njim in katoličanstvom, verska razdvojenost Nemčije to nasprotje še povečuje in poostruje. Katoličani odločno odklanjajo vmešavanje države v verske zadeve, luteranci pa so se takoj v začetku podredili državni oblasti. Odločno katoliško stališče vodi do sporov z državo in njenimi organi. Sodelovanje države s Cerkvijo je razbito. V Cerkvi vidi narodno-socialistična oblast najnevarnejšega tekmeca za oblast, zato odklanja njen vesoljni nauk kot nezdružljiv z narodno-socialističnim naziranjem, zato odklanja posebno njen nauk o enem Bogu in Njegovem namestniku na zemlji. Može vodilnih cerkvenih krogov navdaja vedno večja skrb. Nemčija ostaja kulturno vedno osamljena. Ob novem gibanju se prazni zakladnica nemške duše. Kaki so odnošaji nove Nemčije do njenih sosedov? Šele nedavno se je ob nezaupanju sosedov do Nemčije razbilo razorožitveno podajanje in sicer v neprilog Nemcev. Pred tednom je odločila Zveza narodov glede glaso-vanja v posaarskem ozemlju, da se bo glasovanje vršilo kljub vsemu nasprotovanju nemške vlade v miru in svobodi in onemogočilo se bo vse motnje brez ozira na nemške proteste. 1 Nemška zunanja politika je danes neplodovita. ; Visoko doneča gesla in ekstremni nacionalizem ostajajo doma, v svetu pa raste nezaupanje in bojazen. Predhodniki sedanjega g.banja so proglašeni za veleizdajalce domovine. In vendar so bili le-ti nemški voditelji — Strese-mann, Briining — tisti, ki so šli nemoteno od uspeha do uspeha. Polahno so rušili obzidje verzajske mirovne pogodbe. V miru in sporazumu so izpraznili Porurje, izpraznili vse Porenje. Le-ti so osvobodili nemško zemljo od Nizozemske do Alzacije, zmanjševali reparacije in jih k koncu sploh izbrisali. Podpisovali so mirovne in prijateljske pogodbe, medtem pa krepili notranjo nemško moč.. Da bi bili še danes na vladi, velesile bi bile Posarje vrnile Nemčiji brez glasovanja predčasno. Danes pa je okoli Nemčije visok zid in v zadnjem času je odrinjena še edina prijateljica Italija v podvojeno previdnost. Nevarnost nove nemške države vstaja tudi nemštvu v inozemstvu. Množijo se med njimi veleizdajniški procesi, za političnimi in nepolitičnimi majšinskimi organizacijami se sluti iredento. Manjšinsko vprašanje sploh izgublja ob novi nemški pravici svoje osnove in z njimi svojo upravičenost. To so zunanji znaki pogubnega življen-skega gledanja v novi dobi, prikazanega na nemškem vzgledu. Kdo pa naj preceni rane, ki jih je in jih bo nova miselnost zadala mlademu, rastočemu rodu v njegovem duševnem in duhovnem svetu! Nemška država postaja očitno svarilo pred enakimi in sličnimi poizkusi. Po njej naj svet razume, da ne gre nadrejevati zemskega, naravnega nadzem-skim, nadnaravnim silam. Velesile bodo posredovale. mimiii—mii llllll■■■l ir iiiiiiii iiiiiinirwiMiiMiiiii^MOMeiiiiiiiiiwMiii l■lllll Podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva še ni bil dospel v Rim, ko so hitlerjevski agenti v Avstriji raztrosili vest, da v doglednem času izvedejo glavni udar proti Dollfussovi vladi. Te in slične, enako neosno-vane grožnje so dovedle našo vlado do odločnega koraka v Berlina. Poverila je svojemu poslaniku v Berlinu, naj izroči rajhovski vladi njeno pritožbo nad vmešavanjem v notranje avstrijske razmere. Odgovora do danes — ko to pišemo — ni in je povoljen odgovor Berlina tudi brezizgleden. Avstrijsko vprašanje je Hitlerju in njegovim obenem vprašanje mednarodnega ugleda Nemčije, ker bi po njihovem mnenju vsako tozadevno popustljivost svet razlagal za slabost in umik. Nemški propagandni minister Gobbels je nedavno izjavil, da o kakem vmešavanju Nemčije v avstrijske razmere ni govora, »kajti če se prirodni interesi avstrijskih narodnih socialistov strinjajo z interesi v Nemčiji, o vmešavanju še ne more biti govora44. O rajhovskih podporah avstrijskim pristašem, o izzivanjih v monakovskem radiu, o tiskanju protiavstrijskega propagandnega materijala v Nemčiji in o potvarjanju listov kot »Karntner Tagblatt“-a ni seveda dal bližnjih pojasnil. Nemčija do danes odklanja vsak odgovor glede neposrednega vmešavanja v avstriiske razmere. Trdi. da ima z