Izhaja zveier vsak prvi in trenji ictrtek meseca. Ako je U dan praznik, izide din poprej. Cen* mu ie 80 kr. nt leto. Inierati ae aprejemajo in plačujejo po dogovoru
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice it. i. Naročnina in inserati pa: Upravni4tvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. t.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo
V Ljubljani, dni 6. marca 1902.
Leto XV.
Liberalno sleparstvo.
Leta 1899. smo v dvanajsti in trinajsti številki našega lista napisali par člankov pod naslovom: liberalci — sleparji! Tam smo zapisali: „Kdo jih še kni |slišal liberalcev, kako vpijejo „živio" slovenski domovini, kadar pokajo šampanjke in se iskri šampanjec! Za narod, samo za narod živč, za narod umirajo. Za narod, pa za ljudstvo. Da, za ljudstvo! Trpeče ljudstvo je edina nesrečna ljubezen njih srca! Ljudstvo je njih prva in zadnja misel! — Z žalostjo moramo priznati, da je mnogo Slovencev verjelo liberalnim besedam. Oj kako so se goljufali! Komur še niso vrane izpile možganov, kakor pravi naš narod, ta je moral zadnji čas uvideti, da je liberalizem le velikanska sleparija!" Tako smo pisali in svojo trditev tudi dokazali iz takratnih dogodkov, zlasti iz obnašanja liberalcev do »Naše Straže", do nemškega gledališča, do barona Sveglja itd.
V teh treh letih od takrat se je marsikaj zgodilo, a naša sodba o ljubezni slovenskih liberalcev do naroda se nikakor ni omilila, temveč poostrila. Vedno več in jasnejših dokazov je, da je narodnjaštvo slovenskim liberalcem samo na jeziku, le pesek v oči! Za danes pribijemo dogodek iz najnovejšega časa!
Vsi pazni čitatelji „Domoljuba" veste, kako težko borbo bijejo za svoj obstanek štajerski Slovenci. jSlovensko-nemška meja se pomika vedno bolj proti jugu. In v tej neenaki borbi z mogočnim nemškirnjsose-dom nimajo Slovenci niti najnujnejših sredstev na razpolago za svojo obrambo. Da o drugem molčimo, niti potrebnih šol za izobrazbo jim ne privoščijo. Do najnovejšega časa niso imeli nobene srednje šole. Ko se je naposled pred par leti posrečilo priboriti si v Celju slovensko-nemško gimnazijo, kak hrup je zavladal v nemškem takoru! In od takrat se je neprestano razlegal bojni klic: Slovenska gimnazija mora iz Celja proč! Vlada se dolgo ni zmenila za ta klic. Ko so pa pred kratkim v proračunskem odseku samogoltni Nemci dobili večino in vkljub svarilnim besedam gospoda poslanca Povšeta in dr. Ploja črtali postavko za slovensko gimnazijo v Celju, je takoj počil glas, da je tudi vlada s tem zadovoljna!
Vsak pošten Slovenec je zdaj vedel, kako stališče ima zavzeti nasproti vladi! Taki vladi nobenega zaupanja! Vse je kazalo, da bodo vsi Slovenci brez razlike strank edini v tem vprašanju. In res, ko je v državnem zboru prišlo na vrsto glasovanje o razpoložnem zakladu, t. j. o tistem denaju, ki se vladi da na razpolago, da ga obrne kakor hoče, ne da bi ji bilo treba
povedati kako, se je čul le en glas, da morajo slovenski poslanci pri tej pnložnosti s svojim glasovanjem pokazati da taM vlada, ki jim ne da najskromnejš.h prauc ne zasluži njihovega zaupanja. I o \rstt so se začeli oglašati slovenski poslanci m so v krepkih besedah nasproti vladi pojasnili svoje stališče ter izjavili, da ji po dosedanjem njenem obnašanju ne morejo zaupati. Posebno krepko in odločno je govoril poslanec dr. Žitnik. Celo liberalni dr. Ferjančič se je oglasil ter je toplo proti vladi branil celjsko gimnazijo. Toda, ko je prišlo do glasovanja, pokazalo se je iznova, da slovenski liberalci kakor v Ljubljani, tako tudi na Dunaji igrajo le komedijo!
Liberalca dr. Ferjančič in Plan-tan sta v nasprotji z vsemi ostalimi slovenskimi poslanci glasovala za razpoložni zaklad, torej za zaupanje vladi, liberalca dr. Tavčar in C.abršček pa se nista udeležila glasovanja. To glasovanje liberalnih poslancev je vzbudilo med Junoslovani in drugimi slovanskimi poslanci opravičeno ogorčenje. Čuli so se klici: „Fej! Sramota! \ lšji sodni svetnik!" Povedati namreč moramo, da je ob istem času, ko se je to glasovanje vršilo, dr Ferjančič postal višji sodni svetnik!
In radikalni dr. Tavčar v svojem Slovenskem Narodu" zagovarja tak nastop. Lansko leto je v Postojini žugal vladi, da bo s svojimi kvedri pokazal, kako se liberalec bori za pravice slovenskega naroda. Sedaj pa piše: Nikakor ni bilo pametno, uganjati tako opozicijo, posebno od napredne stranke, ki je navezana na to, da od dobrohotne vlade časih saj to ali one drobtinico dobi." In potem pristavlja, da bi bil tudi on glasoval za razpoložni zaklad, če bi bil na Dunaju!
Taki so torej slovenski liberalci. Na shodih in ob volitvah imajo polna usta puhlih fraz o ljubezni do naroda, bijejo se ob svoje junaške prsi; toda ko je v odločilnem trenutku treba postaviti moža, zavoljo »drobtinic" zataje svoj narod in zlezejo pod mizo! Ne, liberalecniinnemore biti dober in odločen Slovenec, njegovo narodno prepričanje je od danes do jutri. Zato pa je liberalizem nesreča za slovenski narod!
In to je, kar smo hoteli pribiti!
Politični razgled.
Zistopnlk našega cesarja pri s'avnostih po. vodom petindvajsetletnice papeievanja L*ona XIII bo avstK-ogerski poslanec grof Szecjen. Premilostni tr knezoškcf ljubljanski dr. A-.ton B maventura Jeglič so poslali * Rim pismeno čestitko Nj. svetosti t svojem in v imenu duhovnikov in vernega ljudstva slovenskega. Sv. oče so ee zahvalili za častitkot pismu, podpisanem z lastnoročnim in krepkim podpisom' Deputacija, ki je di b.la od »Slovanskega centra« nalog, izraziti papeževemu nunenu častitko zaradi 25'etnice sv. očeta, obstoječa iz dr. SasterSiia, Birvvinskega in dr. llrubana, je bila 20. februvarija pri nunciju. Poleg tega je dr. Susteršič čestital» imenu katol. narodne stranke slovenske, Baiuiniki v imenu rusinske naredne stranke in dr. Il-ubint imenu katol. narodne češke stranke na Moravi. V imenu hrvatsko-slovenskega kluba je izročila nunci.u nionsgr Talianiju čestitko deputacija poslancev dr. Ploj Peric, Z; IT on, Spinčič Iz Rima dohaja cfici-elno poročilo, da bed) malone vse države po svojih zastopnikih čestitale sv. očetu. Pruska, bavarska, saška in belgijska vlada bodo poslale v Rim posebne odposlance. Pri Vatikanu pripoznani poslan ki Avitrc-Ogrske, Francije, P, rtugala in Španije bodo Um povodom imenovani izrednim poslanikom ter bodo izročili papežu lastnoročna pisma svojih vladarjev, Tudi ruska vlada izroči na primeren način papeiu
carjevo lastnoročno pismo.	_
Trut je bil od 13 Itbr. dober teden dni dalje v ža'ostnem poLža u. U ice njegove s) pile človeško kri, ki so jo prelivale vojaške krrglje Začel »e ;e boj' z zahtevami L'oyJovih delavcev, ki 10 hoteli, da se jim zboljša socijalno stanje. Ker jim ravnateljstvo ni hotelo ustreči, je postalo delavstvo precej razburjeno; njegovo nezadovoljnost je porabila u-vestna politična stranka, ki gleda pnko državnih mej, ter je del delavatva nahujskala vb) K«r »t niso dali pomiriti, je vlada moral« poklicati vojaštvo, kar je mnež ce še bolj razburilo. Brezvestni hujstaJ so raditeg« imeli lahko ddo; prišlo je tako dale«, da sd b.li vojaki prisiljeni rabiti orožje. L" trdili so večkrat med množico, da je več oseb na meiu ostalo irrtvib. Medtem je za kurjače L1 vdove t u namen sklicano razsodiiče rešilo zadevo v pr.d lavcev. Sedaj za nemire ni bilo več nobenege povtfl«. Ti. da takrat se je šele začel divji nemir, pra a revolucija. Po socijalni demokraciji začeto a-cijo so prevzeli »n»rhisti v Ti »tu, vodili pa v« stvar anarhisti v Egiptu. D.ugi glavni vzrek yieg» nereda pa je irredent«, ki porabi vsako pni«0, da ruje zoper A> strijo. Ko je vlada razglasila od-aedno stanje in naglo sodbo, je šele m mogoče ustaviti veliki nered.	..
Nadvojvodu Fran Ferdinand se je» »» ruvarija povrnil iz Petrograda. Ruski listi pi*ej°. " je za svojega bivanja v Pdtrogradu zlasti i»W0 občeval z ruskim prestolonaslednikom.	.,
Gosposka »bornica je 19 februvarija vspreje
Dk*et o kmetijskih zadrugah v smislu sklepa v slanske zbornice. To je bilo pričakovati, ker je misija, kateri ga je odkazal« v prttres, segi sklenila, da se priporoči načrt zbornici v ne»i>
menjeni sprejem. Istotako je brez debato sprejela predlogo o vojaških novincih. — V poslanski zbornici se v zadnjem času položaj ni zboljšal, pa ne poslabšal. Viada še vedno upa. da se ji posreči pred Veliko nočjo rešiti državni proračun. V ta namen imajo poslanci vsak dan po dve seji, izvzemši po-nedeliek in soboto. Ce so postreči ta načrt, bo takoj po Veliki noči sklicala delegaciji, ki se snideta — skoro gotovo mcseca maja — v Budimpešti. Zbornica bi so potem s ;šla šele v jeseni in bi se jej letos še ne bilo treba pečati z ( grško nagodbo. O vzroku, zakaj razpravo o tej nagodbi avstro-ogrska vlada hoče odložiti za eno leto, se veliko razmišlja. V prvi vrsti menda izhaja to iz ogrskih politikov. Ti možje pričakujejo, da se v nemškem državnem zboru izjalovi razprava o carinskem tarifu in se za-raditega trgovinska pogodba za eno leto podaljša. Po drugi strani pa vidijo, da je v naši zbornici precej edinosti glede koristi tostranske državne polovice ; zato se boje, da bi se nagodba enkrat nekoliko pn sukala, ter zato vplivajo na vlad >, naj razpravo odloži na bolj ugodne čase. In naša vlada, kakor se zdi. jim gre na roko, namesto da bi porabila sedanji vBaj kolikor toliko ugodbi trenutek. — Deželni zbori se snidejo spomladi. — Zadnje čase je veliko govorjenja napravil v poslanski zbornici tržaški nemir,v sedaj se nadaljuje razprava o proračunu. Pos'. Zičkar in tovariši so vložili interpelacijo na skupno minUterotvo: Ali je res, da se trgovinska pogodba z Italijo podaljša za eno leto. s čimer bi bila tudi podal)šana za Avstrijo škodljiva vinska klavzula? IG. iebruvarija je g. posl. Žičkar vložil interpelacijo glede postopanja konceptnih uradnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru napram slovenskim strankam. Pesi. za ljubljansko okolico Venca j z in tovariši so intarpelirali vlado, ali hoče poskrbeti, da se tu li glede prodaje mleka na Kranjskem vpelje nova mera.