vodstvom avstrijskih narodnih socialistov le ideine vezi kot jih ima n. pr. z italijanskim fašizmom. Kako gledajo to danes nedvomno najaktualnejše vprašanje odnosov Nemčije do Avstrije v inozemstvu? Anglija zavzema Pred podpisom balkanskega pakta. Pogodba štirih balkanskih držav — Jugoslavije, Ru-munije, Grčije in Turčije — vzbuja vedno večjo pozornost v mednarodnem svetu, ker je edinstven dokaz miroljubnosti Balkana. O posameznih točkah pogodbe se poroča: Države se medsebojno obvežejo, da druga drugi ne bodo napovedovale vojne. Spore bodo reševale z mirnimi sredstvi, izvzemši slučaje upravičene obrambe. Ustanovile bodo razsodišče iz predstavnikov vseh štirih držav. V slučaju, da bi se o kakšni zadevi ne mogle sporazumeti, bo razsojalo mednarodno razsodišče v Haagu. Države se bodo medsebojno podpirale v slučajih napadov drugih držav, ki več ali manj nevtralno stališče, a se je izjavila pripravljeno, da v danem slučaju da pobudo za skupni korak velesil v Berlinu. Po njenem mnenju bi s poizkusom nasilne priključitve Avstrije bil mir v srednji Evropi skrajno ogrožen. Italija se je očito izrekla za sedanjo Avstrijo, vendar jo svari, naj skuša najti most do Nemčije. Francija se odkrito zavzema za to, naj se za varnost Avstrije pred Nemčijo nudi mednarodno jamstvo in sicer v okvirju Zveze narodov. Malaantanta se je na svojem nedavnem zasedanju v Zagrebu izjavila za avstrijsko neodvisnost. V glavnem se torej lahko reče, da je vsa ostala Evropa na strani Avstrije, četudi ne vidi še potrebe neposrednih korakov v njen prilog. Dollfussova vlada se z res vzgledno potrpežljivostjo brani najskrajnejšega sredstva za obrambo avstrijske neodvisnosti: pri- tožbe na Društvo narodov, naj v smislu svojih pravil zavzame proti Berlinu odločno stališče. Dollfuss zagovarja svoje zadržanje z interesi nemške časti, ki zabranju-jejo uporabo takega sredstva. Od nadaljnega stališča Berlina je odvisno, če naj se kancler posluži tega najskrajnejšega sredstva. Prisilni ali prostovoljni sporazum Dunaja z Berlinom pa mkakor ne bo ukinil borbe v notranjosti Avstrije, ki je končno borba dveh nasprotnih si svetov ali idei. Med poganskim pojmovanjem nemštva v rajhu in med krščanskim pojmovanjem narodnosti v Avstriti ni kompromisa, marveč le zmaga in poraz. V tem pogledu je Avstrija — četudi kaže videz nasprotno — tudi brez inozemske pomoči močnejša od Nemčije. jih bo ženevski svet označil za rušiteljice mednarodnih pogodb. Države si bodo tudi pomagale, da se obdržijo sedanje državne meje na Balkanu. — H podpisu bodo povabile tudi Bolgarsko, ki se zna po rešitvi nekaterih spornih vprašanj odločiti za pristop. Nova vlada v Jugoslaviji. Minuli teden jc podala vlada Milana Srskiča ostavko, katero je kralj Aleksander sprejel. Novo vlado je sestavil bivši ministrski predsednik Nikola Uzu-novič. V vladi sta tudi dva Slovenca in sicer minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj in minister brez portfelja dr. Kramer. Bolgarski kralj v Rumuniji. Koncem minulega tedna je bolgarski kraljevski par posetil Bukarešto. Vse ulice so bile okrašene z bolgarskimi in rumunskimi zastavami, visoke goste je pričakovala številna množica. Bolgarski kraljevski par je spremljal min. predsednik Mušanov. Prihod se je razvil v veliko mani- > festacijo bratstva obeh sosednjih narodov. Vladni rumunski list piše h posetu: Zadnji se- j stanek kralja Karla s kraljem Borisom na Do- j navi je obnovil medsebojne zveze med obema državama. Sedanji obisk pa je te odnose še j zboljšal in poglobil v prid miru ter gospodar- ; skih in političnih interesov obeh narodov. Ostali listi naglašajo veliko željo Ruminije po ! še ožjem prijateljstvu in tesnejših odnošajih z bolgarskim sosedom. Najvažnejša naloga nemštva: braniti svet pred slovanstvom. „Berliner Tageblatt" piše ; v uvodniku ene zadnjih številk o germanstvu in slovanstvu ter končuje svoja izvajanja s sledečim opozorilom: Nemčija ima zgodovinsko j poslanstvo z ozirom na slovanski svet, ki j stalno narašča in prodira. Nemški uspehi bodo j izžarevali v svojih posledicah po vsej srednji ! Evropi, nemški neuspehi bodo slovanski pritisk le še povečali. Naj Nemčija nikdar ne po- ! žabi svojega zgodovinskega poslanstva, ki ga mora v imenu civilizacije vršiti v očigled vsta- j janja slovanstva. — Še nedavno pa je govorila j Nemčija o komunistični nevarnosti, katero za- ! jezeti je njena naloga. Hitleriane! divjajo proti katoličanom. Spor ; med hitlerjevstvom in nemškimi katoličani se ; .čimdalje bolj poostruje. Do prvega resnega spopada je prišlo v Stuttgartu, kjer so katoliki ob proslavi svetega leta imeli veliko proslavo. Hitlerjansko propagando so ob tej priliki obsodili kot propagando nove germanske cerkve. | Napovedali so skupno fronto katolikov in prò- j testantov proti poganstvu- Shoda se je kato- ; liška mladina udeležila v uniformah in z zasta- | vami. Manifestacija je izzvala vihar razburjenja med hitlerjanci, ki so sedaj v svojem j tisku pričeli gonjo proti katoliški duhovščini. Aretiranih je bilo večje število duhovnikov, i Posebno ostro se režim zaganja v monakov-skega kardinala Faulhaberja, češ da je dal znamenje za antirežimsko gonjo. Zadeva sleparja Staviskega vzbuja med ljudstvom vihar ogorčenja. Škandal Staviski, o katerem smo poročali tudi mi v predzadnji , številki, zavzema vedno večje mere. Med pre- ; iskavo so našli številna nakazila s katerimi je Staviski nakazal milijonske svote raznim političnim osebam. Še večje ogorčenje pa se je ; ljudstva polastilo, ko se je izvedelo, da je iz i procesa Stavljskega izginilo nič manj kot 1200 j aktov. Na ta način se je goljufu posrečilo, da je celih šest let nemoteno goljufal ljudstvo. Aretiranih je bila že dolga vrsta višjih uradnih funkcionarjev, obtežuje se domala vse člane vlade. Govori se o skorajšnjem odstopu celotne vlade. Nacionalna desnica izrablja slučaj Stavinskega v svoje politične namene in sklicuje burne demonstracije množic pred parlamentom. Dobro ji pri tem služi svoboda besede in tiska, ki še danes vlada v Franciji. Napovedujejo obenem odkritja manjših škandalov. Boj za Tihi ocean. Boj za nadoblast na Tihem oceanu ni nov, vedno spet so se tod srečaval^ interesi Rusije, Japonske, Amerike in Anglije. Kot se oborožujeta Rusija in Japonska, tako tudi Amerika in Anglija ne držita rok križem. Nedavno so se sestali admirali angleških, avstralskih in novozelandskih ladij na vzhodnem morju, da se posvetujejo o obrambi pred naraščajočo japonsko nevarnostjo. Japonski zunanji minister je vrgel v svet krilatico „Azija Azijatom" in v tem smislu se vrši že leta oster gospodarski boj za nadvlado na tržiščih okoli Tihega oceana in na teh tržiščih danes nedvomno zmaguje Japonska s svojim cenim blagom. — Ni izključeno, da bo ta boj za nadvlado na vzhodu, ki se danes vrši še v tišini, prej ali slej privedel do oboroženega spopada. Sreča na vasi. „Oj srečna tista fara, kjer je navada še ta stara", pravi neka stara pesem. Danes, v dobi vsesplošnega napredka, novih misli in nazorov, ki so obljubljali človeštvu srečo in zadovoljnost, vedno bolj spoznavamo resničnost vsebine zgorajšnjih besedi. Poglejmo samo v naš domači svet! Kje živi danes še največ sreče, zadovoljnosti in neko blagostanje, kolikor se v teh časih sploh more govoriti o blagostanju, če ne tam v preprostih kmečkih domovih, kjer še spoštujejo staro vero in staro navado. Torej je bil tisti pristni podeželski konzervativizem bolj na mestu kot lahkovernost v novotarije!? Svojčas naših starih nismo mogli razumeti, ko so se protivili novodobnemu gospodarstvu. Njihovo naziranje se nam je zdelo nazadnjaško in šele danes uvidevamo njihovo upravičenost. Mi mladi smo segli po novih gospodarskih sredstvih in smo menili, da moramo korakati z novim časom. Stroji, motorji, elektrika so nadomestili delovne moči. Bili so morda marsikod potrebni, često pa se je z njimi naselil tudi dolg pri hiši, katerega teža postaja čimdalje hujša. P a se zagovarjamo: novi čas tako zahteva. Gospodaril je nekje v Rožu mož, stara korenina. Gospodarstvo je uspevalo, sosedje so se za gospodarjem obračali s spoštovanjem. Prišli so za nj;m mladi, na skedenj so postavili stroje in motor in tudi ostalo gospodarstvo