I)eželno*borxka dopolnilna volitev na Goriškem. Tržaški uradni list je objavil odlok na-mestništva, s katerim sc razpisuje dopolnilna volitev za kmečki okraj Gradiška na 20, za drugi volivni razred veleposestva v Gorici in Gradiški pa na dne 22. marca.
Zm dalmatinskega namestnika pride namesto Davida, ki je že odpotoval na Dunaj in se ne vrno več v Dalmacijo, baron Ilandel, ki sicer hrvaščine še ne zna, pa se je pridno uči in je sploh jako ljubezniv, častivreden mož, ki bo, kakor se z gotovostjo poroča, uvedel notranji h r v a t -skiuradnijezik.
F.nančno ministerstvo je pred kratkim, kakor poročajo dunajski listi, izdalo na vsa finančna ravnateljstva odlok, kjer jim naroča, naj bolj točno ravnajo napram davkoplačevalcem. V odloku se navaja da se vedno množ6 pritožbe glede pravočasne re-Sitve vlog, da bo rešujejo zadeve površno, da stranke dostikrat dob6 odgovor šele po preteku več let. Finančni minister pozivlje vsled trga vsa finančna ravnateljstva, naj skrLe za zdlravo razmerje med prebivalstvom in uradništvom ter pravočasno, dobro-hotno in vestno reševanje vlog, ki prihajajo od davkoplačevalcev. Da bi le ta strogi opomin kaj koristil.
Na Tirolskem se hudi razpor, ki se je povodom zadnjih državnozbir. volitev vnel med konservativci in kršč. socijalci, še zmiraj ni polegel, bedaj prvi sicer mirujejo, a s toliko večjo živahnostjo delujejo drugi, da izpodmaknojo tla konservativni stranki. Tako so minule dni ustanovili krSčinski socijalci v B.u>icc'.u kmečko društvo za Tirolsko, dasi so katoliški knutjo Tirolske že organizovani v kon-serva ivnih kmečkih društvih. Jeli taka razdvojenost med dvemavkatoliškima strankama pametna, pokaže bodočnost. Cu le ne bo tisto: kjer se prepirata dva, tretji ...
. „ Vzorno" liber&ln < goapodarst.o se je pokazalo v torcntalskem okraju ni Odrskem. Odkrila se je oda vrsta uradn:h zlorab, gul)ufij in poneverjenj. N č manj kot 44 uradnikov in občinskih upravnikov je moralo priti v disciplinarno preiskavo. Prijeli so nad 30 funte jonarjev^.ki so doslej uživali v vladnih očeh največje zaupanje. Gmotna škoda imenovanega okraja je velikanska. Občinske doklade so povišali za 15 milijonov kron ; 13 700,000 pa znašajo dolgovi. Naravni sad liberalizma!
tsi honererja vedno huje peli ijo od krmila vsenemške stranke. Wolfovi obožovatelji pravijo, di je pokazal za vodstvo svojo popolno nesposobnost. Bržkone bo v kratkem odletel, čeprav je v zbornci še voditelj vsenemških kričačev.
Angleško japonska pogodba. Velik strah pred uspešnim napredovanjem Rusije v vzhodni Aziji je zbližal dva naroda, ki se kosata v pohlepnosti in takozvanem kramarstvu: Angleži in Japonci b > sklenili pogodbo v varstvo obojestranskih koristi. Za odgovor so se Rusi zvezali s Kitajci.
O nemškem carinskem tarifa je komisija nem. drž. zbora, katera se peča z vladnim načrtom o novim tarifu, sklenila, da mora stopiti v veljavo z januarijem 1905. Čg bi ta sklep postal zikon, bi morala nemška vlada najpozneje 31. decembra 1903. odpovedati trgovinske pegodbe. Vlada pa seveda želi da bi pogodbe odpovedale druge države.
Ruski car Nilcolaf je naročil pravosodnemu ministru Muravjevu, naj takoj prične proučit vati vprašanje, kako bi se dala popolno odpraviti telesna kazen v Sibirijo obsojen h kaznjencev. Minister mora predložiti v najbližjem času državnemu svetu obširno poročilo in staviti v tem oziru dejanske predloge. To naredbo se mora pač z veseljem pozdravljati!
O Burih pravi z bojišča v Južni Afriki vrnivši se zdravnik Albreelit, da je sedanji položaj mnogo ugodnejši nogj v začetku vojske. Na bojišču je 20.000 Burov; Angležem pa pogum vedno bolj upada. Kitschener prične z burskimi voditelji pogovor o premirju.
Zverinsko zabavo si je privoščilo v ogerski vasi Palanka nedavno pet kmečkih fantov. Privezali so slaboumnega pastirja Petkevicsa na železen stol, okrog njega pa raztrosili otep slame ter jo zažgali. Pretresujoči krik nesrečnega pastirja jim je bil v zabavo. Nekaj kmetov je potem prihitelo in osvobodilo Petkovicsa, ki je bil že ves opečen in nezavesten. Zločince so prijeli orožniki.
Lovski tat.
(Črtica. Spisal A. Andrejev.)
»Dobro jutro, France! Kam pa ie s košem?* je nagovoril Strmena pri graščinskem ribniku Dob nikarjev Jaka. ki je služil v graščini S. za gozdarja-
„1, kam? V vaš gozd sem se namenil, da bi dobil malo suhljadi", mu odvrne Strmen, ne da bi mu bil kaj odzdravil. Viditi mu jo bilo. da je bil nekam zmešan. rNo, stara me je spravila", je nadaljeval, .naj ji prinesem malo smrekove brše, da bo mogla lažje kuriti. Pa saj ve8 no, kako so ženske sitne; nikdar ji ne ustrežeš."
„No, no, zakaj si se pa ženil in stopil v ojnice zakona?" ga podraži Jaka in se glasno zasmeje ter si popravi dolge brke pod nosom. »Lej, jaz pa živim kot tiček t gozdu, I le, kako pa ti? Doma čepiš in še izpred oči se ji ne upaš."
„No, tako huda pa ni! Pa saj bi se bil tudi ti rad oženil, če bi te bila le tista Orlova Mica hotela", ga zavrne Strmen in se na vsa usta zasmeje.
.Ravno prav se mi zdi, da me ni hotela, si \saj enega križa nisem navlekel na glavo."
.E, pa pustiva to! Meni je tako prav, tebi pa tako, da sva le oba zadovoljna. — Ali mi boš pa ti dovolil, da bom smel par suhih vejic pobrati?*
»Naj bo, ker si ti. A glej, da te gospod ne vi dijo, ker potem so vsi križi nad menoj, z»kaj nitem bolj pazil. Saj veš, kako so natančni in sitni in da nikomur ne dovolijo, da bi hodil po njih gozdu, še manj pa, da bi pobiral f-uhe veje, dasi jim čisto nič ne koristijo."
„No, Jaka ti si še po volji božji", ga pohvali Strmen in privleče iz hlačnega iepa mehur tobaka ter ga ponudi gozdarju In le ta si ga je nabasal »eno fajfo". Strmen pa nadaljuje: »Lanski gozdar, tisti prevzetni Anko, je bil pa pravi skopuh Nobenemu ni pustil pobirati suhljadi, pa naj je bil Peter ali Pavel. No bova že še kaj pri iari skupaj prišla, da bom dal za frakelj žganega."
dobro, že dobro! Pa ,boglonaj' za tobak", je hitel gozdar, »jaz moram v grad, kamor so me klicali".
Gozdar je hitrih korakov odšel po z belim peskom ptsuti poti v grad, Strmen pa je žviigaje korakal ob ribniku, po katerem so se vozile grajske gosi in race, in konec ribnika zavil v temen gozd...
o	*
*
Nekako sredi lepega smrekovega graščinskega gozda, ki se vleče od graščine tjegor do vrha Rebri, je precejšen odprt prostor, ki je z bujno gr.zdno travo porasel. Blizu te oaze se ustavi Strmen. oprezno pogleda na omenjeni prostor in zamrmra:
»Nobene ni! Kako neki to? Ni mogoče, da bi se bile ie napaale in odhitele svojim potom, kar sem se jaz doli z onim nebodigatreba mudil Da bi te..! No, pa da sem te le prevaril, da mi nisi \taknil v koš svojega dolgega nosu, kjer bi bil dobil to le."
In s temi besedami postavi svoj koš na mehek mah, privleče iz njega skoro novo puško, ki jo je imel zavito v košu v staro kočomajko in jo hitro sestavi.
.Tako!" govori sam s seboj. »Sedaj b m pa lepo počakal, da katera pride. Gotovo bom še dobil dober plen, kakor sem ga ie mnogokrat. Saj pravim, znati se mora dandanes", in na lahno se je zasmejal.
Li nekaj časa res priskaklja izmed visokih, vitkih smrek bizonoga srna, ozira se skrbno okoli sebe, ji nepreti li kaka nevarnost Nič hudega sluteč, jame varno trgati bujno travo.
Strmen je par trenutkov z vidno zadovoljnoatjo opazoval brezskrbno žival. In njegovo srce se je že kopalo v pregrešnem veselju, da bo mogel zopet eni srni pomagati iz življenja. V svoji bnhtni glavi pa je ie preračunil, koliko bo potegnil zanjo.
Nato pomeri nanjo, napne petelina, in rbum' je zagrmelo po smrekovem gozdu. Srna je tožno za-ječala, dvignila se kvišku in padla na tla — bila je mrtva. Strmen pak je v veliki radosti skočil k nji, kakor lev na svoj plen, in jo privlekel do svojega koša.
»Ti, vrag ti! Tako pobiraš veje I" je zagrmel močen glas nad Strmenom, da se je le-ta bulo prestrašil. Ozrl se je naokrog in zagledal za sabo — gozdarja, D. bnikarjevega Jaka, s puško v rt ki
L°. temu je namreč, ko je prišel iz grada, vedno nekaj prigovarjalo, naj gre gledat za Strmenom. Jaka Be je uklonil temu nekaj, vzel puško na ramo in odšel \ gozd, ne vedoč, kam naj se pravzaprav obrne. Tako tavajoč po gozdu kar naenkrat zasliši strel — in ta strel mu potrdi sum; hitro ubere pet v ono stran, odkoder je prišel strel. Tako se je ravno pritihotapil do lovskega tatu, ko je ta spravil srno v koš.