modernizirali. Novotarije mladih so starega moža tako bolele, da se je zaklel, da nikdar ne pojde več v skedenj. „Sedaj bodo delali stroji, ljudje pa bodo trpeli glad", je odvrnil na sinova ugovarjanja. Še je dovolj drugih primerov, ki jasno kažejo, da mnoge novotarije, ki smo jih do danes smatrali za velike pridobitve, v resnici ne pomenijo ni-kakega gospodarskega olajšanja, marveč le zadolžitev, b ezposelnost in nezadovoljnost. Zato bo treba odslej čim večje previdnosti v gospodarjenju in čim večjega uvaževanja izkušnje starih! Pa našo vas je zadelo še drugo zlo in gorje, večje od gospodarskega! Težko je na deželi še najti vas, kjer bi bila doma stara medsebojna ljubezen, zaupanje sosedov, vaška družina. Le še hišne številke dokazujejo vaško skupnost, med sosedi pa vlada nesoglasje, prepir in jeza. Tudi med nami, koroškimi Slovenci, ki smo znani kot miroljubni, je žal tako. Odkod te razprtije, ta razcepljenost, ki je stara vas ni poznala? Ko se je postavila v naših občinah šola, so prišli z njo tudi učitelji in z njimi novi nazori. Pridružil se je učiteljem še kak trgovec ali gostilničar, ustvarjal se je na vasi nov miselni svet, tuj dosedanjemu, in užival vso podporo mesta. S tem svetom se je naselila na vasi kal prepira, vstajala sta dva tabora: župnikov in učiteljev, začela se je gonja naprednih in „katoliških“ in je končno našla v političnih strankah svoj najostrejši izraz. S tem je bila edinost na vasi pokopana, sreča in zadovoljstvo sta se umikali in na njuno mesto se je naselilo prepiranje in sovraštvo. So še na naši zemlji poedine vasi, kjer se sosedi ne sovražijo, marveč si pomagajo v sreči in nesreči. In kaj jih je ohranilo srečne: zvestoba nj:hovi stanovski časti, ki jim zabranjuje ozkosrčne prepire, plitvo strankarstvo in puhlo svobodniaštvo. Še nekod tiči korenina gorja na naši vasi. Nekoč je hišni križ spadal na častno mesto v sobi. Še danes si ne moremo misliti kmečke hiše brez razpela. A ponekod so zavrgli s staro šaro vred tudi to. Koliko se je nekoč po naših domovih molilo! Pred jedjo in po jedi, v sobotnih in nedeljskih večerih, v večerih pred večjimi prazniki se je znašla cela družina v skupni molitvi. Zato pa se je znašla skupno tudi v stiskah in težavah in jih voljno prenašala. „Kjer Bog, tam mir, kjer mir, tam blagoslov" pravi stara pametnica. Gospodov dan je bil nekoč vir tihe vaške sreče. Še danes je lepo videti ljudstvo, ko se vsipa veselih obrazov in z mirom v srcu iz svojih cerkva. Dalo je Bogu kar je njegovega in zato sme upati, da mu da tudi on kar rabi za dušo in telo Da so tudi vasi spačenega obraza, kjer se na Gospodov dan polega in ponočuje, zabava m ve-seHači t>a v rano juPo sledečega delavnika. B PODLISTEK 1 Sloveni na pohodu. Vladimir Levstik. (Konec.) Ko je devojka videla, da je rešena, je brž pristopila k njemu in mu poljubila stremen. Opazil je, da je zala, shujšana od gladu in na-porov. „Kdo si?" je vprašal slovensko. Ni ga razumela. „Kdo si?" je ponovil v jeziku Longobardov, ki se ga je naučil od robov. „Nisa je moje ime. Z materjo sva se skrivali pred Longobardi; vse pobijajo, kar ostav-Ijajo za seboj. A mati je zbolela od gladu in muk in umrla. Kopala sem ji grob in v tem so me zasačili razbojniki. Hvala ti! Vzemi me s seboj, da ti bom pasla ovce in goved!" „Torej nisi Longobardka?" se je zavzel Sloven. Deklica se je bledo nasmehnila. „Longobardke imajo žolte lase, a moji so črni.“ — »Rimljanka si?" ,.Ne,“ je odgovorila Nisa. „Tu sem doma. Moje ljudstvo je živelo v teh krajih mnogo sto let pred Rimljani." »Kako se je zvalo? Kami?" »Kami so prišli za nami. Uirka sem. Očetje mojih očetov so bili knezi te dežele. Njih zadnii se je umaknil sovragom v gore. Poslednja kaplja krvi njegove je Nisa. Riveli sva z ma- terjo v hribih in pasli ovce. Dom so nama zažgali, čredo so vzeli, midve pa sva ubežali v gozd. Tu v svežnju imam svetinie svojih prednikov. Pokažem ti jih. ako mi pokoplieš mater in me vzameš seboj." — Proseče solze so zableščale v njenih črnih očeh. »Z menoj hočeš, a niti ne veš, kdo sem!" je rekel mladi vojnik. »Vidim, da si dober, močan