„No, zdaj vsaj vem, kdo je že večkrat streljal todi\ je vpil gozdar nad njim. »Mislim, da je bila ta zadnja, ki si jo ustrelil. Ti bomo že pokazali, kaj se pravi streljati divjačino po gozdih. Zdaj pa kar z menoj v grad!"
Strmen se je kar stresel same jeze in ni vedel, kaj bi storil. Na to mu je pa šinila kot iskra P«'
klcnska misel v glavo, ki edina naj bi ga rešila. Miskoma je zagrabil puško, ki je ležala poleg njega na tleh, pomeril in sprožil ter zadel gozdarja ravno v srce. Krčevito ae je ta zgrabil na zadeto mesto in se zvrnil na tla.
„Na, hudič, zdaj si pa iztaknil, kar si iskal", jo divje zakričal Strmen, zagrabil koš in zbežal po gozdu . ..
* $ *
Gozdarja so še tisto dopoldne dobili v krvi ležečega in ga pripeljali v grad.
Veliko so si vedeli ljudje pripovedovati, ko so ga hodili kropit; toda pravega ni nihče zadel. Nekateri so celo hoteli, da se je sam ustrelil. Naposled je Viršekov Matija, ki je tudi prišel kropit umorjenega gozdarja, pravil, da je videl tisto jutro Strmena in Jaka, ki sta govorila poleg grajskega ribnika. In sedaj so bili vsi prepričani, da je France Strmen kriv gozdarjeve smrti in nihče drugi ne. To pa zlasti zaradi tega tudi, ker so o Strmonu vedeli vsi, da ie lovski tat, in ker je le-ta isti dan izginil, — kam? Tega ni vedela živa duša. Mnogi so hoteli, da se je ali ustrelil ali pa obesil, ker so nastali po tem dogodku hudi nalivi. A pri nas govore, da mora človeško kri, ki je močila zemljo, izprati dež . ..
J z zapiskov ljudskega prijatelja.
1. Čuden odmev.
Jek ali odmev je netečen jezičnik, ki ho*e vedno imeti zadnjo besedo. Ne nasprotuje pa vendar-le ne, da bi vselej kričal „ne", kadar človek pravi „da", kakor to delajo sitne ženske sempatja; odmev še le prav zvesto ponavlja, kar se mu narekuje, kakor dober otrok, ko ga mati uči očenaš ali angelovo če-ščenje.
Čuden odmev pa je bil enkrat na lepem vrtu nekega mesta; ta je rekel „krava", ko se je klicalo „vol". Pravilen je pa bil vse eno; zakaj pregovor :
„Kar preje v gozd zavpijeS ti, Prav tisto se nazaj glasi", včasih razlagamo s krajšim izrekom: „Klin s klinom".
Po imenovanem vrtu se je namreč izprehajala mestna dama in ogledovala mimogredoče skozi okroglo steklo, ki ga je imela nasajenega na leseni palč:ci; zaničljivo, prevzetno je vihala nos, kadar ji kaj ni bilo všeč. Za seboj je vlačila svetovno velik šlep ali, da govorim slovenski: vlečko, s katero je pometala in brisala tla, kakor bi jo bil vrtnar najel in plačeval za to delo.
Nekaj za njo je stopical dobrovoljen kmetič z rdečo marelo pod pazduho. Neizrečeno se je čudil
zavitemu in žalostno lepo v vsakovrstne nenaravne podobe obsekanemu drevju, oziral se je po cvetličnih gredicah in strmel nad vodo bljuvajočimi zmaji. Med tem seveda ni mogel gledati pod noge. Zato je revež mestni dami stopil na šlep ter ji dragoceno metljo preparal na dvoje.
In brž se je v prvi jezi pokazala fina izobrazba mestne dame; zadrla se je namreč nad kmetom vsa razjarjena:
„LQj ga vola, ali nimaš oči v glavi ?"
Kmetič je pa bil rojen šaljivec, kateri je imel za ušesi debele kot pest. Zato je takoj zbral svoje duševne moči ter dal nazaj čuden, pa vendar pravilen in primeren odmev:
MNe zamerite, nisem vedel, da se dobč po mestih krave s tako dolgim repom!"
Bravcu se ta odmev ne zdi napačen; kmetič je bil tudi zadovoljen sam s seboj. Smehljajočega obraza jo je mahal naprej v mesto ter bil voljan, še enkrat igrati tak odmev.
In prilika je nanes'a, da je naletel dve stvari: videl je silno veliko hišo, za katero bi bil za vse na svetu rad vedel, kaj in čemu bi neki bila, obenem je tudi srečal mladega gospodiča s ščipalcem na od-britem in zopet prilepljenem nosu, katerega je lehko prašal za ono hišo.
To je bilo oboje čisto prav; da se je pa gospodič s ščipalcem hotel norčevati iz kmetiča, to pa ni bilo prav in je zaslužilo cel nos.
Odgovoril je namreč gospodič, da je ona velika hiša norišnica za kmete.
Možiček je pa odvrnil:
„Bo menda že res tako; kajti za vas, mestne gospode, dovolite, bi bila gotovo vendar še veliko premajhna".
To tudi ni ravno napačen odmev.
• Lov na Deweta.
(Z dvema slikama.)
Burski general Kristijan Devvet je Angležem na južnoafriškem b jišču najbolj v želodcu, ker so menda prepričani, da bi bil z njegovim porazom kmalu končan sedanji krvavi ples. Ravno vsled tega mu i?kušajo na vse možne načine priti do živega in ga dobiti v pest. A dosedaj se jim je izjalovil še vsak poskus in tako tudi najnovejša velikanska gonja, ki sojo vprizorili proti njemu v noči od 6. na 7. februv.
Po najnovejših poročilih je vodil to izredno akcijo Kitschener sam in se pripravljal nanjo že od novega leta sem z gradnjo novih stražnic ter zbiranjem posamnih vojnih krdel.
Naša slika prinaša več vrst teh stražnic ali čuvajnic, zgrajenih ob železnicah in cestah. Te čuvaj-
niče so večinoma štiriveglate kamenite zgradbe. Namesto oken imajo na vse štiri strani odprte strelne line in le ena vrata. Ta vrata pa niso pri tleh, ampak visoko gori v steni, kamor je mogoče »[leiati le po lestvi. V sredi take čuvajnice na vsako stran zijajo skozi strelne line žrela topov. Streha sloni na zidovju na močnih stebrih z razgledi na vse ttrani. Pod streho so opazovalnice, odkoder vojaki pazi o na sovražnika. Ozke st pnjice veže o j-o=amozna nad str,, pja.
Take čuvajnice so Angleži zgradili ob V6ch že-!ezn;cah v Transvalu in Oranje-državi, koder j h zalezujejo Buri. Čuvajnice, ki so v naši sliki zaznamovane z okroglimi pikami, stoje po 1( tO metrov druga cd druge ter 90 ograjene z debelo trnjevo žico V Transv;du so Angleži zgradili št'ri črte takih čuvajnic in sicer dve vzhodno in dve zahodno cd Pretorije. Istotako v Oranje državi. Delajo pa Se vedno nove Sedaj je postavljenih že veliko več, kot j h kaže naša slika. Zlasti je že narejena črta od l-Vanki -rta do Lindleva, ki je prišla v poštev pri lovu na D.vveta. — Ako stoje čuvajnice po £00 m druga od druge in ako je v vsaki čuvajnici le 15 vojakov, je že v doscdaj zgrajenih čuvajnic h okoli 50'"O angleških vojakov, ki morajo vedno stati na straži. Ako Angleži nameravajo pomnožiti te čuvajnice tuli po ostali deželi, da ukrote Bure, petem morajo vseh 200.000 vojakov, ki so v južni Afriki, zapreti v te kamenite kolibe. V tem slučaju pa bi m rali Angb ži postaviti na nege f roti Burim zadnjega s'Oje^a v. j tka. Pa je še vprašanji, fe bi b.la mreža tako gosta, d3 bi polovili vse burske kmete.
P. sebno živahno gibanje ololi t h čuva n e se je jriJelo s prtfetkr m februarja v severo-vzho lnem delu Oranje države, kjer se je tedaj nahajal D wet s svojimi oddelki Ta je seveda uvidel nevarnost t r se previdno umaknil v pekrajino med 1'rankfortom in Lmdhvem južno od reko VaaL
Kitschenerju sedaj ni preostajalo nič drugega nogo pomnož ti p s >dke stražnic ob železnicah Kron-s'a'.t-Pret rija Kronstadt L ndlev. Betlehem in Frank-f-rt lleilbronn Wolvehock. Dne 6. februvarija je zbral vse razpoložljive čete ob reki Vulge, dotoku Vaala, in ob njenem levem dotoku L;ebenbergs \1oi od Prankfjrta doli do BetKhema. S temi kolonami je jel prodirati proti zahodu v smeri preti lleilbronnu oziroma Kronstadtu in potem proti železnic'. V tem trerutku je bil D \vet s svejo armado omrežen od vseh strani ; na severni, južni in zahodni strani so mu zapir le p, t dobro Zcsedene stražnice, na vzhrdni strani je pa poleg t h pritiskala nanj neproderna. preti njemu prodirajoča tilanga. Vihu tega je bil pa še ves četverekot ograjen z dvojno ali trojno žična ograjo.
Toda Devvetu tudi v tem težavnem trenutku ni upadel pogum. V naglici je razdelil svojo armado v manjše oddelke, jih razkropil na vse strani zantraiene pokrajine ter jim naročil, naj se kakorkoli rešijo iz zagate in potem zbero severovzhodno od Heilbronna. Sam je pa med tem z malim številom sobojevnikov prodrl vrste stražnic na jugu med Kronstadtom in Lindl« vem, žično ograjo pa pretrgal na ta način, da je zapodil vanjo četo volov. Neopazovan se je potem D \vet podal za vrsto stražnic najprej proti zahodu in potem na sever, kjer so se polagoma zbirali njegovi oddelki, katerih nekateri so prodrli omrežje iele naslednjo noč. Drugo jutro ob prvem svitu so se Angleži zaman ozirali po zaželjemm plenu — Devvetu. Bil je prost.