in mogočen. Gotovo si knez svojega ljudstva. Tvoja sužnja bom, da me boš čuval v svoji senci." »Sužnje nočem, ker si knežje krvi. Pomagala boš našim ženam variti jed in streči bolnikom. Ako dovolijo starejšine, postaneš kdaj moja žena. T^ko se bo videlo, da je zemlja katero si jemljemo, naša od prvega dne." Nisa je zardela. Sklonila se je in vnovič poljubila Slovenu stremen. Nato je tiho vprašala: »Kako ti je ime?" »Trdoboj sem, sin Ljutice župana. Oče mi je poginil pod Celejo in z njim polovica plemena. Jaj sem z ostalimi prvi preplezal zid. Pravijo, da je zmaga moje delo Zato me je pleme izvolilo za vojvodo v boju, čeprav je dosti starejših in tudi hrabrejših." »Česa iščeš s svojo vojsko v teh lesovih?" »Svet jemljemo," se je nasmehnil Trdoboj. »Naš je, ke'- nas je mnogo." »Dosti?" je živo vprašala Nisa. »Kakor listja in trave." »Odkod prihajate?" — »Od začetka sveta. Sami ne vemo, odkod." »In kam ste namenjeni?" — To vedo le bogovi. Na kraj sveta. Kdo nas zavrne? A dot'ej ostanemo tu Na morje hočemo. Izteše-mo si brodove in bomo vladali morju. Veš li pot na obalo?" Nisa je iztegnila roko in pokazala po cesti. N5eno bistro oko se je z ob*udovaniem ustavilo na mladem junaku. Potem pa so ja oblile solze in poVRknila je k truplu svoje matere, ki je ležalo nedaleč, odeto z višnjevim p’aščem. Trdoboj je pozval bojnike, da so izkopali grob. Vani so položili Nisino mater in so jo I zasuli ter pokrili gomilo s težko kameno ploščo, da je ne bi izgrebli volkovi. Žene. ki jih je poklical s teleg so prišle in so milovale de-vojko. Nasitile so jo ter ji daD robačo. knkrxne so nosile same. Nato so zapeli rogovi, Trdoboj je posadil Niso na svoiega Šarca, da je kazala pnt. sam pn je stopal peš zraven "je in vodil konia za uzdo kakor je nristalo njei, ki so bili njeni predniki vladarji dežele. Zveče- so prišli iz šume Svet ie postaial skalnat fp gol. Drugi dan so dosp°li do krnia, kje' ie padala skala maline st-mu navzdol Tn SO zorrlp^a]; nre'i <;rpH*-n blesk, k? ip iorral v nedogled in ga ni bilo moči premeriti z očmi. »Kaj je to?" je ostrmel mladi junak. — »Morie “ je odgovorila Nisa. — ..Morie!" je zaklicala voiska. »Naše morie! Morie Slovenov!" Spodaj na morski obali je ležalo mesto, ki se je zdelo prazno. ,Kako se imenuje ta grad?" je vprašal Trdoboj. Navedli smo trojno gorje, ki danes ogroža našo vas: gospodarska kratkovidnost, gine-vanje stanovske časti in verska brezbrižnost. Tod so korenine vsega zla na deželi in le če izrujemo te in jih nadomestimo z zdravimi, se bo spet naselila sreča na vasi in v hiši. ___________________________________O. J. I DOMAČE NOVICE ffi Med Avstrijo in Jugoslavijo je sklenjena socialno-zavarovanjska pogodba. S 1. januarjem t. 1. je stopila v veljavo med Avstrijo in Jugoslavijo sklenjena pogodba o socialnem ; zavarovanju, ki pravi med drugim: Nastav- j Ijenci jugoslovanskega državljanstva zamorejo ■ prijaviti dobo svoje predzaposlitve do 30. ju- | nija. Doba jim bo šteta proti vplačilu enega ] dela zavarovanjskih prispevkov. — Kdor za- i varovanja ni mogel prostovoljno nadaljevati, 1 ker je bil za del službenih let penzijsko zava- 1 rovan v Jugoslaviji, zamore to sedaj storiti, v kolikor zadostujejo dobe jugoslovanskega pen-zijskega zavarovanja do dosege penzije. Prijaviti se je najpozneje do 31. marca. — V ostalem sta državi glede bolniškega in penzij-skega zavarovanja sklenili, da bosta z državljani d’-uge države enako postopali kot s svojimi državljani. (Pojasnila daje tudi pisarna Pol. društva v Celovcu.) Gospodarji! Ne pozabite odjaviti odslovljenih in prijaviti novo sprejete posle kmetijski bolniški blagajni! To storite lahko tudi potom občinskega urada, ki vam izstavi tudi potrebno potrdilo. Neumestna pustna šala. V mnogih slovenskih vaseh kroži neko pismo dozdevnega »kralja Matjaža", pisano v spakedrani slovenščini in podpisano z „dr. Dipl.". Za imenom se menda skriva navaden meščan-novak neslavne zgodovine. Menimo, da naš kralj Matjaž v Peci lahko mirno spi naprej in se mu takih tekmecov ni treba bati. Neumestni pustni šali tudi ljudstvo ne bo nasedalo- Težki gospodarski položaj krškega škofij-stva. Listi so svoječasno objavili poročilo gen. vikarja mil. Schmutzerja, ki slika težki gospodarski položaj škofijstva. Večina premoženja so gozdovi, ki pa so danes vsled slabih cen in pomanjkljive prometne zveze nerentabilni. Pri tem trpi tudi veliko število gozdarskih delavcev in kmetov, ki so prej s sekanjem in vožnjo lesa lepo za- j služili Škofijstvo mora kriti gradbene stroške 58 župnij in k njim pripadajočih poslopij. Davčni zaostanek iz leta 1932 znaša 61.000 S. Da krije to svoto, je škofijstvo prodalo neko poslopje v Gospa sveti, a dovoljenje za prodajo še do danes ni izstavljeno. Davkarija pa je pri sodniji dosegla eksekutivno iztPjatev zaostalega zneska. To je zaostanek zemljiškega »Tergeste mu pravijo Rimljani," je odgovorila Nisa. »Iz naših krajev tovorijo vanj volno, železo in kože." »Trst," je ponovil mladenič. Nato se je ozrl in je videl latinske kupce iz mesta, ki so prispeli z obilnimi darovi, da bi prosili Slovene prizanašanja in zaščite. »Glavo izgubi, kdor vzdigne roko na ta grad?!" je rekel svojim vojnikom. »Tu hočemo tesati brodove m razpenjati jadra, da bomo vladali morju. Zakaj ljudstvom, ki ga gledajo, je dana sreča, bogastvo in moč." »Tu ostanemo!" se je smehljaje obrnil mladi vojvoda do Nise. »Mnogo let?" je vprašala. »Za vse čase?" »Toliko let, kolikor je zvezd na nebu." Zgradili so si domovja in vojvode bele dvore, tesali so brodove in so pluli na sinje morje. Trdoboj pa je vprašal starce in dovolili so, da je napravil svatbo in pir ter se oženil s prelepo Niso. Od tistih dob živi Trdobojev rod na svoji zemlji Minilo je mnogo sto let in Trdobojeve vnuke je doletela sreča in nesreča. Toda oni ne obupavajo v hudih dneh, ker ljubijo svoj dom in vedo, da jim je živeti ob sinjem morju, dokler se ne utrne poslednja zvezda z neba. Sto in tudi tisoč let trpljenja pa je proti temu se manj od knnHp vode, ki jo zajameš morju 'z brezdanje globine. in občinskega davka, dočim dohodninskega davka vsled pomanjkanja dohodkov sploh ni bilo predpisanega. Posebno zadnje dobro označi težki gospodarski položaj škofijstva. Schumy in politika. Na svoječasno novico koroških listov o izstopu bivšega ministra Schumyja iz politike in o njegovi izselitvi v Švico je Schumy odgovoril v »Bauernzeitung" med drugim: V deželi je znano, da se že dalje časa bavim z mislijo izstopiti iz političnega življenja. H temu pride še, da bom v bližnji dobi stal pred važno odločitvijo. Ni mi pa znano, da bi imel postati član upravnega sveta švicarske tvrdke mobilij. Ne spadam k onim ljudem modernega političnega življenja, ki svoje prepričanje menjavajo kot kako srajco. — Ostane le še vprašanje, kaj je moža dovedlo do usodepolnega sklepa. Morda se je zbal posledic, ki znajo slediti iz »pohitlerjanjenja" landbundovske stranke. Celovec. (Divji prešiči v okolici.) Že izza praznikov se je poročalo, da so v okolici Bil-čovsa, Kotmare vesi in Žihpolj lovci videli divjega prašiča, ki se potika po tamošnjih gozdovih. Zasledili so jih tudi na Osojskih Turah, pravijo, da biva zgoraj pravcata prašičja družina. Končno so jih sledili v okolici celovške Križne gore, sledovi so bili celo že tik Celovca. V občini Ponfeld pa se je minuli teden na večjem lovu posrečilo, da so ustrelili 135 kg težkega divjega merjasca. V triumfu so ga lovci pripeljali v Celovec in ga razstavili v gostilni »Ròsselwirt" na starem trgu. V prid zimski akciji občine Ponfeld so pobirali malo vstopnino. Radovednežev ni manjkalo. Lovcem okoliških občin pa žilica sedaj ne da več miru in zarotili so se, da tudi oni ne ostanejo brez plena. Lovski blagor! Tolsti vrh pri Grebinju. (Iz starega leta.) Spimo in zato ne pišemo v naš list. Pa smo se v novom letu vzbudili in vam poročamo o pretekli žalosti in veselju. Najboljše naše sosede nam je pobrala bela žena v minulem letu. Prvi je bil 82 letni Baldenik, dober sosed, veren mož in prijatelj revežev. Sledila mu je mati Stermica, njeni posli so ostajali pri njej po deset let, noben popotnik ni šel od hiše lačen ali žejen. Na kvaterno sredo v adventu smo izročili zemlji