Da svojim čitateljem bolje predočimo način, na kateri Buri predirajo vrste stražnic in žifne ograje, prinašamo sliko, pr.d jčujočo prehod bur-skega cddJka preko žične ograje. Tega na'ina se poslužujejo sedaj v d. bi stražnic Buri skoro vsak dan ali bolje vsako noč. Proti malemu burskemu oddelku pritiska od treh straii deset do dvajsetkrat močnejši sovražnik. Buri se morajo udati ali pa prodreti žično ograjo, ki veže pesamne stražnice. Izvolijo si kajpada poslednje in po kratkem posvetovanju gredo na delo. K nesreči pa jih opazi Anglež v bližnji straži, ki neprestano patrulira ob ograji, ter niznani prihod sovražnika bližnjim stražnicam. V tem hipu se s pomočjo posebne priprave razsvetli ves kraj, kjer se nahajajo Buri, obenem pa se pridne s s're-ljanjem. Seveda tudi to ne oplaši malega Mevila Burov. Prvi mož z mogočnimi udarci preseka otrrajo, del ostalega moštva kroti konje, ki se pres(rašijo nenadne svetlobe, ostali pa med tem pridno streljajo v steklo, skozi katero prihaja svitloba, in tako napravijo zopet potrebno temo. Iiza stražnic si pa Angleži posebno v temni noči itak ne upajo.
Taki prizori se ponavljajo sedaj, malone v=ako neč v krajih, kjer so Angleži z velikanskimi žrtvami zgradili stražnice, a doslej še brez zašeljenega vspeha.
Dopisi.
Z Gore nad 'drijo. Preučen je in prepoln puhlih liberalnih fraz ta dolski triumvirat, zato mu ne da žilica pokoja. Prepirati se mora, drugače pa zamrzne v tej debeli zimi v zamedenih rupah. Ravno k sreči pa je škotiijstvo poslalo na Goro ..slavnega pesnika, da si ga semtertja malo privoščijo ti dolski bol-jarji.' Pa nikari ne mislite, da jim kaj hoče ta go-spc>d, o prav nič ne, tako jih pusti pri miru. kakor vrelo kašo, samo, če se prav obnašajo. Če pa kakega kozla počijo, vkljub svoji nedosežni modrosti
in učenosti, če se kažejo ob volitvah in pri občinskih sejah do skrajnosti pristranski in zviti, tedaj jim mora tudi sicer potrpežljivi in do cela uljudni gorski gospod brez pardona povedati: „holt, možje, tako pa ne grelca tem grmom torej tiči zajec! Saj veste, da vsa-eega liberalca naj bolj razkačiš če mu kaj oporekaš, kadar vidiš in tudi sam ve, da prav ne ravna. Njegov ponoe, s katerim se v Jednakopravnosti" §t. 4 od 13/2 t. 1. hvali, mu tega nikakor ne pripusti. Da, tako daleč jc to ljudstvo zaslepljeno, da bo trdil in se pridušal, da je prav in postavno dati 22 letnemu občinskemu slugi volivno pravico, med tem. ko je 30-40 letni posestniki niso dobili, če tudi postava'drugače govori.
Ko bi gorski duhovnik k takim kričečim krivicam molčal, pa bi bilo morda dobro, ali pa tudi ne — Bog ve in Bog razumi te preroške glave. Pa kaj si že upajo v svoji domišljiji trditi! S ponosom trdijo, da v njih vasi ni nobenega klerikalca. Saprlot, sedaj bo pa kar solnce otemnelo, ali pa bodo Dole koj proglašene za kranjsko metropolo.
Recimo, da v vaši vasi res ni nobenega klerikalca, potem ste vsi liberalci. Ljudje, ki še niso prehodili slavnega našega domovanja, bi se morda utegnili splašiti češ, če so pa vse Dole liberalne, pozor in jezik za zobmi! posebno, če bi to brali klerikalci. Pa nič bati! Če so vse Dole liberalne, bi bilo morda kakih 12 in pol liberalca. Pa ni tako, signori! Mi tudi nekaj ljudi poznamo, ki ste jih s terorizmom tirali dvakrat na volišče, ki pa niso vaši, in če Bog da nikoli več ne bodo, če vaš poslanec še toliko obeta, in „magari", da Dole „ratajo" Lisbona. Mi poznamo samo tri zagrizene liberalce in tri šviga-švage mlečnozobccv ne upoštevamo, ker po naših postavah 15 letni študentki in 22 letni hlapci niso še možje, če so tudi po vaših.
Hinavski ste pa tudi in docela nedosledni. Ce privatno govorite z gorskim gospodom, pač znate njegovo ime. Se ve, da pa vaš s silo in težo skar-pucani, dva palca dolgi, tri tedne s pomočjo od vseh vetrov na pomoč klicanih duhovnožrcev kovani do-pišček še ocvirek dobi, mora biti vmes tudi lepa, vašo hvalisano oliko tolikojasno razodevajoča beseda „far!" češ, zdaj smo ga pa dali. Uboščeki, saj se te besede niste zmislili sami, ste predrenovi zato. Vendar neotesani ste, to vam pa ostane, tudi če vsak dan pohajkujete po Idriji iščoč si olike. O, kako ste je potrebni! Novo osnovana hranilnica in posojilnica za Goro, Zavrac, Idršek in Žirovnico, (da boste vsaj vi in Jednakopravnost" vedeli, kako se imenuje, če se še srečamo), ta vam ne da počitka. Ne bomo razmotrivali, ali se je sami po sebi bojite, ali se je na ukaz od zdolaj bati morate, povemo
vam pa le toliko, da jc škoda vsake besedice, ker se vas ne bojimo nič in vam tudi ne zamerimo, ker se morda vi prej sprijaznite z novim denarskim zavodom, kot marsikateri, ki ne brusi jezika nad njim. Dokaz nam je dogodek, ki smo ga nedavno doživeli. Neki preganjenec od istrijske posojilnice radi nerednega vplačevanja obresti nas je že prosil, naj ga rešimo in takoj privede ves liberalni tabor k nam! Signor J. Ž., ali ni istina?!
•Da se vam ne bo treba nič več jeziti, vam pa povemo tole: Naš zavod se je ustanovil edino v pomoč kmetu, in ne bo pristransk, kakor ste vi; pri nas nc bomo praševali, ali si liberalec, ali klerikalec, ampak pomagali bomo pomoči potrebnim posestnikom, v kolikor bodo dopuščala pravila in bo uvi-deval sestavljeni odbor šesterih pametnih in razsodnih mož. V tej zadevi torej bodite pametni in raje podpirajte stvar, ki jo podpira samo poljedelsko ministerstvo in deželni odbor. Toliko neumni pa tudi nismo, da bi mislili, da je vam dolanskim liberalcem kar z rožicami postlano. Možje, kmetje ste, in sami si morate pomagati, ne verujte tistim idrijskim možem, ki vodijo naše gospodinje v posebne sobe in jim šepetajo ostudna obrekovanja čez novi naš zavod in gorskega duhovnika na uho. Dotičnemu gospodu ni za vas nič, in mi mu tukaj preziralno kličemo: sramotno! Dotičnik dela za svoj žep in je mastno plačan — že veste od koga. Gorski pa bo delal zastonj, kar pove celemu svetu v obraz. Nikari ne mislite, da je ravno na te uboge idrijske hribe in rupe odlašal svoje obogatenje. Služil je že v šestih različnih krajih na Kranjskem, ki so bolj imoviti, kot njegova sedanja služba, pa ni nikogar obral in si ni napolnil malh. Upajmo, da si jih tudi na Gorah ne bo, če ravno so mu ljudje v resnici dobri, pa je dober ludi on ljudem. Najmanj pa mu morete očitati take grdosti vi, liberalni Dolani. Sram vas bilo za taka očitanja! Ali vas gorski duhovnik kaj prosi? ali od vas z nasilstvom kaj zahteva? koliko ste že k njegovemu bogastvu pripomogli? Sram vas bilo! Tako ne govore možje, ki pravijo, da imajo ponos! In vendar vam gorski duhovnik dela tlako, zato ker ni umazan. Kdor trdi kaj tacega o njem, je ostuden obrekovalec in lažnivec, dokler tega ne dokaže ali pa ne prekliče. Živela naša Gorsko Zavraška posojilnica in hranilnica!
Dole pri Litiji. (Razno.) Menda odkar izhaja vrli „DomoIjub", ni bilo iz Dol pri Litiji nobenega dopisa razen enkrat, in sicer: o organizaciji. Ker pa še do danes žalibog nimamo nikakega gospodarskega, bralnega, oz. pol. društva itd., Vam moram s tužnim srcem priznati, g. urednik, da smo daleč zaostali v tej zadevi pri nas. Ne vem, kdaj se bomo tudi pri nas zganili in posnemali svoje sosede, ki
se skrbno organimjejo! Ker Vam torej o tem nimam kaj poročati, par besedi o oenf drugem.
I Vi nas pobiramo ie več let pri davku naklade za stavbo nove šole, tako da .mamo pripravljenih ie nekaj tisočakov ra stavbo, tudi nekaj les*, toda glavna stvar je ta. da prostora za stavbo še do danes nimamo Županstvo ie sporočilo lansko leto okr. glavarstvu, da imamo 4 prostore n« izbero za stavbo. Prišla je pregledov«lna komisija ter geo-meter in nam zavrgla vse one tri prostore, katere bi bili dobili za majhno ceno in odobrila onega, ki nam
je zadnjič vršila tu občinska seja, so tukaj „,. sel j en i Tirolci dosegli toliko, da bo jim bode zidala šola nemfike zVeie splošno razupite » S a d m a r k e«, „, stroške tukajšnje (seveda še) slovensfj občine. Po proračunu občinskih moi (pred vsem seveda Tirolcev) bode moral vsak davkopla. čevalec plačati od vsake krone osem vinarjev in Bicer to v prospeh nemški kulturi,» prospeh tistemu narodu, kojega namen je izpodriniti domačine z njihove zemlje ter razprostreti kakor orel
I MM<st*rr
M?ast
m7
it/rpujcrp
SWA2 I

(TJofier/anfnA
r - -

M
£sttw
« Pojasnilo.
m čuvajnice _ _ j jete ptice
Merilo, 9 M W 4! r

Mreža angleških čuvajnic v južni Afriki.
pride drag ičez 2 kroni d meter) in še za tega nimamo zagotovila. Stara šola je majhna in ne več za rabo, otrok pa všolanih 209. tako da mora ob nekaterih dnevih stati nekaj učencev izven klopi, da drugi zamorejo pisati.
f T". Omenil bi tudi o drugih rečeh, na pr. o naših preozkih cestah. o hudih klancih, pa naj zadostuje za danes. Drugič kaj več.
Iz Stoba pri Domžalah se nam piše: Pri nas postajajo narodne razmere čim dalje bolj žalostne. Zopet amo šli za jeden korak nazaj. Odprla so se nova vrata nemški kulturi in germanizaciji. Ko se
svoja gospodujoča krila čez nje. Namen med n»w naseljenih nemških Tirolcev je priti polagoma v P0' sest vseh tukašnjih posestev ter nastaniti čim ve{ mogoče svojih ljudi, jih pomešati med domaii"6 ter iz tega prestrojiti popolnoma nemško naselbino. Njih število pa se že itak leto zaletom znatno mnoi'' Domačini pa morajo po svetu iskat si kruha. ^ |V0J° žalost moramo pripomniti, kako tu ti tirolski kantje svoje rojake protežirajo. Domačin, kateri hodi nad 20 let vživat v njih tovarne strupen. »dušlj" zrak. ima na dan komaj dve kroni ali p* že man)! dočim kak tirolski delavec, ki je ravno dospel semks)
in dostikrat niti pojma nima o tej stroki, služi na dan Sest kron. In kakor se iz naslednjega razvidi, so ti tirolski fabrikantje sila preračunljivi. Vse njihovo delovanje se vrši nekako za hrbtom, za neko pretvezo. Slovenci v okolici domžalski, pomnite, da vsak narod v današnji borbi za življenje varuje le interese svojcev. Zakaj bi ae potem zidala nemška gola, ubogi kmet in delavec, ko te že itak stiskajo
jili nekoliko več znanja, kakor, da so vsled naraščanja siljeni obiskavati nemško šolo. Mi smo na pretečo nevarnost opozorili, da jo uplivni faktorji med nami odvrnejo, dokler je še čas, in da ob pravem času store korake proti ustanovitvi najnovejše potujčevalnice na Kranjskem!