starega Zlatka. V mladosti čevljar in tkalec si je prištedil celo posestvo, za bratom pa je podedoval rojstno hišo in posestvo. Rajni so bili vsi že užitkarji. Šalekarjeva hiša pa je izgubila dva mlada fanta. — Mošta nam pozimi primanjkuje in privajamo se naimoč-nejši pijači, ki je obenem najcenejša. Veseli smo ob večerih Mohorjevih knjig, s posebnim veseljem spremljamo kolednika pn njegovem koledovanju po svetu. Bomo videli, kako je uganil s svojim prerokovanjem o Hitlerju. Železna Kapla. (Razno.) Letošnja zima je prav ugodna za vožnjo lesa in naši kmetje ga prav pridno dovažajo na kolodvor in v re-berško tovarno. Les sta po večini pokupila trgovec Leitgeb in papirnica na Reberci. Nekaj borega zaslužka ja bo z vožnjo. — Po kmetijski zbornici je ministrstvo nudilo tudi gorskim kmetom pri nas posebno pomoč v oblik pocenjene rži. Prodaja se 100 kg po 21 šil. in je prodajo prevzela tukajšnja gospodarska zadruga. — Kakega izvora so naši so-ceji. je pokazal uspeh nedavne pevske prireditve delavskega zbora, ki je baš s svojimi slovenskimi pesmimi dosegel prav lep uspeh in s tem dokazal, da našim delavcem slovensko petje kaj dobro pristoja. — Zanimanie za bodočega tajnika belske občine je med ljudstvom prav veliko. Nadeja se našega človeka, ki bo dobro razumel skrb belskega kmeta. Naši odborniki naj poskrbijo, da v tem upanju ne bo varano! Trata ori Borovljah. Dne 22. t. m. je umrl po kratki bolezni v častitljivi starosti 84 let ; priljubljeni in ugledni posestnik g. Josin Rav- ) nik, oče mariborskega odvetnika dr. Rudolfa j Ravnika. Ravnikova družina je znana kot narodno zavedna in je ob glasovanju mnogo trpela. Pokojni oče je imel veliko število iskrenih prijateljev in znancev, ki jih je njegova smrt bridko zadela. Na njegovi zad^j' poti ga je spremljalo izredno veliko število ljudstva od blizu in daleč, da mu izkažeio zadnjo uslugo. Pokojniku hočemo ohranit' lep in časten spomin, zaostalim žalujočim pa izrekamo naše j iskreno sožalje. Henko gibf es niemals offen, nur in Paketen Drobiž: Vlada pripravlja spremembo zakona o porotnih sodiščah. Že v marcu 1933 je bilo število porotnikov znižano na 6 in se je sodnikom dala pravica razveljavljenja krivih porotniških sodb. Odslej pa bodo morali porotniki pravilnost svojega mnenja o krivdi ali nekrivdi dokazati. O kazni bodo sklepali skupno s sodnim dvorom. — Ta teden je zamrznilo Vrbsko jezero in se je pričela drsalna sezona. — V Celovcu se je 25. januarja pripetila nenavadna nesreča. Na strehi gostilne Bàrenwirt je kidal sneg steklarski vajenec Fin-ding. Bil je privezan z vrvjo. Kar mu spodrsne in vajenec trešči na žično napeljavo cestne železnice — vrv je bila dolga 18 m — in od tod na tir. V istem trenutku privozi voz cestne železnice in sprevodniku se posreči ustaviti voz tik pred ponesrečencem. Padec z dvonadstropne hiše pa za vajenca ni imel težjih posledic. — 14. januarja se je vršila božičnica v bil-čovski šoli. Darove je poslalo neko nemško-nacionalno dijaško društvo z Dunaja, Sud-marka in Heimatbund. — V vetrinjskem ob-mestju je nek brezposeln delavec iz snega napravil krasen kip leva v boju s človekom. Snežena soha je vzbudila obilo pozornost f^plov-čanov. — Celovški »Karntner Tagblatt" potvarjajo naciji v Monakovem v propagandne svrhe. Razdeljujejo ga nato tudi v deželi. NAŠA PROSVETA * Da bomo zaživeli. Naša mladina hoče in mora v dobo gibanja, ustvarjanja in življenja. V naših dneh vsepvsod zmaguje mladi rod, zato čutimo tudi mi svojo odgovornost in svoje veliko poslanstvo. V nas živi trajni nemir in moč in zdrava mladost in naš cilj je: duhovno velik, kulturno tvoren in veren slovenski narod na Koroškem. Se še nekam obotavljamo, ni še v nas dovolj jasnosti in novega pogleda. Morda pozabljamo: le samopomoč, lastna žrtev, samostojno iskanje in naš mladostni slovenski idealizem nas morejo privesti do našega ciba. Mladostnih, požrtvovalnih voditeljev v naše vrste in konec bo morečega obotavljanja in nejasnega pogleda. Na vsaki vasi, v vsakem društvu morajo vzrasti takšne osebnosti, ki bodo zbirale in dvigale. In vas in društvo naj skrbita za svoj voditeljski naraščaj, nuj pošiljata svoje najboljše na vod teljske tečaje, ki jih prireja zveza, na fantovske dneve in duhovne vaje. Tu bodo v predavanjih, razgovoru in premišljevanju spoznali in vzljubili svoj voditeljski poklic se vživeli v naše in svoje cilje in ideale, se vračali v društvo z novo voljo in novo mislijo, s konkretnim programom. s polnim srcem in odprbmi rokami. Brez teh nesebičnih in požrtvovalnih voditeljev, ki se na tečajih, v samovzgoji in samoiz^brazbi smotreno šolajo za svoj vzvišeni pokbe velikega dajanja — to je voditeljstvo — ne bomo zaživeli. In vsi ti, ki pridejo ven v naša dmštva, bodo postali ognjišča novega življenja, ognjišča, ki bodo grela in ob katerih se bo zbirala vaška mladina k novemu iskanju. Delovni krožki bodo nastali vsepovsod. Česar ne nudi šola, si bo mladina na ta način sama priborila. Gospodarska, socialna, politična vprašanja se bodo obravnavala, o zadružništvu, o novem stanovskem redu, o pokretih modeme mladine se bo govorilo, širila se bo splošna in strokovna izobrazba, iz mladih vrst bodo rastli narodu novi voditelji, naša mladina se zbirala in dvigala se bo njena miselnost in njeni interesi, polnila se bodo mlada srca in mlade duše. Prijateljstvo, razumevanje, stanovski ponos in vaška skupnost bodo rastli. Saj živimo v času, ko se povsod gradi nova skupnost, ko zmaguje stremljenje po občestvu in močni skupnosti. Predvsem našim vrstam je treba, da smo in postanemo enotni, edini, močni v svojem hotenju, da tako zrastemo v edin močan narod. Zaceliti rane po naših vaseh, da ne izkrvavi naš narodni organizem, to je drugi veliki poklic naših fantov-voditeljev v pri-jateliskih delovnih krožkih naš'h društev. Ti krožki bodo druga celica društvenega organizma, mladinskega gibanja. Mladino zbirati in dvigati, to hočemo, da zopet zadobi ideale in ideje in vsebmo svojemu stremljenju. Zato pa je treba število izobraženih požrtvovalnih in nesebičnih mladostnih voditeljev, izšolanih po voditeljskih tečajih in samovzgoji in po — nalašč nj:m in njihovemu poklicu prikrojenih — duhovnih vajah, voditeljev, ki bodo po naših društvih v majhnih krožkih smotreno in po navodilu zveze pričeli svoje delovanie. Edino potom take, za svoj visoki poklic izšolane, disciplinirane in nesebično ustvarjajoče elite se uresničujejo in izvajajo misli, ustvarjajo pokreti, dvigajo množice in vodi mladina. Na pevski prireditvi v Dobrli vesi. Predzadnjo nedeljo so pevci iz Globasnice, Železne Kaple, Št. Lipša in Dobrle vesi otvorili pevsko sezono novega leta. Za nastop so izbrali 20 pesmi, med njimi tudi par umetnih. Otvoril je skupni zbor z himno „Nmav čriez jizaro“, nakar je sledila „Domovina“. Dobro pristoja vrlim našim fantom slovenska melodija, v njihovem petju je veliko občutja in toplote. To so dokazali pa predvsem v posameznih nastopih. Novorojena zbora iz Globasnice in Dobrle vesi sta presenetila, požrtvovalnost njunih pevovodij in vztrajna vežba sta jih dvignila že danes do višine ostalih naših zborov. Fante iz Železne Kaple odlikujejo krepki basovi, njihova jedrnata .,V hrib:h“ in strumni dirigent. Prva-čili so seve Št. Lipšani, še od prej znani po ubranosti svojih glasov. Največ navdušenja je vzbudila skupna pesem .,Angeljček varuh11, ki jo je zbor moral ponavljati Med odmori sta govorila navduševalne besede zvezin predsednik č. Poljanec in njen tajnik. Koliko je med ljudstvom zanimama za petje, je dokazala polna dvorana. Spet lep uspeh pevskega po-kreta in , Koroški domovini" priporočamo, da ga vestno beleži. Rožek—Št. Jakob v P. Dne 21. januarja so prvič nastopili na našem odru fanrie in dekleta iz Rožeka. Spored niihovega nastopa je tvorilo tamburanje petie in dve igri. Tamburaši in pevci so želi obilo priznanja. V igri ,.Za srečo" pa so dekleta pokazala, da v mestu za podeželsko dekle ni prave sreče. V igri ..Kazen ne izostane" pa so fantje podajali veliko resnico, kako sledi vsakemu grehu zaslužena kazen. Zanimanie za prireditev ..faranov" je bilo med Št. Jaknbčnni izredno, dvorana je bila nabito polna. Vrlim fantom in dekletom k uspehu iskrene čest tke! Pa