Ribniški novičar. Struge Struge, tega bi pa ne bil mislil! Tak lep izgled onih dobrih tirolskih
Prehod Burov čez žično ograjo ob angleški čuvajnici.
od jedne strani davki, od druge pa dolgovi ? In kako ti bode pri srcu, ko bodo tvoji otroci po vzgledu Tirolcev zaničevali jezik, katerega jim je tvoja žena, njih mati, vcepila v srce? Zakaj bi se torej ne povečala Blovenska šola, katera postaja radi naraščaja števila otrok vsako leto tesnejša? AH bi ne bilo bolj pametno, bolj koristno, da bi se napravila dva višja razreda več, kjer bi si otrcci tukajšnjih posestnikov pri dobrih učnih močeh prisvo-
fantov sem vam povedal. Kako se oni vedejo pred cerkvijo in kako se vi! Kurenta ste vlačili okoli cerkve in župnišča, okoli Marijine kapelice. Zdaj smo pa skozi, nimam nobenega veselja več k vam priti, pa tudi vam bo napotje delalo, ste že zapisani v črnih bukvah za vse čase.
Matijev semenj v Laščah ni bil nič kaj prav-danski. Živine dosti kljub slabemu vremenu, toda nikake kupčije. Krme primanjkuje in naši živini se
godi tako, kak se ji je godilo po Jonovi pridigi v Ninivab, ko je h. llj zapovedal, da se mora tudi ži-vina postit'.
Ho bar j e sem dobil pred društvenimi prostori. Govorili bo: To-le je pa dobro, tako-le društvo kakor je imajo v Laščah, pri nas na Robu je tudi mislijo ustanoviti," pa ne gre prav Ishko, je menda nekdo nasproten, in še celo klerikalec, pa saj pri nes še liberalca nobenega ni ne, kakor se je ob volitvah pokazalo. Posojilnica je tudi še živa in tudi zdrava in zredila se je tako, da je zdaj za 580 kron več vredna kakor lani. Ljubljanski Johani so se pa bali, da bi ne opredla. Z Ameriko pa Robarji niso več prav zadovoljni, ne dobe semkaj nič več toliko denarja, da bi Be ga naveličali šteti; tudi to jih je opla-šilo, ker je Ivana Hiti iz Sela dobila v Ameriki na mesto denarja smrt. Pobirala je premog na železnici, dohitel jo je vlak in ji je odtrgal glavo.
Pretečeni teden sem bil na B1 o k a h. Duhovne vaje so imeli. Mislil sem si, Bog ve kakšni pridigarji bodo, pa so bili vsi znani, vse it m ie t R bnici videl. Bili so pa ti le: gorniški gospod, župnik od sv. Gregc-rija in župnik od Loškega potoka. Dobro so delali gospodje in ljudje.
Peč v kap'aniji sem si tudi ogledal, revna je. Kupčije pa vendar ni bilo, niso jo hoteli pri meni »ufremati« Pa nikar misliti, da delajo to iz hudobije, ampak iz ljubezni do gospoda kaplana. Boje se namreč, da bi gospodu preveč ne zaprašili po sobi, ko bi peč podirali in ne pomazali, ko bi novo stavili. Zato pa čakajo, da pojde kaplan preč, potem bodo pa šktfa prosili naj eno leto ne pošiljajo novega kaplana, da bodo med tem ložej napravili peč. No, saj se res ložej dela taka reč v prazni hiši.
Pa če tudi ni bilo nič kupčije, vendar nisem zastonj tje gori šel. Zvedel sem zgodbo od »dubov-skega Janeza«. Pa si bo kdo mislil, to je pa že preklican klerikalec, ker mu tako pravijo. Vid'š pa ni; kajti on silno rad zabavlja čez konsume in drugo duhovsko reč. Duhovski Janez mu pa zato pravijo, ker je od podružnice bv. Duha doma. Tega-le Jane za je tam o sv. treh Kraljih in sicer ravno pogrebni dan svojega cčeta prijela čudna muha. Kobilici svojega svaka je menda kar iz veselja prirezal grivo na čelu in to tako očividno, da je ta prav nevoljen se odpeljal s svojo »čopko« proti Sodražici. Veš kaj, Janez, jaz pa tako-le pravim: kupi si par kobil e, si boš pa tako veselje privoščil po malem lahko vsak dan. Za zdaj pa bodi vesel, da te niso poklicali v Lož, \ejš tam je v sodniji konjske grive prav malo za en petak,
Iz Čemšenik*. Dragi Domoljub! V precejšnem številu prihaja« v naš mirni in verni Čemšenik. Zakaj pa tudi ne, saj tako zvanih liberalcev imamo pri nas preklicano malo, še prstov na roki ni potreba jemati
na pomuč, tako ogromno je to število. Pa pustiva to! Imam ti vse kaj druzega pot. žiti. Kaj meniš. kSj? Kadi pomanjkanja gostiln? Nikakor! Dre imamo, pa še te so preveč, zakaj tu se nekateri razposajenci napijo in petem ne dajo mirnim ljudem miru alip» celo že dopoldne z vpitjem BjŽjo službo motijo, Morebiti je pomanjkanje prodajalnic? D», tega nam manjka! Imamo jfdno prodajalno »pri Rac^u« kako se že pravi Prodajalnica je za vse, pa baje ne dobiš niti kile moke, kadar bi »i želel! Pravijo, da ge ne ukvarjajo s tiko malenkostnimi stvarmi! Včasih kadar kaj zmanjka, si moramo prav po prijateljsko pomagati t tem, da dobimo vsak nekolik'; če bi kdo kaj več hotel, se mu reče, da mu ni mogoče dati, ker ni. Sjli pa celo ne dobiš na vago. Le pojdi in reci: »Prosim dve kili sol !« Zavrnilo se te bo ukoj. Ali ne veš, da pri nas ne dajemo soli na vag<\ ampak na litre?« Rad sli nerad jo moraš odkuriti in de z nekaj časa pridi prav ponižno nazaj z robcem in denarjem! Ali ni to čudno? Sol se po mojem mnenju prodaja na vago in ne na litre. Imamo tuli tra-fko ravno tam. Ta je pa poleti po cele poldneve kar zaprta in ne dobiš smodke če bi je bil takr p;-treben kakor duše v vicah vode. Pit žil bi ti j.rc-dr?gi moj »Domoljub« še mnego, a že sedaj mi je lažje pri srcu, da veš saj nekoliko za noje težave. Pom:sli, I-ako m re človek cd vsega sveta oddaljen pri nas pozimi živeti, če je odvisen od tako imenitnih prodajalnic. Razkrijem U torej, dragi »Domoljub^ svojo skrivno in prisrčr.o željo, ki pa ni samo moja, t< mvtč tudi mnogih drugih : željo po dobri g- stilni, kjer se lahko v miru popije kozarec vina in preda-jalnico, kjer vaaj moko, sol in drugih za gospod njo potrebnih stvari dobiš! Sadaj pa ostani zdrav; kn alu znp't kaj!	Nevesekd'.
Iz Sorice. Dragi .Domoljub*! Zadnjič si povedal svojim bravcem, kako sta se poročila letošnji predpust v Kranjski gori dva Marijina otroka. -Sporoči tudi iz našega kraja nekoliko o prelepem življenju in spodbudni smrti Jerice Pintar iz Spodnje Sorice, katero smo spremili do groba 26. febr., njeno dušo pa, tako upamo, njen angel varih v družbo Marijino v presrečnih nebesih.
Jerica je bila hči Janeza Pintar, znanega poštenega gostilničarja. Imela je skrbne stariše, ki so jo kaj lepo vzgojili. Dober otrok, pridna deklica, pošteno dekle. Pobožna prav iz srca, radodarna in odločnega značaja. Ko se je pri nas ustanovila Marijina družba, oglasila se je med prvimi in izpol-novala je njena pravila natančno in zvesto. Pred leti je šla po svojih opravilih v Loko in takrat sc je prehladila prav močno in si nakopala bolezen, ki jo je položila pred 4 meseci na bolniško posteljo, iz katere ni več vstala. Lepo je bilo njeno življenje,
a šc lepše sc je pokazala njena krepost v bolezni. Začetkom bolezni pač nobeden ni mislil, da ne bo okrevala več, vendar se ona ni drznila Boga prositi zdravja, češ, čc ozdravim, lahko Boga še kaj razžalim, bolje, da umrjem, če sem morda zdaj prav pripravljena. Vedno bodem Bogu hvaležna za to bolezen, tako je govorila o diugi priliki. V bolezni jc večkrat prejemala sv. zakramente z največjo pobožnostjo, molila in premišljevala Jezusovo trpljenje. Ni čuda torej, da se ni bala umreti in o svoji smrti govorila, kakor ljudje o najprijetnejših stvareh. Nekaj dni pred svojo smrtjo vzame križ v roke, obesi si družbeno svetinjo okrog vratu in roki ovije z molkom ter reče tova-rišicam, ki so ji stregle v bolezni.: tako le me napravite na mrtvaškem odru. Ko jc zvedela, da ljudje govore, da je jetična, se jc nasmehnila in rekla: da človek umrje, mora biti bolan, bodi potem jetika, ali karkoli. Trpela je mnogo, nog celi mesec ni mogla premaknili, in vendar vse tako voljno, mirno. Moči so vedno bolj pešale in 24 februarja zjutraj je v (;o-,podu zaspala. Kako so jo vsi spoštovali, pričal je njen pokop. Dasi imamo snega blizo meter visoko in je tudi precej snežilo, prišlo jc iz cele fare toliko ljudi, da je bila cerkev natlačeno polna. — Pevke, tovaršice v Marijini družbi, so ji zapele lepo nagntbnico in poslovili smo sc od njenega groba s trJno nado, da blaga, pobožna Jerica sc žc veseli pri Jezusu in Mariji v nebesih, katerima je služila ves čas svojega 34letnega življenja tako zvesto.
Otrok Marijin, blagor ti!
Nihče ti sreče več ne vzame.
I)a zmagali bi tudi mi,
Otrok Marijin, prftsi ti!
Z Brezovice pri Ljubljani. Ker zahajaš, dragi Domoljub, v mnogih iztisih v našo faro, smeš nam že nekoliko prostora pustiti, da ti nekaj naših novic razodenemo. Danes vam naznanjamo, da smo imeli pretečeno leto sv. misijon in siccr od 1 do 8. novembra. Vodili so ga čč. gg. misijonarji iz Ljubljane.
Z veseljem in gorečnostjo so sc udeleževali ljudje sv. misijona — nc siccr v začetku — a toliko bolj zadnje dni. Marsikdo, ki je bil res potreben sprave z Bogom, jc zadobil v teh dnevih mir ■n srečo, katero je poprej zastonj iskal v zmotah sedanjega brezvernega časa. Kaj veličastna je bila sklepna procesija. Take Brezovčanje šc nismo doživeli. Vodili so jo prevzv. knezoškof ljubljanski.
Med tem se je tudi pri nas ustanovila dekliška in mladeniška Marijina družba. Ali bilo jc ob misijonskem času šc prezgodaj za vsprejem v Marijino družbo. Po mnogih ovinkih moralo sc je preložiti do prve nedelje v postu. Na prošnjo našega gosp. župnika so Presvetli zopet blagovolili k nam priti. Imeli so veličasten govor. Marsikateremu opazovalcu
v cerkvi so od radostnega veselja solze polile lica, ko je videl, kako slovesno so sprejeti otroci Marijini pod njeno varstvo. Kako jih jc bilo lepo videti z družbenim znakom na prsih in z gorečo svečo v rokah! Za ves trud pa, ki sta ga imela gg. župnik in kaplan z ustanovitvijo, naj jima bo usmiljeni Jezus večni plačnik!
Slovenski novičar.
Papežev jubilej. Pismo Leona XIII. p remi 1 o s t n e m u gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu Bon. Jegliču. Kakor smo že sporočili, je poslal premil. gospod knezoškof v svojem imenu in v imenu vse škofije čestitko sv. očetu ob pričeti petindvajsetletnici njegove slavne vlade. Sv. oče se je zahvalil na čestitko v pismu, podpisanem z lastnoročnim in krepkim podpisom in datiranim z dnem pričete slavnosti, to je 20. febr. V tem pismu izraža sv. oče veselje nad gorečo delavnostjo presvetlega knezoškofa v prid sv. cerkvi in ga vspodbuja k nadaljnemu navdušenemu dolovanju ter podeljuje presvetlemu in njegovi škofiji apostolski blagoslov.
Zlata poroka nadvojvode Rainerja. Nadvojvoda Rainer in nadvojvodinja Marija sta ravnokar praznovala zlato poroko. Premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je čestital v svojem imenu in v imenu svoje duhovščine c. in kr. Viso-kostima povodom Njiju zlate poroke. Najvišji dvornik grof Rosenberg je nato doposlal sledečo brzojavko: „Nj. c. in kr. Visokosti presvetli gospod nadvojvoda in presvetla gospa nadvojvodinja Rainer sta mi naročila, naj izrazim najtoplejšo zahvalo za prijazne čestitke."
Osebne premembe v ljub janski škofiji. Premeščeni so naslednji gospodje: kapelan Valentin M a r-č i č iz Semiča kot kurat na Slap; subsidijarij Jakob K a 1 a n z Dobrave pri Kropi kot kapelan v Poljane nad Loko; kapelan Janez Kramar iz Mirne Peči kot subsidijarij na Dobravo; kapelan Andrej A ž-m a n iz Poljan nad Loko v Semič; kapelan Alojzij Vole iz Mirne Peči na Mirno; kapelan Frančišek Majd i č z Mirne v Mirno Peč.
v
Umrl je v ljubljanskem „Leonišču" č. g. Štefan Ker koč, vikar v Lokavcu pri Ajdovščini. Rojen je bil pokojnik v Gojačah 24. dec. 1843, v mašnika posvečen 15. septembra 1867. N. p. v. m.!
200 letnica ljubljanskega uršulinskega s mo-stana — ustanovljen leta 1702 — se obhaja letos v aprilu.
Prodano posestvo. Posestvo nekdanjega „graj-ščaka" P. Strel ml. je na dražbi kupil g. Zupane (tvrdka Škaberne) za 28000 gld. Zdaj je tedaj ta
„grajščak", kakor se je imenoval, v trafiki svoje žene On je na dr. Tavčarjevem shodu v Št. Rupertu rekel: „Škof, župnik in kaplan so ničla", in zdaj?
Vodovod na Vrhniki. Za nameravani vodovod na Vrhniki, čegar stroški so proračunani na 88.000 K, je poljedelsko ministerstvo dovolilo 40 % prispevek v najvišjem znesku 35 200 K v petletnih obrokih po 7040 K.
Birma in vizitacija v ljubljanski škofiji 1. V
Ljubljani: dne 7. aprila vizitacija pri sv. Petru, 8. pri sv. Jakobu, 9. v Trnovem, 10 pri očetih frančiškanih. 21. maja vizitacija stolne cerkve; 2. v dekaniji Trebnje: 4. maj. birma v Trebnjem, 11. v št. Rupertu, 12. vizitacija podružnic šentrupertskih, 13. v Mokronogu, 14. pri sv. Trojici 15. v St. Janžu; 3. v dekaniji Radovljica: 25. maja v Radovljici,
26.	v Ljubnem, 27. v Ovsišah, 28. v Kropi, 31. na Bohinjski Beli, 1. junija na Bohinjski Bistrici, 2. v Srednji vasi. 3. na Koprivniku, 4. v Gorjah, 5. v Zaspem, 6. v Gradu, 7. v Lescah, 11. v Beli Peči, 12. v Radečah, 13. v Kranjski Gori, 14. Dovjem, 15. na Jesenicah, 16. v Rovtah, 17. na Koroški Beli, 18. na Breznici; 4. v dekaniji Idrija: 22. junija v Idriji; 5. v dekaniji Kranj: 31. avgusta v Tržiču, 7. septembra v Besnici, 8. v Kranju, 9. v Naklem, 10 v Dupljah, 11. v Podbrezju, 12. v Lescah (dek. Radovljica), 13. v Kovorju, 14. v Križah, 21. v Smledniku 22. v Mavčičah, 23. v Šmartinu, 24. vizitacija pri sv. Joštu, 25 v Preddvoru, 26. v Goričah,
27.	na Trsteniku, 28. v Cerkljah, 29. vizitacija podružnic, 30. na Šenturški Gori, 1. oktobra v Kokri, 2. v Zapogah, 5. v Št. Juriju.
Konference za može ima č. g P. Hugolin Sat-tner v frančiškanski cerkvi vsak pondeljek in če-tertek zvečer ob 7 uri, k sklepu je blagoslov. — Možje, vdeležite se času primernih govorov!.
Imenik duhovščine ljubljanske škofije za 1. 1902 izkazuje 590.356 katoličanov. Med te so šteti seveda tudi tisti, ki hodijo v tujino in niso bili doma šteti ob ljudskem štetju. Vsa škofija je razdeljena v pet arhidiakonij, 21 dekanij in 291 župnij. Duhovnikov je 665 V dušnem pastirstvu jih je 444, druge službe jih opravlja 40, upokojenih je 50; iz drugih škofij živi v ljubljanski škofiji 15 duhovnikov, redovnih mašnikov je 83. Usmiljenih bratov šteje naša škofija 15, uršulink 143, karmeličank 16, usmiljenk 228, šolskih sester 42, križark 6, frančiškank 7. — Duhovnikov je umrlo 16 od 1. jan. 1901. do 5. jan. 1902. — Cerkva je 1328 in sicer 318 duhovnijskih, 8 samostanskih in 1002 podružnic. Kapelic se nahaja v ljubljanski škofiji 207.
Grozen umor v Mokronogu. Poročajo iz Mokronoga, da je ondi umobolni Karol Koračin s sekiro ubil soseda Jožefa Gorenjca. Po storjenem dejanju
se je Koračin smejal pred razsekanim Gorenjčevim truplom. Koračin je Gorenjca posekal, ker mu leta ni hotel odpreti Koračin je nato ob 10. uri zvečer s sekiro razdrl hišna vrata. Gorenje je ušel, opravljen v same spodnje hlače; na prosto. Koračin pa je planil s sekiro za njim in mu je z mnogimi udarci razsekal črepinjo. Koračin je bil svoj čas rudar na Vestfalskem in ondi dalje časa v blaznici. Že nekaj dni je govoril, da bode koga ubil. Gorenje je bil 48 let star, oženjen in oče dveh otrok Kora-čina so prijeli.
V Hrašah pri Smledniku je umrla v soboto 8. pr. m. še le 19. let stara Cecilija Jenko iz Marijine družbe. Rodila se je rajnka Cecilija 1882, I. v Hrašah, h. št. 43. Bila je ves čas svojega življenja prav pobožna, in bogabojoča deklica. Ko je bila v naši fari ustanovljena Marijina družba, pristopila je k nji tudi rajnka Cecilija in je bila prav dobra hčerka Marijina. Kdo bi bil mislil da bo ona prva šla iz te revne solzne doline po večno nebeško plačilo. Na svečnico je bila še popolnoma zdrava a v ponedeljek jo pa napade huda bolezen »davica" in v soboto S pr. m. je proti večeru že izdihnila svojo čisto nedolžno dušo v roke svojega Stvarnika! Pogreb je imela prav slovesen, zbrala se je Marijina družba z gorečimi svečami in jej izkazala zadnjo čast. Ob grobu so ji pevke zapele pesem nagrobnico in g. župnik so imeli ob grobu ginljiv nagovor.
Jablana preste rodila je dnč 23. februvarja v Soteski. Bila je nedelja in neka žena je prinesla k farni cerkvi preste na prodaj. Postavila je košarico pod zvonik in je šla v cerkev k sv. maši. Med tem so prišli neki pobalini, vzeli košarico in jo obesili na neko jablano v bližnjem vrtu. Ko je žena iz cerkve prišedši pogrešila svojo košarico, je vsa preplašena letela okoli cerkve, na kor, dokler ni na bližnjem vrtu gori na jablanu zagledala svojih ljubih prest! Preste so sicer za post, šala pa bolj za predpust!
Nedeljski pogovori pri novem županu.
Obljubili so tudi g. župnik in učitelj, da bosta prihajala med nas. Tako bomo vsi s' upaj prereše-tavali, kako bi se mogli izvleči iz teh žalostnih razmer.
Zoreč: Primaruha! Ta bo pa dobra! Potem bom tudi jaz kaj besede imel, če sem prav s?mo bajtar.
Tine: Da, vsi boste imeli besedo. .Vai bomo delali za enega in eden za vse Upam, da ee bo tako zopet vrnil mir in prijateljstvo v občino.
Šimen: Letos je bilo res dovolj jeze, sovraštva in prepira. Jaz Se ne pomnim takega.
Tine: Ree! To pa samo zaradi napuha in ne-voščljivosti nekaterih ljudi, ki bi radi vrgli vero in vse naše svetinje v grob. Že takrat, ko smo volili poslance v državni zbor na Dunaju, vnel se je prepir in |eza. Ko pa so bile volitve v deželni zbor v Ljubljani, je ta jeza in vročekrvnost prikipela do vrha. Koliko prepira in hujskanja potem, kdo bo župan. Zraven pa še naši občinski reveži, razne bolezni in nadloge, ki tarejo kmeta !
Dolinar: Ko bi kmet imel dosti denarja, bi ne bil revež, ampak gospod.
Tine: Tudi tako je kmet spoštovanja vreden, če tudi nima denarja na žaklje. Kdo bi pa mogel živeti brez kmeta? Nihče! Da pa kmet danes ni toliko obrajtan, je sam kriv. Glejte ! Vsak stan, bodisi delavec ali judovski miljonar, obrtnik ali učitelj, je že poskrbel, da pomaga drug drugemu. Ako se enemu krivica zgodi, vzdignejo se vsi za tega in kmalu pomaga. Samo kmet, ta se nič ne zmeni.
G o r j u p: Ker mu noče nihče pomsgati.
Tine: Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal. Seve, če boš ti v senci ležal in muhe odganjal, ti ne bo Bog delal čudežev. Zato pa je poti cbno, da se zdramimo in zedinimo k skupnemu posvetovanju in skupnemu delu. Ako bomo vsi v vseh stvareh složni in delavni, potem bo tudi sreča in zadovoljnost zopet prišla v občino. Da pa bo to mogoče, je pred vsem treba krščanske ljubezni do bližnjega in pravičnosti. Ko bi bilo to povsod, potem ne bi bil naš kmet, bodisi ti ali jaz, zaničevan in zasramovan. Sicer ga tudi sedaj ne gleda po strani drug kakor oni, ki mu ni vera nič in je neumen kot noč ali pa zarobljen še bolj kakor kmet in naj si bo tudi »škric«.
J a n k o v i č : Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka; kmet bi se moral na kmeta.
Tine: Da, zato po konci in združimo . . .
Župnik (vstopi): Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Kmetje: Na veke amen!
Župnik: Kaj, Tine, ali toliko hlapcev se ti je prišlo ponujat za novo leto ? — Lepo, lepo! Skupno složno delo prinese blagoslov in srečo! Slišal sem ravno Tinetove besede, da se morate združiti. Da! V združenju kmečkega stanu je vaša rešitev in re šitev vse druibe. Ako je človek sam, ga lahko sovražnik premaga. In sovražnikov se ne manjka; zlasti kmetu ne. L<3 premalo jih še nekateri poznajo. Vaše kmečko, plemenito srce, polno vere, misli, da ni vse tako hudo. Toda o tem vam bo že povedal Tine kaj več; saj je razumen in tudi že izkušen bolj kot oni, ki se na kmečke stvari toliko razumejo,
kakor zajec na boben, a vedno govorč o kmetu, da mu ni treba vere.
J a n k o v i č : Taki so liberalci.
Župnik: Mnogokrat sem že slišal, da je koga sram, ako mu pravimo kmet Tega ne bi smelo biti, saj je kmečki stan poleg duhovskega najimenitnejši. Vidite, sam božji I zveličar je že kazal na imenitnost vašega stanu. V očenašu, v Svoji molitvi, ki nam jo je zapustil, nas v prvih treh prošnjah uči, da smo zato na svetu, da častimo Boga, svojega Očeta, in enkrat pridemo k Njemu v nebesa, ako bomo namreč živeli po Njegovi sveti volji in bo Njemu izročili. V četrti prošnji nas pa uči, da naj ga prosimo onega, kar nam je potrebno za življenje na svetu. Daj nam naš vsakdanji kruh! — In kruh za dušo na poti v nebesa daje Bog po duhovniku, kruh za t e 1 o v življenju pa daje po kmetu.
Dragi kmetje! Minul je Božič, oni lepi čas, ki nas spominja srečnih mladih let, ko smo brez skrbi vsi veseli preživeli božične dni pri svojih stariših in delali ter popravljali jaslice. Minul je Božič, ki je tudi zate, kmet moj dragi, poln tolažbe in te navdal z novim upom v prihodnjost. Saj si čul in dočakal zopet ono tiho, sveto noč, ki se kakor vedna pomlad zopet vrača in te očara, ki te spominja, da se je rodil Kristus, Bog, Stvarnik, tvoja večna sreča. V tej sreči in upu in veri bos kmalu zapustil tudi staro leto z njegovimi težnjami in skoro stopil v novo leto z novimi upi. .Bog daj vam vsem, dragi očetje, prijetno, srečno in zadovoljno rodbinsko življenje, vsej naši fari pa srečo, mir in svoj blagoslov. Jaz prav iz srca želim vsakemu tega, kar mu je najbolj treba!«
Kmetje: Bog daj, Bog daj 1
Tine: Tudi jaz želim in voščim, da bi našo pridnost in delo naših rok blagoslovil Bog in da bi nam vsem bilo novo leto res novo srečno leto. Kar pa se tiče naših nasprotnikov, ki nočejo kmetu in sebi dobro, pa kličem:
Raztrgane norce al' skrite v žamet, želim, da bi letos srečala pamet!
Vam pa, gospod župnik, kličemo vsi:
Vi nas vodite, pred nami hodite, za vami pojdemo, srce velja!"
Kmetje: Dobro, dobro Tine! Bog daj, da bi se že spametovali oni burovži, ki držč s Skokom!
Stric Matija (izza peči): Jaz bi pa vsem, vsem kmetom voščil zopet one srečne čase, ko smo veselo peli in rekli lahko:
Imam Oblačilo domač'ga padvana, /enka pa krilo i i prav'ga mezlana.
Na žgancih tropine pa kislega zelja; bob, kaša, vse mine, ko pridem od dela. Al' bodi pogača, klobasa al' sok, al' kar sc obrača na ražnju okrog.
Vsega tega boste imeli otrcci zadosti, ako boste zaupali sami v sebe in v Boga. S.et je lažnik, ki veliko obeta, pa malo da. To s.m izkusil jaz, ki sem ie star, da mi že smrt za vratom koso kleplje. Ja, ja, le smijsjte se. V delu in molitvi človek postane star in le potem, ako je storil svojo dolžnost, se more mirno ta pečjo greti, kakor jaz sedaj. Hvala Bogu!
Župnik: Očka, dobro ste jo povedali. Toda za danes smo se menda dovolj pomenili. Prihodnjič pa tačnemo kar resno obravnavati položaj kmeta. Da se vidimo prihodnjič!
Vsi: D ji se vidimo! Z Bjgom!
Drobtine.
Zlato iz Amerike v Evropo. Iz Amerike v Evropo je brzovozni parnik severonemskega Lloyda »Kaiser Wilhelm der Grosse", pripeljal za 7/ 50.000 dolarjev zlata, katerega so poslale različne ame-rikanske firme. To je največja množina zlata, ki ga je kdaj prevažala kaka ladija na svetu. Zlato je zavarovano samo za 5 milijonov dolarjev, to pa zato, ker ne zavaruje za višjo svoto nobena zavarovalnica. Če bi se bila torej ladija potopila, bi bilo škode nad 2 milijona dolaijcv. Omenjeno zlato je poslalo šest novijorških bank. Vse zlato tehta 180,898.000 gramov. Čc bi to zlato nosili moški na hrbtu in bi nesel vsak moški za sto funtov zlata bi bilo treba 256 mož. Voznina velja 35.000 mark, zavarovanje pa 20.000 mark.
Lastavica pismonoša. Na Francoskem so poizkusili porabiti lastavicc za pismonoše, kakor so se že z dobrim vspehom obnesli golobje. V Anversu je nekdo ujel lastavico in ji je naredil pod perutjo s črnilom znamenje, da jo zopet spozna. Prijatelj jo je vzel s seboj z golobi vred v Compiegne. Hkrati je izpustil lastavico in golobe. Golobje so se vzdignili v višino, nekaj časa krožih semtertje in potem zleteli proti Anversu. Lastavica jo je pa kar naravnost kakor puščica ubrala proti domu. Lastavica je 235 km. preletela v eni uri in sedem minut. Prišla je v Anvers nazaj ob 8. uri 32 minut, galobje pa še le med 11. in 12. uro.
Jezero iz „žajfnice". Tega pa že ni! bi rekel kdo. Saj milo. delajo po tovarnah. In vendar je tako |
1
su
jezero v Kaliforniji. Že dve leti je tam mnogo ljudi, ki iz vode tega jezera delajo lepo milo, čisto in či' steče kožo lepih ljudi. Nastalo je tako. Jezero je bilo izpočetka polno sladke vode, ki je pa imela v sebi mnogo boraksa in sode. Ta voda je hranila milijone črvičkov, ki so se zabubili, in iz katerih so nastali metulji, kratkih perutnic in debelega, tolstega života. Ti metulji žive le par dni, in so vsakikrat v nešte-vilni množini popadali v to jezero. Oljnata snov teh metuljev se je spojila s sodo in z boraksom v jezeru, tako, da se je naredila v njem prava „žajfnica'. Ker se je to ponavljalo skozi stoletja, se je naredilo toliko Bžajfniceu, da zdaj kar zajemajo iz jezera in suše to mešanico, na podoben način, kakor tudi pri-1 dobivajo morsko sol.
Zveri v angleški indiji so pokončale leta 1900 neprimerno veliko ljudi. Zanimivo jc, koliko človeških žrtev so pograbile v zadnjih 25 letih preteklega stoletja: Tigri so umorili 943, volkovi 331, šakali 530, kače 22.393 oseb, Leopardi aligatorji, škorpijoni itd. so pomorili v tem času 725X17 ljudij; na leto torej približno 29.000. Živine so zveri po grabile 81.890 glav. A tudi 17.250 zveri in 82.232 kač se je pomorilo.
Vzorna dežela za katoliško časopi je je r.orenja Avstrija. Liberalnemu časopisju jc ondi katoliško časopisje popolnoma izpodkopalo tla. Katol. 1 isti imajo naloga po 4000, 5000, 6000, 25.000 izvodov, en list pa celo 38.000 izvodov. Ob sob. h izide 100.000 izvodov katol. časopisja v Gorenj: Avstiji. V*enem letu se tiska v Gorenji Avstriji 3.420.000 katol. časopisov.
Kardinalski kolegij. Začetkom leta šteje kardi-nalski kolegij 68 članov. Za papeža Leona XIII, torej v zadnjih 23 letih, je umrlo 137 kardinalov. Včasih je bilo število italijanskih in unanjih kardinalov enako, sedaj pa je 40 Italijanov in 28 vnanjih; 25 kardinalov biva v Rimu. Le trije kardinali, Oreglia, Parochi in Ledochovvski so šc izza časa Pij INajstarejši kardinal Oreglia ima 90 let, Richard 83, Gruscha 82; najmlajši je baron Skrbenski v Pragi, ki ima šele 39 let.
Konji za južno Afriko Kakor znano, so Angleži že na tisoče konj izvozili z Ogerskega v južno Afriko za vojsko proti Burom. V Zagrebu je tvrdka Filip Deutsch zgradila deset ogromnih staj, koder more biti pod streho 2050 konj in do 40 vagonov sena, zobi in slame. Vsak dan prihaja do 200 konj s posebnim vlakom, največ iz Rusije in Poljske V Zagrebu se konji odpočijejo in nato jih odpravijo na Reko in parobrode približno 800 vsak teden. To kaže, da Angleži ne bodo še tako hitro pokadili Burov.
Velikanski potres v Kavkazu je bil nedavno in je povzročil velikansko škodo. Najhuje jo bilo zadeto mesto Šemahs. Tu je porušenih 4000 hiš, število ubitih oseb cenijo na 5000. Prebivalstvo prestrašeno biva na prostem, tako da je brez strehe 30.000 ljudi. Istodobno je obiskal potres še 31 vasij v istem okraju. Pri vasi Marasa je pričel bljuvati ognjenik. Viada je odposlala vojaštvo na pomoč. — Posamni potresni sunki se še sedaj ponavljajo.
Črnec ubil milijonarja V Ameriki v mestu St. L-iuis postal je irtva svojega bogastva 15kratni milijonar John Cjoper. V kopališču si je najel črnca in mu naročil, naj izvrši na njem masažo. Črnec se je polakomil dragocenega, blestečega prstana na milijonarjevi roki. Ubil je milijonarja in s prstanom pobegnil. Mc rilca so že ujeli ter je pr'poznal svoje dejanje.
Dunajske župnije. Marsikoga utegne zanimati, če izve natančnejše podatke o velikosti dunajskih župnij. Po izidu ljudskega štetja z dne 31. dec. 1900 velja sledeče: Dunaj šteje G8 župnij. Največja župnija je Meidling (XII. okraj) z 72 892 katoličanov, potem slede H rnala (XVII. okraj) 69 961, S/. At.tm Pad. 58 330, Sv. Brigita 57.P99, Sv. Janez E*. 56.999, Sv. Družina 63.562, od 40.000 - 50.000 štejejo župnije Nsulerchenfeld, R indorf, \Vahring, Sv. Leopold, S a F.orijan, Rudo'f«heim, Mirgarethen. Šest župnij je med 30 - 40 000 deset med 20 do 30.000 Pod 1000 katoličanov šUje 5 župnij. Najmanjši župniji sta: c. in kr. dvorna župnija z 372 in hiša nemškega viteškega reda (Deuteches Ilaus) z 209 prebivale'. Dušno pastirst\o oskrbuje 351 duhovnikov, med katerimi pa so všteti tudi katehetje. Svetnih duhovnikov je 256, redovnih pa 92. Na enega duhovnika pride povprečno 3500 katoličanov. Javnih ljudskih šol je na Dunaju 270. Po teh podatkih lahko presodite delo v dušnem pastirstvu.
Katoliška katedrala v Westmirstru.. Največja cerkev na svetu poleg bazilike sv. Petra v R>mu ne bo več Sv. Zt fija v Cjrigradu, ampak katoliška katedrala v \Vestminstru, ki bode izročena za božjo službo prihodnje leto. C rkev je zgrajena v.led ini-c ative kardinala Vaughana samo z dobrovoljnimi doneski, katere so nabrali med seboj angleški ka toličani.
'Mesto VerehajiflSk, ki leži v dolini reke Lene v S.biriji, je najbolj mrzli kraj na svetu. Po zimi zmrzne zemlja do 100 metrov globoko in toplota pade na 70° C pod ničlo. Meseca junija pa je ondi 20° C topkte, kakor v Parizu. V tem mestu živi veliko ljudi, ki so stari 100 let, kar potrjuje zopet resničnost starega pregovora, da je zima zelo zdrava.
Za smeh in kratek čas.
(Kakor ti meni, tako jaz tebi.) Hišna: „Gospa so rekli, da niso doma!" — Tujec: „In ti reci gospej, da me ni bilo tukaj!"
(Kaj je Čudno.) Da ima Ljubljana 36.000 ljudij, in pa nima domačina za župana in tudi ne svojega moža za poslanca na Dunaju.
(Lažniv kljukec.) Vrbičev Jakob je naredil apnenjco. Ker je bila dobro žgana, je precej apna prodal. Čez trideset let je delal hišo in hotel za to ostalo apno porabiti. Pa kako se začudi, ko začne apno odkopavati in opazi, da je še goreče! Pozabil jo je bil zapreti!
Uganke.
I.
			1				soglasnik
	10	14 4	2 3	6 2	4		posoda zdravilo
E	4	14	2	7	15	"H	nebesna prikazen
	1	2 7	4 6	14 4	4		reka na Štajerskem reka na Avstrijskem
			6				soglasnik
		6	7	U			reka na Jutrovem
	F	16	8	10	I	1	orožje
		13	9	6			hišna reč
			10				soglasnik
		1 7	11	17			kraj na Slovenskem
	114	2	4	5	4		ptica
Jl7	18	19	12	8	7	6	pisatelj
1 9	13	19	13	7	|-20	17	9 I šolski predmet
I 12	lil	17	9	13	h	20	17 | 9 jšolski predmet
Nadomesti številke s črkami, potem dobiš v srednji vrsti od zgoraj navzdol ime slavnega pisatelja.
Besedne uganke.
II.
Beseda prva ti pove žival domačo in glasnd, ki dobra je, če huda je; prideni črko še en6: sladkosti je vsakdanje vir; a stvar je tretja dobro vest in marsikomu vzela mir in ga pognala ričet jest.
Rebus. (Priobčil A. P.)
a)
V de O
b)
V d E
Računska uganka. Postavite števila 4—12 tako, da dobite povsod vsoto 24.
Rešitev ugank v zadnji številki. Besedne uganke.
			I.		
			L		
		r	j	a	
		b	u	r	
i	z	a	b	e 1	a
j	u	b	1	J a	n
P	0	1	j	a n	e
		d	a	n	
		u	n	a	
			a		
d n (8 ••-j
s
II.
Rakitnica.
III.
Peč — čep.
Računska uganka. Star je bil 19 let 5 mesecev
Rebus
l Dunaj je veliko mesto. 2. Vrhpolje 3. Predal je pod miio
Vse so prav rešili: Avgust Rozniček in Marija Opora v Gornjih Ponikvah pri Trebnjem; Andrej Porcnta v Vir-mažah; Martin Sirnik, Fr Zore, Fr. Kane in Antun Janiii, vsi v Dravljah; Kok Kunovar, Al. BerliC in Franc Rožanc, pevci v Št. Vidu nad Ljubljano; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorjem; Katarina Vagaja, učenka pri l'ršulinkah v Ljubljani: Manica Tome v Dvoru pri Stanežicah; Andrej Pagon P .. . . v Poljanah pri Cerknem; Neža Simončič v Bučctni vasi pri Črnomlju; Franc Bruderman, Ljudevit Vi-totiC, Josip Grum, Anton Česen in Jakob Zicther.schagcr, dijaki v Ljubljani; Zvonimira Tome, učenka 8. razreda v Ljubljani.
Listnica uredništva.
Več dopisnikom: Za današnjo Številko smo morali več dopisov odložiti. Kar je porabnega, pride prihodnjič na vrsto. Enkrat za vselej pa Izjavljamo: na dopise, ki pridejo prepozno (ne vsaj G dni pred izidom Številke,) se ne bomo ozirali; ravno Ir.ko bodo romali predolgi ali preosebni dopisi brez pardooa v koS! Ne gre namreč, da bi samo nekateri kraji na Škodo drugih uživali prednost v naSem listu, ki je namenjen vsem katoliškim Slovencem I Torej dopisniki: Pišite stvarno, točno in pred vsem kratko!
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 20. marca 1.1.
Loterijske srečke.
Dunaj,	L	marca	14	16	39	6	61
Gradee	1.	marca	18	85	32	52	45
Line,	22	februarija	66	18	79	50	22
Trst.	22	februarija	68	39	30	7	55
Prodi se iz proste roke
kmetija
t vso gospodarsko opravo, in s pol zemlje sveta, pod ugodnimi pogoji v HraScah pri Moravčah. Več se poizve pri lastnici ravno tam. 42 2-1 Marija Fajdiga.
Na prodaj je
nova, prostorna, zidana hlia z mesarijo in zraven proda-Jalnioa, velik hlev in magazin,
poleg tudi lep vrt v Dobu ob Dunajski cesti. Več se izvž pri lastniku v Dobu pri Domžalah St 97.	21 3—3
Dunajska cesta št. 15 4i
= v Medjatovi hiši v pritličju =
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poaloplj, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ivonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hi Se na Dunajski eeitl v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. — „Vzajemna zavaro-valnloa v Ljubljani ' je •din* alovsnska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji. ,la se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Več sto centov
sena in detele
ima na prodaj grad Oolntk
pri Trii An. 23 3-3
Koverte 8 firmo vizitnice in
trgovske račun*
priporoma
KitoL tiikirna
HERBABNl -je v podfoafornaito-kiili
ep&aao-želesai sirup,
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani tlrop raztaplja slss, npokojuj« kaAalJ. pomanjšaj* p«t daj« alaat do Jsdi, poapoinjs prsbavljanj« m radii aost. telo JaAl io kropi. Železo, ki je v airupu v lahko li prisvajajoči obliki, je jako koriatno ta rasjanjs krvi rutopljive fosforno - apnons soli, ki so v njem, pa po •ebno pri slabotnih otrooih poapeinjejo narsjssjs
kostij.	434 i20-10)
Osna stokloaiol 1. (Id 35 kr. — 3 K 50 h, po poM 30 kr. - 40 h v*4 m mavtjaajs
Prosimo, da ae veda« izrecno zahteva Hsrbabny-Jtv apnono - ftolsul slrnp. Kol inak izvora se nabaja ▼ stekla it na zamaiku ime, ,,HsrbabajT' »tianjeno z vzvišenimi črkami ii nosi vaaka steklenica polegstojafe uradno registrov, varstvsso znamko, na katera znamenja naj s« blagovoli puiti.
OarednJ* skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkelf
vn.il, Kaissrstrmsss 7» -75.
V	talHl »kart v vi a k lakaraab aa Osss|a, v L|sU|ani li
V	zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: A. M«' detschl&ger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. »ayr. Celje: 0. Schvvarzl A Co., M. Rauacher; Reka: F. Prod*® G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Brere: G- Elsiiser Sovodenj: F. Kordon; Celiveo: P. Hauser, P. Birnbach«. J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; §i Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Suttina, A. Kihppi. ; Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Rsjf®™! Beljak: Jobst A Schneider, L. Asamann; ftrnomslj: F- Haiki,
Velikovso: J. Jobst; Vtliperk: J. Huth.
iS* ¥>
r.- l- m
'I -.1
»mmlimuriu ...»•
: dr. Kvgn Lamps.
Odcovoral ondalk: Ivan Rakovac.
Tiska .Katoliška Tlakarss-'